stran 388.
—  Od   ameriškega   predsednika Roosewelta pripoveduje se, da mnogo hodi iu se sprehaja, ker se baje boji,
         Novice.
stran 389.
da drugače preveč odebeli, ker mu njegovo predsedniško delo nalaga mnogo sedenja. Spremlja ga navadno njegov prijatelj general Wood. Nekega dne, ko je bil s svojim prijateljem generalom ravno namenjen na sprehod, predstavita se mu dva novoimenovana generala, da se mu zahvalita na imenovanju. Predsednik povabi jih na sKupen sprehod, kar sta generala seveda morala storiti, dasi se jima ni nič kaj ljubilo letati s predsednikom po polji. Dokler se je družba sprehajala po mestu, bilo je dobro, a ko so prišli na piano, zbral je predsednik s prijateljem Woodom, kakor po navadi, hitre korake, katerim novoimenovana in dobro napasena generala pri najboljši volji nista mogla. Zastala sta daleč za njima, ter še le, ko jih je predsednik uže dolgo čakal, sta ga došla. Toda graja jima ni izostala. Strogo dejal jim je namreč predsednik: „Draga moja, ko bi bil znal, da tako malo napora ne moreta prenašati, prav gotovo bi vaju ne imenoval generalom",
—   Umorjen grof. V Bologni je bil te dni umorjen grof Bonmartini Morilec je dr. iur. Tullio Murri, svak grofa, in je pobegnil v Srbijo. Ker ga je umoril s kirurgiČnim dvoreznim nožem, se je mislilo, da je morilec zdravnik. In res je bil pomočnik morilca zdravnik, dr, Pio Naldi, ki je policiji tudi ušel. Tudi neki drug zdravnik, ki je imel stanovanje tik grofovega in je imel razmerje z grofico, je v sumu sodelništva. Grofico Bonmartinijevo, rojeno Murri, in njeno šiviljo Bonatti 80 zaprli. Bonattijeva je bila ljubica Murrijeva. Baje so grofa hoteli oropati. Grofica se je hotela menda moža iznebiti zato, ker   je   bila v blagoslovljenem stanu s tem svojim   Ijubincem.
—   Mrtveci San Pierra. Prvo uradno poročilo od St. Pierra na nesrečnem otoku Martiniku je prinesel dr. Her-morgant od francoske medicinske akademije. Po legi ponesrečenih trupel sodi, da se j3 morala najhujša eksplozija pripetiti sredi mesta. Ondi so bili mrliči kar na kose raztrgani in mnogim so bile zlomljene roke in noge Pri mnogih so bile celo razpočene lobanje, v katerih   ni   bilo niti možgan.   —   V
* neki oddaljenosti od sredine mesta so ležala trupla, kakor so popadala in so bila po večini vsa sežgana. O pravem vzroku smrti so mnenja še vedno različna. Ali so se ljudje zadušili vsled silno vročih plinov, kar je provzročilo, da jim je v hipu zavrela kri ali pa jih je ubila elektrika. Oni, ki niso bili v hipu mitvi, so morali prestati grozne muke, ker jim je zaprlo dihanje. Nosne luknjice so bile pri vseh napolnjene s pepelom in lavo. V goltancu se je sledila sežganost Vsa ta opazovanja vzbujajo vender zavest in tolažbo, da so ljudje po večini našli naglo smrt, ter da se v skrajnem niti zavedali niso nesreče, ki jih je zadela.
—   Koliko   črnila   se   porabi   v   pariških   šolah?
Mesto je kupilo ravnokar pri pričetku pouka v svojih elementarnih šolah 17 000 litrov črnila za 8000 frankov. In ta množina bo jedva zadostovala, ako se pomisli, da obiskuje pariške elementarne šole 180 000 dečkov in deklic, ki porabijo posebno v prvih razredih za okorne črke in packe lepo množino črnila.
—   Čudovito jezero. Dne 31. julija t 1. zborovalo je v Londonu akcijsko društvo, ki si stavi namen izsušiti malo jezero Guataviva. Stari Indijanci so smatrali jezero svetim in 80 najdragocenejše stvari metali v jezero. Ko so prišli Špa-njolci v Južno Ameriko, bili so grozno lačni zlata. In Indijanci so iz ogorčenja pometali vse svoje zaklade, zlato, zlate posode, smaragde in drugo dragoceno kamenje v jezero. Sodi se, da so na dnu jezera nahajajoči se zakladi vredni ednajst tisoč dvesto milijonov goldinarjev. Pred 200 leti že so Špa-njolci poskusili z osušenjem jezera, toda posrečilo se jim ni, vender so našli precej dragocenosti Angleži sedaj kopljejo strugo, s katero nameravajo do aprila  1903 osušiti jezero.
—   One, ki bi se rade omožile naj gredo v Južno Afriko Tako svetuje neki angleški časopis, kajti tamkaj baje jako pomanjkuje   žensk.   V   Natalu, Oranju   in  Transvaalu je
69.000 moških, več kakor žensk. Angleška sama tudi ne more pošiljati tja deklet, ker jih na Angleškem uže tako primanjkuje, da na vsakih pet moških pride ena devojka. Angleški novinar svetuje vladi, da naj skrbi za to, da vsako leto pošlje v Južno Afriko kakih 3000 žensk, če tudi bi jih morala iskati po Evropi, kjer bi se gotovo odloČila, katera raji, da vzame Angleža, kakor da ostane stara samica.
