RETIREMENTS HOME - ORGANIZATION, WORK, ACCOMPLISHEMENTS AND PROBLEMS Liljana Leskovic Dom upokojencev Center, Tabor-Poljane, Tabor 10, 1000 Ljubljana Prispelo 2004-08-20; sprejeto 2004-09-16; ZDRAV VESTN 2004; 73: 737-42 € XI. KONGRES in 141. SKUPSCINA SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA STAROST, STARANJE IN SKRB ZA STARE Ljubljana, 15. in 16. oktober 2004 DOMOVI ZA STARE - ORGANIZACIJA, DELO, DOSEŽKI IN PROBLEMI Ključne besede: starostnik; organizacija in skrb;problematika domov Izvleček - Zaradi naraščanja števila starejšega prebivalstva ter gospodarskih težav je država modificirala politiko o starostnikih. Žal se razsežnosti problemov, ki jih prinaša staranje družbe v našem okolju, premalo zavedamo. Rešitev ne moremo iskati samo v zagotavljanju potrebnih prostorskih zmogljivosti v okviru institucionalnega varstva starejših. Če se ozremo nazaj, ugotovimo, da je dosedanji razvoj skrbi za starejše v Sloveniji temeljil v večji meri na institucionalnem varstvu, v čemer je primerljiv z razvitimi evropskimi državami. Če se ne dogovorimo o razvoju drugačnih oblik oskrbe, bomo v nekaj letih pred problemi, ki jih ne bo mogoče rešiti. Uvod Splošno prepričanje je, da so stari ljudje značilnost gospodarsko razvitejših držav, kjer se rodnost znižuje, zvišuje pričakovano trajanje življenja in ni migracij zaradi ekonomskih dejavnikov (1). Resnica je prav nasprotna. Večina starejših ljudi, več kot 60%, živi v deželah v razvoju. V letu 1999 je bilo na svetu okoli 580 milijonov starejših ljudi, od tega jih je živelo v deželah v razvoju 355 milijonov. Projekcije kažejo, da jih bo leta 2020 že 1 milijarda, od tega več kot 700 milijonov prav v državah v razvoju (1). V Sloveniji je situacija podobna kot v gospodarsko razvitih državah. Imamo dobro zdravstveno varstvo, pričakovano trajanje življenja primerljivo z drugimi evropskimi državami, nizko stopnjo rodnosti in visok delež starega prebivalstva. Spremembe v starostni strukturi in demografske projekcije nas opozarjajo, da se bo ta proces v naslednjih letih (desetletjih) pospešeno nadaljeval. Mogoče je oceniti, da bo v Sloveniji leta 2020 že vsak 5. prebivalec starejši od 65 let oz. 19,4% bo starejših ljudi (4). Key words: old age; organization and care; problems of residences for elderly Abstract - Growing numbers of elderly population and economic problems are the reason for the country to accede changes of elderly politics. Unfortunately, we are not avare of the problem extensions that are bringing aging of society in our environment. We can not search for solutions only in assurance of available storage facility in institutional care. If we look back, we find that current development of social care for elderly in Slovenia is based largely on institutional care and by all means comparable with other developed European countries. But without further agreement about progress in different form of care, we will have to face problems that can not be solved. Zakonodaja v Sloveniji na področju delovanja domov Temeljna zakonska osnova za institucionalno varstvo starejših, za dejavnost domov, opredeljujeta zakon o zavodih (1991) in zakon o socialnem varstvu s spremembami in dopolnitvami (1992, 1999) (2). Zakon o socialnem varstvu institucionalno varstvo opredeljuje kot pomoč upravičencem, s katero ostarelim nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcijo doma in lastne družine (2). Dejavnost javne službe lahko izvajajo javni zavodi ter druge pravne in fizične osebe s koncesijo, možno pa je tudi zasebno delo zunaj javne službe z dovoljenjem za delo (2). Slovenija je pri načrtovanju lastnega napredka trdno odločena nadaljevati svoj razvoj na socialnem in gospodarskem področju. V temeljnih dokumentih Slovenije je zapisano, da smo se prebivalci Slovenije odločili za pravno in socialno državo, ki bo občutljiva tudi za osebne stiske posameznikov (3). Starost in družba Naraščanje števila starejšega prebivalstva ter gospodarske težave so razlog, da je država modificirala politiko do starostnikov. Žal se razsežnosti problemov, ki jih prinaša staranje druž- be v našem okolju premalo zavedamo. Rešitve ne moremo iskati samo v zagotavljanju potrebnih prostorskih zmogljivosti v okviru institucionalnega varstva starejših. V našem okolju prihaja do novih problemov, kot so: - pogoji za izvedbo zahtevnejše medicinske obravnave ter zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege in oskrbe; - večja socialna razslojenost in s tem potreba po diferencirani ponudbi storitev; - sprememba vrednot in pogledov na staranje in starost ter s tem potrebe po novih oblikah skrbi za varstvo starejših (4). Če se ozremo nazaj, ugotovimo, da je dosedanji razvoj skrbi za starejše v Sloveniji temeljil v večji meri na institucionalnem varstvu. Primerljiv je z razvitimi evropskimi državami. Če se ne bomo dogovorili o razvoju drugačnih oblik oskrbe, bomo v nekaj letih pred problemi, ki jih ne bo mogoče rešiti. Institucionalno varstvo oziroma domsko varstvo je ena od oblik varstva ljudi, ki je po merilih Organizacije združenih narodov namenjena približno 5% starostne populacije nad 65 let. Varstvo je lahko le začasna ali doživljenjska oblika bivanja. Njegova funkcija je zagotavljati življenjske potrebe in nuditi osnovno zdravstveno varstvo starejšim ljudem (5). Zdravstvo in skrb za starejše Pravice do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ureja zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. list št. 9, 21. 2. 1992). Posamezni členi zakona narekujejo pravico do zagotavljanja zdravljenja in zdravstvene nege ter rehabilitacije v socialnih zavodih. Tudi zakon o zdravstveni dejavnosti v 7. čl. zagotavlja pravico do zdravljenja, zdravstvene nege in rehabilitacije oskrbovancev v social-novarstvenih in drugih zavodih (2, 6). Ker je vse več starejših s kroničnimi boleznimi, je nujno potrebno zagotoviti zdravstveno in socialno oskrbo, primerno njihovim potrebam. Gre predvsem za zdravstveno nego. Finančni stroški zdravstvenega varstva populacijske skupine starejših so najvišja postavka zdravstvene porabe. Potrebuje največ posebnih in zahtevnih obravnav, storitev in zdravstvene nege. Zdravstvene storitve in pripomočki za zagotavljanje samostojnosti in zdravstvena nega so vse težje dosegljivi in dražji. Dostopnost bistveno vpliva na zdravljenje, okrevanje in kakovost človeku dostojnega življenja. Glede na starostno strukturo v domovih popolnoma zdravega stanovalca sploh ni. Pri eni osebi se pojavlja več bolezni hkrati. Zato v domovih zaznavamo potrebo po stalni prisotnosti zdravnika (7). Tudi služba zdravstvene nege in oskrbe potrebuje prisotnost zdravnika in kontinuirano spremljanje zdravstvenega stanja oskrbovancev. V domovih so zaposlovali neustrezno izobražen kader. Iskanje vzrokov za tako stanje samo v materialni sferi ni ustrezno. Vzrok je miselnost, da je za starostno varstvo sposoben prav vsak, ne glede na doseženo stopnjo izobrazbe. Povsem drugače je pri socialnem varstvu otrok, žensk ter zaposlenih. Značilnosti sedanjega stanja v domovih V Sloveniji je 68 domov za starejše, vključno s posebnimi zavodi za varstvo odraslih, ki zagotavljajo 15.515 mest. Od tega je posteljnih zmogljivosti za starejše nad 65 let in več 13.404 v 62 zavodih (razpr. 