¦— Leksikon ameriških milijonarjev. Zanimivo statistiko je zbral neki ameriški novinar o ondotnih milijonarjih: Eussel Loge ima 100 milijonov dolarjev ter 86 let, skop je do skrajnosti ter bi najrajši denar celega sveta spravil v svoj žep. — John Rockeffeller ima 300 milijonov in je star 63 let. Jako ima bolan želodec ter mora biti z vsemi 300 milijoni vedno lačen. Witney ima 50 milijonov ter je veseljak prve vrste s svojimi 61 leti. Ljubi šampanjec in konjske dirke. Carnevic ima tudi 300 milijonov ter se bavi s pisateljevanjem ter z zalaganjem knjig. Ganld ima tudi 300 milijonov ter je star 44 let, zdrav in močan je kakor kmet Vozi avtomobil in dela samo takrat, kadar nima druge zabave. Belmont Avgust ima 49 let tem ravno toliko milijonov. Največja želja mu je, da bi do 60. leta imel 300 milijonov ter nekoliko več las kot sedaj, kar pa bode menda težko. J. Gates ima samo borih 20 milijonov ter mu vsaktera posrečena špekulacija napravi največje veselje, ker mu pomnoži premoženje. T. Roo8ewelt ima 600 milijonov ter mu je največje veselje, da je ameriški predsednik.
¦v
—   Skrinjica, ki govori. „Eeform" javlja, da je izumel ravnatelj „Union iustrumentale" Jung iz Bila skrinjico za pisma, ki je tako urejena, da jo je možno zvezati z električnim zvončkom. Potem treba samo pritisniti na gumb, ako zvonček zazvoni,  so v skrinjici pisma, ako ne, je skrinjica prazna.
—   Polovica konja. Neki dunajski sedlar izjavil je v priliki, ko je navajal svoje dohodke zaradi dohodninskega davka, da ima polovico konja Davčni urad je bil seveda radoveden, kako se more imeti polovico živega konja, ter se je hotel prepričati. Na sedlarjev dom došla policija se je morala prepričati o istinitosti trditve. Sedlar je kupil s svojim prijateljem gostilničarjem skup enega konja, katerega sta rabila in hranila vsporedno vsak teden enkrat sedlar, drugokrat krčmar To je šlo lepo mirno. Sedaj pa hoče krčmar prodati svojo polovico konja, sedlar pa hoče svojo ohraniti in zato se morata sedaj toževati, ker se kupec, ki bi hotel kupiti samo pol konja, ne dobi lahko. Sodniji se do sedaj še ni posrečilo, da zadovolji obema tožiteljema in polovičnima lastnikoma konja.
—   Od živali snedena. Iz Curiha se poroča, da so na Silva planini dobili 41etno hčerko gorskega voditelja Felixa, ki je pred dvema mesecema izginila brez sledu. Nog in rok na mrtvi deklici ni bilo več Sumi se, da je deklica zašla in naposled omagala. Divje zveri so se je lotile, odžrle ji roke in noge in jo zavlekle daleč v goro.
—   Linčan zamorec. Iz Ralligha poročajo, da je zamorec Tom Jones v bližini Seven Springsa v Severni Ameriki napadel in posilil gospo W. Smitha, ki je zato umrla Zločinca so ujeli in zaprli v skedenj, da bi prišel ponj šerif. Belopoltni pa so vrata razbili, zgrabili zamorca, ga privezali na drevo in ga ustrelili brez sodnika.
—   Vstrajen pianist. Pred par dnevi so veliki plakati v Paviji naznanjali koncert pianista Camilla Raucia, ki se bo vršil v gledališču „Garibaldi". In sicer se prične koncert v nedeljo zjutraj ob 7, uri in se konČa v ponedeljek ponoči ob 11. uri, toiej bi trajal koncert celih 40 ur. Med tem časom bo pianist proizvajal 250 kompozicij in le dvakrat nehal za 10 minut Določen jury, obstoječ iz učenjakov in laikov, bo čuval, da pianist v tem času je samo tekoča jedila in medi-kamente, ki mu jih predpišejo zdravniki Strasfnim virituozom se ponuja   tem   potom   prilika tekmovanja v igranja   klavirja.
stran 390.
—   Semnji za ženske lase obdržavajo se v nekaterih pokrajinah na Francoskem. Ondi si mlade žene in dekleta ogledajo semenj, zberejo, kar se jim ravno dopade in zato dajo svoje krasne kite. Da so v prvi vrsti židje, ki znajo izrabljati nevednost kmetskih deklet, to je gotovo. Ko se je pogodila za nekaj metrov robe, poklekne dekle in zato pripravljeni človek ji odreže lase, da ji robo in kupžija je gotova
—   Petrolej se podraži. Ne?uven napad na žepe avstrijskega, posebno ubožnejšega prebivalstva se je izvrSil te dni vsled sklenitve novega petrolejskega kartela. Brez vlakih dokazov o podraženju petrolejske produkcije, brez vsake pre-membe tržnih razmer so zvišali židovski kapitalisti ceno petroleju za štiri in pol krone pri meterskem stotu Ves ta večji dohodek pride v prid židovskim kapitalistom kot nov cisti dobiček. Ta dobiček pa nikakor ne bo majhen. Če vzamemo najmanjšo množino petroleja, ki se rabi v naši državi, namreč 2.170.000^3, znaša novi davek ogromno svoto 9,7*35.000 kron. Ta svota se bo pa brezdvomno Se znatno povišala, ker je konsum petroleja primeroma vedno ve?ji. Ker višji stanovi rabijo za razsvetljavo sedaj večinoma elektriko ali plin, bodo morali plačati to ogromno vsoto večinoma le nižji sloji prebivalstva. K tej vneboupijoči krivici pa vlada niti z mazincem ne gane ter mirno gleda, kako Žid ukrade ljudstvu okroglih deset milijonov kron.