1). Projekcije pokritosti s posteljnimi kapacitetami v zavodih do konca leta 2005 povedo, da bo za 298.692 prebivalcev, starih 65 let in več (14,95% celotnega prebivalstva), na razpolago 14.142 postelj (4,73%). Več bo vključenih v zavodsko varstvo. Zmanjkalo bo 701 mesto. Pomanjkanje je posledica neorganiziranega načrtovanja gradnje zavodov glede na dejanske potrebe in neupoštevanje značilnosti urbanih okolij. Zato pomanjkanje postelj predvsem značilno za Ljubljano in del gorenjske regije (razpr. 2). Razpr. 1. Zmogljivosti po namenu in tipih zavodov (po OE ZZZS 2004). ZAVODI PO STATUSU Območna enota ZZZS Tip Enote - Skupno A. Domovi za starejše B. Posebni zavodi Zap. št. Zavod izvajalca lokacije število postelj starejši A starejši B starejši C odrasli D Skupaj odrasli D starejši A Skupaj CELJE 1 1 Dom upokojencev Celje A 1 241 241 - -- 241 - - - 2 2 Zdravilišče Laško, Dom za starejše* A 1 150 150 - -- 150 - - - 3 3 Lambrechtov dom Slovenske Konjice A 1 156 156 - -- 156 - - - 4 4 Dom starejših Šentjur A 1 141 141 - -- 141 - - - 5 5 Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah A 1 197 197 - -- 197 - - - 6 6 Dom upokojencev Polzela A 1 224 224 - -- 224 - - - 7 7 Špesov dom Vojnik* A 1 154 154 - -- 154 - - - 8 8 Dom Nine Pokorn Grmovje B 1 238 -- -- - 238 - 238 Skupaj 8 zavodov na 8 lokacijah 8 1.501 1.263 - -- 1.263 238 - 238 KOPER 9 1 Dom upokojencev Izola A 1 242 242 - -- 242 - - - 10 2 Obalni dom upokojencev Koper A 1 203 203 - -- 203 - - - 11 3 Dom upokojencev Postojna A 1 153 153 - -- 153 - - - 12 4 Dom upokojencev Sežana A 1 192 192 - -- 192 - - - 13 5 Dom starejših občanov Ilirska Bistrica AB 1 231 121 - - 110 231 - - - 14 6 Socialnovarstveni zavod Dutovlje B 1 161 -- -- - 161 - 161 Skupaj 6 zavodov na 6 lokacijah 6 1.182 911 - - 110 1.021 161 - 161 KRANJ 15 1 Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice A 1 192 192 - -- 192 - - - 16 2 Dom upokojencev Kranj A 1 210 210 - -- 210 - - - 17 3 Dom starejših občanov Preddvor A 1 189 189 - -- 189 - - - 18 4 Dom dr. Janka Benedika Radovljica A 1 204 204 - -- 204 - - - 19 5 Dom Petra Uzarja Tržič A 1 173 173 - -- 173 - - - 20 6 Center slepih in slabovidnih Škofja Loka B 1 212 - 60 -- 60 - 152 212 Skupaj 6 zavodov na 6 lokacijah 6 1.180 968 60 -- 1.028 - 152 212 Območna enota ZZZS Tip Enote - Skupno število postelj A. Domovi za starejše B. Posebni zavodi Zap. št. , izvajalca Zavod ' lokacije starejši A starejši B starejši C odrasli D Skupaj odrasli D starejši A Skupa KRŠKO 21 1 Dom starejših občanov Krško A 1 216 216 - - - 216 --- 22 2 Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca AB 3 506 244 - - 262 506 --- 23 3 Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem Mostu AB 1 210 182 -- 28 210 --- Skupaj 3 zavodi na 5 lokacijah 5 932 642 -- 290 932 --- LJUBLJANA 24 1 Dom upokojencev Domžale A 1 168 168 -- - 168 --- 25 2 Dom starejših občanov Grosuplje A 1 178 178 -- - 178 --- 26 3 Dom starejših Hrastnik A 1 124 124 -- - 124 --- 27 4 Zavod Vitadom, Dom Bor - Črni Vrh nad Idrijo* A 1 131 131 -- - 131 --- 28 5 Dom upokojencev Kamnik A 1 223 223 -- - 223 --- 29 6 Dom starejših občanov Kočevje A 1 170 170 -- - 170 --- 30 7 Dom Tisje Šmartno pri Litiji A 1 194 194 -- - 194 --- 31 8 Dom upokojencev Center, Tabor-Poljane A 2 505 505 -- - 505 --- 32 9 Dom starejših občanov Ljubljana Moste-Polje A 1 212 212 -- - 212 --- 33 10 Dom starejših občanov Ljubljana Šiška A 1 230 230 -- - 230 --- 34 11 Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik A 2 570 570 -- - 570 --- 35 12 Dom starejših Logatec A 1 162 162 -- - 162 --- 36 13 Dom Marije in Marte Logatec* A 1 65 65 -- - 65 --- 37 14 DEOS, Center starejših Medvode* A 1 186 186 -- - 186 --- 38 15 Dom počitka Mengeš A 1 203 203 -- - 203 --- 39 16 Dom upokojencev Franca Salamona Trbovlje A 1 203 203 -- - 203 --- 40 17 Dom upokojencev Vrhnika A 1 225 225 -- - 225 --- 41 18 Dom starejših občanov Polde Eberl-Jamski Izlake A 1 183 163 - 20 - 183 --- 4 to 9 Dom upokojencev Jožeta Primožiča-Miklavža Idrija AB 2 276 129 -- 147 276 --- 43 20 Dom starejših občanov Ljubljana Bežigrad AB 1 228 215 -- 13 228 --- 4 2 Delovnovarstveni zavod Prizma, Ponikve B 1 118 40 -- - 40 78 - 78 Skupaj 21 zavodov na 24 lokacijah 24 4.554 4.296 - 20 160 4.476 78 - 78 MARIBOR 45 1 Dom upokojencev Danice Vogrinec Maribor AB 2 810 610 200 - - 810 - - 46 2 Sončni dom Maribor* A 1 151 151 -- - 151 - - 47 3 Dom starejših občanov Tezno Maribor A 1 200 200 -- - 200 - - 48 4 Center za starejše Ormož* A 1 150 150 -- - 150 -- - 49 5 Dom upokojencev Ptuj A 2 456 456 -- - 456 -- - 50 6 Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane A 1 293 293 -- - 293 -- - 51 7 Zavod Hrastovec - Trate B 2 612 - -- -- 612 - 612 Skupaj 7 zavodov na 10 lokacijah 10 2.672 1.860 200 - - 2.060 612 - 612 MURSKA SOBOTA 52 1 Dom starejših Rakičan 53 2 Dom starejših Lendava 54 3 Dom starejših Ljutomer 55 4 Dom Lukavci Skupaj 4 zavodi na 4 lokacijah A 1 299 299 - - - 299 - - A 1 148 148 - - - 148 -- - A 1 148 148 - - - 148 - - B 1 281 --- -- 281 - 281 4 876 595 - - - 595 281 - 281 NOVA GORICA 56 1 Dom starejših občanov Ajdovščina A 1 151 151 - -- 151 - -- 57 2 Dom upokojencev Nova Gorica A 1 230 230 - -- 230 - -- 58 3 Dom upokojencev Gradišče A 1 149 149 - -- 149 - -- 59 4 Dom upokojencev Podbrdo AB 3 347 251 - - 96 347 - -- Skupaj 4 zavodi na 6 lokacijah 6 877 781 - - 96 877 - -- NOVO MESTO 60 1 Dom starejših občanov Črnomelj A 1 205 205 - -- 205 - -- 61 2 Dom počitka Metlika AB 1 177 92 - - 85 177 - -- 62 3 Dom starejših občanov N. mesto+Šmarjeta A 2 394 394 - -- 394 - -- 63 4 Dom starejših občanov Trebnje A 1 143 143 - -- 143 - -- Skupaj 4 zavodi na 5 lokacijah 5 919 834 - - 85 919 - -- RAVNE NA KOROŠKEM 64 1 Koroški dom starostnikov Dravograd A 1 272 272 - -- 272 - -- 65 2 Dom Sv. Eme, Šentjanž pri Dravogradu* A 1 20 20 - -- 20 - -- 66 3 DEOS, Center starejših Gornji Grad* A 1 150 150 - -- 150 - -- 67 4 Dom starejših občanov na Fari, Prevalje A 1 190 190 - -- 190 - -- 68 5 Dom za varstvo odraslih Velenje A 1 190 190 - -- 190 - -- Skupaj 5 zavodov na 5 lokacijah 5 822 822 - -- 822 - -- SKUPAJ 68 zavodov na 79 lokacijah 79 15.515 12.972 260 20 741 13.993 1.370 152 1.582 Status institucije/status delež mesta/namen Skupaj za starejše (A,B,C) 62 86,39% 13.404 Vse v mreži javne službe. Javni 59 Zasebni 9 Skupaj za posebne skupine odraslih (D) 6 13,61% 2.111 Skupaj 68 100,00% 15.515 Vrsta VSI (DSO, posebni) DSO javna mreža ZA POSEBNE Kapacitete po vrstah izvajalcev: Štev. zavodov mesta delež deluje delež deluje delež POTREBE Javni zavodi 59 14.358 92,54% 14.358 92,54% 12.247 91,37% 2.111 * Zasebni zavodi s koncesijo 9 1.157 7,46% 1.157 7,46% 1.157 8,63% ** Zasebni zavod z dovoljenjem za delo 0 0 0,00% - 0,00% - 0,00% ZA STAREJŠE Skupaj 68 15.515 100% 15.515 100,00% 13.404 100,00% 13.404 Tipi izvajalcev po statusu: A Javni zavodi s statusom doma za starejše (DSO) in zasebniki (vsi s koncesijo) s kapacitetami samo za institucionalno varstvo starejših (A). B Zavodi s statusom posebnega socialnovarstvenega zavoda (PSZ) za institucionalno varstvo posebnih skupin odraslih (6, javni; imajo tudi del kapacitet, namenjenih starejšim - A). AB Zavodi s statusom doma za starejše ter kapacitetami za institucionalno varstvo starejših in enoto oz. mesti za institucionalno varstvo posebnih skupin odraslih (kombinirani, 8, javni). Skupaj Skupine kapacitet po namenu: - starejši A: za institucionalno varstvo 65 in več starih oseb - starejši B: za institucionalno varstvo 65 in več starih oseb s posebnimi potrebami (demence-DUDV Maribor. Šk.Loka-slepi) - starejši C: za podaljšani program bolnišnične rehabilitacije za starejše (DSO Izlake) - odrasli D: za institucionalno varstvo odraslih s posebnimi potrebami (duševno in telesno prizadete osebe) Kapacitete za druge namene v naštetih zavodih niso zajete (varovana stanovanja, internat, socialna rehabilitacija). 1 javni DSO izvaja dejavnost v zasebnem zavodu (Novo mesto, enota Šmarjeta - zasebni oskrbni dom). Število Javni Zasebni 54 45 9 6 6 - 8 8 - 68 59 9 Razpr. 2. Pregled pokritosti potreb v domovih za starejše. Projekcija december 2005. Območna enota ZZZS Upravna enota RS Prebivalci Prebivalci, stari 65 in več Obstoječi domovi za starejše Potrebno število zadostujejo mest Mesta Razlika skupaj število dom (matične in disloc. enote) število domov število mest za % skupine za 4,5% ciljne skupine v številu mest Indeks pokrit. potreb 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 CELJE 195.592 28.229 14,43 9 1.422 5,04 1.270 152 111,94 1 Celje 63.180 9.804 15,52 Celje, Vojnik* 2 395 4,03 441 -46 89,53 2 Laško 18.537 2.910 15,70 Zdravilišče Laško, Dom za starejše* 1 150 5,15 131 19 114,55 3 Slovenske Konjice 22.603 2.674 11,83 Slovenske Konjice 1 156 5,83 120 36 129,64 4 Šentjur pri Celju 19.676 2.619 13,31 Šentjur 1 141 5,38 118 23 119,64 5 Šmarje pri Jelšah 31.764 4.590 14,45 Šmarje, Rogaška Slatina** 2 316 6,88 207 109 152,99 6 Žalec 39.832 5.632 14,14 Polzela, Vransko** 2 264 4,69 253 11 104,17 2 KOPER 140.059 22.406 16,00 6 951 4,49 1.008 -57 94,32 7 Koper - Capodistria 48.956 7.750 15,83 Koper 1 203 2,62 349 -146 58,21 8 Ilirska Bistrica 14.216 2.490 17,52 Ilirska Bistrica 1 121 4,86 112 9 107,99 9 Izola - Isola 14.933 2.293 15,36 Izola 1 242 10,55 103 139 234,53 10 Piran - Pirano 17.505 2.788 15,93 - - - 0 125 -125 0,00 11 Postojna 20.671 2.963 14,33 Postojna, Talita kum** 2 193 6,51 133 60 144,75 12 Sežana 23.778 4.122 17,34 Sežana 1 192 4,66 185 7 103,51 3 KRANJ 198.084 29.143 14,71 6 1.180 4,65 1.311 -131 89,98 13 Kranj 75.703 10.830 14,31 Kranj, Preddvor 2 399 3,68 487 -88 81,87 14 Jesenice 31.529 4.688 14,87 Jesenice 1 192 4,10 211 -19 91,01 15 Radovljica 34.652 5.786 16,70 Radovljica 1 204 3,53 260 -56 78,35 16 Škofja Loka 40.928 5.656 13,82 Škofja Loka 1 212 3,75 255 -43 83,29 17 Tržič 15.272 2.183 14,29 Tržič 1 173 7,92 98 75 176,11 4 KRŠKO 71.092 11.193 15,74 4 595 17,57 504 91 118,13 18 Krško 28.245 4.285 15,17 Krško 1 216 5,04 193 23 112,02 19 Brežice 24.693 4.220 17,09 Brežice 1 116 2,75 190 -74 61,08 20 Sevnica 18.154 2.688 14,81 Sevnica, Loka/Zidani Most 2 263 9,78 121 142 217,43 5 LJUBLJANA 604.767 90.655 14,99 27 4.786 4,79 4.079 707 117,32 Bežigrad, Tabor, Poljane, Moste-Polje, 21 Ljubljana 326.307 51.254 15,71 Šiška, Bokalce, Kolezija, Medvode, 10 2.182 4,26 2.306 -124 94,61 Fužine, Horjul** 22 Cerknica 16.024 2.720 16,97 Cerknica ** 1 150 5,51 122 28 123,00 23 Domžale 50.315 6.056 12,04 Domžale, Mengeš 2 371 6,13 273 98 136,14 24 Grosuplje 33.628 4.601 13,68 Grosuplje, Ponikve, Dobrepolje** 3 288 6,26 207 81 139,10 25 Hrastnik 10.430 1.678 16,09 Hrastnik 1 124 7,39 76 48 164,22 26 Idrija 17.056 2.743 16,08 Idrija, Bor-Črni Vrh* 2 246 8,97 123 123 199,30 27 Kamnik 31.400 4.207 13,40 Kamnik 1 223 5,30 189 34 117,79 28 Kočevje 17.860 2.781 15,57 Kočevje 1 170 6,11 125 45 135,84 29 Litija 19.755 2.649 13,41 Tisje 1 194 7,32 119 75 162,74 30 Logatec 11.530 1.460 12,66 DMM Logatec*, Logatec 2 227 15,55 66 161 345,51 31 Ribnica 13.452 2.141 15,92 - - - 0,00 96 -96 0,00 32 Trbovlje 18.152 2.843 15,66 Trbovlje 1 203 7,14 128 75 158,67 33 Vrhnika 21.609 2.847 13,18 Vrhnika 1 225 7,90 128 97 175,62 34 Zagorje ob Savi 17.249 2.675 15,51 Izlake 1 183 6,84 120 63 152,02 6 MARIBOR 319.724 48.490 15,17 9 2.210 3,62 2.182 28 101,28 35 Maribor 146.476 24.227 16,54 Danice Vogrinec, Sončni dom*, Tezno 4 1.161 4,79 1.090 71 106,49 36 Lenart 18.269 2.434 13,32 - - - 0,00 110 -110 0,00 37 Ormož 17.717 2.672 15,08 Ormož* 1 150 5,61 120 30 125,00 38 Pesnica 18.818 2.619 13,92 Vukovski Dol - GiPiT** 1 150 5,73 118 32 127,00 Območna enota ZZZS Prebivalci Prebivalci, stari 65 in več Obstoječi domovi za starejše Upravna enota RS skupaj število % 1 2 3 39 Ptuj 69.230 9.787 14,14 40 Ruše 15.057 2.144 14,24 41 Slovenska Bistrica 34.157 4.607 13,49 7 MURSKA SOBOTA 123.280 18.793 15,24 42 Murska Sobota 59.282 9.274 15,64 43 Gornja Radgona 20.727 2.878 13,89 44 Lendava - Lendva 24.806 3.765 15,18 45 Ljutomer 18.465 2.876 15,58 8 NOVA GORICA 102.751 17.291 16,83 46 Nova Gorica 59.334 9.952 16,77 47 Ajdovščina 23.404 3.607 15,41 48 Tolmin 20.013 3.732 18,65 9 NOVO MESTO 107.079 14.997 14,01 49 Novo mesto 61.362 8.213 13,38 50 Črnomelj 18.621 2.964 15,92 51 Metlika 8.337 1.144 13,72 52 Trebnje 18.759 2.676 14,27 10 RAVNE NA KOR. 135.491 17.495 12,91 53 Ravne na Koroškem 26.539 3.821 14,40 54 Dravograd 8.719 1.167 13,38 55 Radlje ob Dravi 16.840 2.301 13,66 56 Mozirje 16.535 2.669 16,14 57 Slovenj Gradec 21.741 2.660 12,23 58 Velenje 45.117 4.877 10,81 Prebi- Prebivalci, stari valci 65 in več Slovenija skupaj skupaj število delež v ' 1 2 3 dom (matične in disloc. enote) število domov Mesta zadostujejo Potrebno število mest število mest za % skupine za 4,5% ciljne skupine 6 7 8 456 293 4,66 0,00 6,36 440 96 207 595 2,33 846 299 148 148 3,22 0,00 3,93 5,15 417 130 169 129 781 4,87 778 379 151 251 3,81 4,19 6,73 448 162 168 800 6,33 675 360 205 92 143 4,38 6,92 8,04 5,34 370 133 51 120 822 3,11 787 190 292 150 190 4,97 25,02 0,00 6,00 0,00 3,90 172 53 104 120 120 219 Razlika v številu Indeks pokrit. potreb mest 9 10 16 103,54 -96 0,00 86 141,33 -251 70,36 -118 71,65 -130 0,00 -21 87,35 19 114,36 3 100,37 -69 84,63 -11 93,03 83 149,46 125 118,54 -10 97,41 72 153,70 41 178,71 23 118,75 35 104,41 18 110,50 239 556,03 -104 0,00 30 124,89 -120 0,00 -29 86,57 Pokritost potreb 4 Ptuj, Muretinci Poljčane Rakičan Lendava Ljutomer Nova Gorica, Gradišče Ajdovščina Podbrdo, Tolmin Novo mesto Črnomelj Metlika Trebnje Prevalje Dravograd, Šentjanž* Gornji Grad* Velenje 1.997.919 298.692 14,95 Obstoječi domovi za starejše število domov (lokacij) 5 78 Mesta Potrebno zadostujejo število mest število mest 6 14.142 za % skupine 7 4,73 za 4,5 % ciljne skupine 8 13.441 Razlika v številu pri ciljni mest 4,5% vključenosti 9 (8-6) 10 701 105,21 2 3 4 Prebivalstvo po upravni enoti prebivališča, starostnih skupinah in spolu, 30. september 2003, Statistični urad RS. Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Vprašalniki za leto 2003. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - Poročilo strok. komisije 2003. Zajeta so vsa mesta za starejše v domovih za starejše, kombiniranih in posebnih zavodih. Upoštevana so mesta: - vseh javnih zavodov - s statusom domov za starejše in posebnih zavodov s kapacitetami za starejše, - od javnih 1 v izgradnji (Lj. Fužine) - 15 zasebnih domov s koncesijami (6 v izgradnji) - domovi s koncesijo so označeni z * - domovi s koncesijo v izgradnji so označeni z ** Legenda - stolpci: 1, 2, 3. Število vseh prebivalcev in število ter delež (v %) skupine, starih 65 in več let. 4. Domovi za starejše (imena »hiš« - matičnih in dislociranih enot) na območju upravne enote. 5. Število vseh domov na območju upravne enote z mesti za varstvo starejših (matične in dislocirane enote, 31.12.2003). 6. Število mest za varstvo starejših; pri kombiniranih so upoštevana le mesta za varstvo starejših; upoštevana so tudi mesta za starejše v posebnih zavodih (Dom CSS Šk. Loka v celoti, stanje na dan 31. 12. 2003.) 7. Delež (v %) skupine 65 let in več starih prebivalcev, za katerega zadošča obstoječe število mest za varstvo starejših. 8. Število mest na območju upravne enote, potrebnih za ciljno 4,5 % vključenost skupine 65 let in več starih prebivalcev. 9. Razlika med ciljnim in dejanskim številom mest (4,5 % pokritost ciljne skupine). 10. Indeks dejanske pokritosti območja (100 = 4,5 % pokritost ciljne skupine). Viri podatkov: o prebivalcih o domovih Raziskave pri nas kažejo, da 12% starih nad 65 let ne more v celoti skrbeti zase. Stalno pomoč pri osebni negi potrebuje 5% oseb, pri gospodinjstvu in osebni negi (funkcionalna opravila) pa potrebuje pomoč 21%-25%. V starostni skupini od 70-80 let nujno potrebuje pomoč 30% ljudi. V starostni skupini nad 80 let je delež tistih, ki potrebuje pomoč, 60%. Vzrok za nastanitev v zavodih je v 60%-70% zdravstvene narave, kajti kar 38% oseb je bilo sprejetih v zavode neposredno iz bolnišnic (10). Od teh jih je še v istem letu umrlo 35%. Za sprejem v dom se daljša čakalna doba. Prav tako narašča število prošenj za sprejem. Iz podatkov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je razvidno, da je število vlog preseglo številko več tisoč. Stvarnost takih ocen pa je drugačna, ker največkrat vloge za sprejem prosilec naslovi na več domov hkrati (8). Organizacija varstva starejših v tujini Večina evropskih držav je že pred mnogimi leti sprejela nekatera načela sodobne socialne gerontologije in organizirala službe ter dejavnosti socialnozdravstvenega varstva starih ljudi. Švedska je od druge svetovne vojne naprej razvila enega najbolj popolnih sistemov zdravstvenega in socialnega varstva na svetu, ki se upravlja in financira kot javna služba. Švedska uživa sloves ene najbolj socialnih držav oziroma države, v kateri je najbolje poskrbljeno za pomoč ljudem s posebnimi potrebami (invalidi, stari). Zdravstvene in socialne storitve so subvencionirane, zato uporabnik plača le del celotnih stroškov. Zavedajo se tudi pomena neformalne pomoči starejšim, ki jo izvajajo sorodniki, prijatelji in prostovoljci. Ti lahko prejemajo za nego starostnikov plačilo od občinskih služb. Za nego starejšega lahko dobijo bolniški dopust do šestdeset dni, kar plača socialno zavarovanje. Kar 92% Švedov, starih nad 65 let, živi doma. To je v skladu z mnenjem, da mora biti vsaki osebi dana možnost ostati v svojem domu čim dlje. Tem starostnikom pomagajo socialni servisi, ki delujejo v obliki pomoči na domu, dnevni centri, dnevne enote za stare ljudi s senilno demenco, občinske prevozne službe in sistem pomoči preko telefona. Kombinirani dom za stare ljudi je kombinacija dveh ali več različnih ustanov za stare ljudi. Gre za združitev zdravstvene nege in oskrbe za starejše. Kombinirani domovi so primerni za redkeje poseljena območja. Poslabšanje zdravstvenega stanja, ki zahteva bolj zahtevno zdravstveno nego, bi namreč narekovalo preselitev v bolj oddaljeno ustanovo. Kombinirane domove poznajo na Norveškem. Dom za stare ljudi s posebno nego je dom, v katerem dobijo bolni in nege potrebni stari ljudje stanovanje, vso oskrbo in zdravstveno nego. Osebje doma ima znanje iz področja medicine in zdravstvene nege. Zaradi boljše organizacije in manjših materialnih stroškov oskrbe prevladujejo večposteljne sobe. Kljub temu pa mora vzdušje ostati čim bolj domače. Zato lahko starejši v dom prinesejo nekaj osebnih predmetov, ne pa tudi lastnega pohištva. Take domove poznajo v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, na Švedskem in Norveškem.Ta oblika varstva je prisotna tudi pri nas. Dom za podaljšano bolnišnično zdravljenje starih ljudi je bolj specializiran za stare ljudi s potrebami za zahtevnejšo zdravstvene nego. To je bolnišnica za stare ljudi, ki so kronično bolni in potrebujejo dolgotrajno nego. Lahko je samostojna ustanova ali oddelek pri bolnišnici. Bolniške sobe so večpo-steljne. Zaradi ekonomičnosti so zmogljivosti teh domov večje (do 300 postelj). Ker rabijo večje zaledje, so le v večjih mestih. Pri nas poznamo podaljšano bolnišnično zdravljene starih ljudi samo v bolnišnici Sežana in Jesenice. Domovi izvajajo podaljšano rehabilitacijo in ne bolnišničnega zdravljenja. Tako obliko domov poznajo v Veliki Britaniji, Nemčiji, na Švedskem in Norveškem. V večini evropskih držav poznajo Geri-atrične klinike, ki so namenjene za sprejem starih ljudi zaradi obravnave neke za starost značilne bolezni. Geriatrični inštitut pa je namenjen raziskovanju starostnih bolezni ter vzgajanju vseh vrst kadrov, ki obravnavajo starostno populacijo (2, 6, 7). Zaključki Glede na izkušnje je nujna interdisciplinarna dejavnost v domovih in povezovanje s sorodnimi ustanovami v tujini. Potrebno je sprotno seznanjanje javnosti s problematiko starih ljudi. Pomembno je, da je čim več strokovnih delavcev seznanjenih z novimi pogledi in dosežki na področju zagotavljanja skrbi in varstva starejših v državi. To od nas terjajo obstoječe stanje in demografske napovedi. Literatura 1. Bosch X. World Health Organization sets the agenda for care of the elderly. Lancet1999;353. 2. Anon. Strateški razvojni program skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Ljubljana: SSZS, 1999. 3. Anon. Strateške usmeritve države na področju varstva starih do leta 2005. Ljubljana: MSZSD, 1999. 4. Toth M. K družbi za vse starosti - Ob 1. oktobru in mednarodnem letu starejših. Ljubljana: ZZZS, 1999. 5. Hojnik-Zupanc I. Institucionalno bivanje starih ljudi. Ljubljana: Gerontolo-ško društvo Slovenije, 1994. 6. Anon. Program razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005. Ljubljana: MSZSD, 1992. 7. Anon. Poročilo o delu za leto 2002 in 2003. Ljubljana: Dom upokojencev Center, Tabor-Poljane, 2000. 8. Medved M. Socialno medicinski vidiki problematike zobozdravstvenega varstva starostnikov v domovih za ostarele v Ljubljani. Ljubljana: 1999.