Gospodarske stvari. Kako žlahtue cepiče hranjevati. M. Zopet je prišel 6as, da si sadjerejec žlabtnib cepičev naiezuje ali po navaduem načiau nalomlja, kar pa ni priporočanja vredno, ker se z lomljeujem drevo, 8 kteiega se cepiči lomijo, prevee poškoduje. Narezane cepiče je pa tudi potrebuo do porabe dobro branjevati, da se ne spridijo in ves trnd sadjerejca brezuspeaen ne storijo. Zato naj se tukaj na kratko pove, kako izreden vrtnar cepiče branjuje. Pred zimo, piedno začne zmizovati, si poišče dobre, mastne ilovice, od ktere se v zadostivni meri v dobri kleti na primernem kraji toliko nasuje, kolikor misli, da ma je bode zadosti. Ilovica moia biti nekoliko vlažna. Meseca januarja ali februarja se cepiči režejo in v klet spravljajo, kjer se je ilovica 15—20 centimetrov na debelo razdjala. Na to ilovičuo plast se potem cepiči v plasteb 8—10 centm. debelo razložijo in sicer vsaka sorta posebej. Ta plast cepi6ev se posuje zopet s plaatjo omenjene ilo^ice, ki se mora pa na cepiče pritisnoti, tako, da zrak ne more do spodaj Ieže6ib cepi6ev. Tlak v kleti ne sme biti iz opek napravljen, ker opeka vlago 'z ilovice na se vle6e in jo tako posuši. Tudi ni dobro oepičev ob zidu hranjevati, ki je iz opeke. Na tak način 8e cepi6i obranijo v primerni vlažnosti in pa tudi ne začno pred porabo gnati. Popki ostanejo trdno zaklenjeni, in ko se 7 maji ali juniji narežejo, bo tako čvrsti in zdravi, kakor bi bili zdaj 8 drevesa vzeti. Po tem potu tedaj, da se cepiči prav dolgo 6asa čvrsti obdržijo, je mogoče še prav pozno v spomladi požlahtnovati, kar je toliko bolj dobro in prijetno, ker 6as ugodni za požlabtnovanje vsakokrat prekratek prihaja. S takimi cepiči, pravi omenjeni vrtnar, sem drevesa, ki so že listje in cvetje pognala bila, zlasti 6reanje, kterih sad je bil že za grah debel, požlahtnil in lepo se je prijelo in rastlo. Tako hranjevani cepiči navadno že v teden dneb poženejo. Konečno naj bo se to omenjeno, da mora klet, v kteri se cepiči hranjujejo, biti temna in se ne sme veliko odpirati, da nje zrak ne prepihava in se toplota v nji preve6 ne spremenjava. Nasvet je poakuanje vreden in sadjerejci naj ga poskuaijo. M. Rezanje ali žaganje je ribam škodljivo. Prašali so imenitnega riborejca prof. Bairda, ki 7 8everni Ameriki riborejo in ribatvo nadzoruje in vodi, ali se sme rezanje ali žaganje v vodo metati, v kteri so ribe, in on je odgovoril, da ga skušnje uče, da žaganje ribam škoduje. Žaganje se namreč ribam v škrge nabira in delovanje tega neobhodno potrebnega telesnega uda hudo zavira. Znano je namreč, da so škrge ribam to, kar drugim živalim s toplo krvjo pluča. Z žaganjem onesnažene škrge delajo mnogo pokončljivib bolezni. Vrh tega žaganje, ko se zadosti vode napije, na dno struge pade in pesek in cisto kamenje, ktero je ribam potrebno, ker tam najrajši ikre ležejo, pokrije in tako razvitek ribje zalege, posebno postrvje in lososove, hudo ovira. M. Kolikor več soli živiua povžije, toliko bolj žejna postane in toliko ve6 vode mora tudi popiti. Vsled tega se v živalskem telesu ve6 jajcnega beljaka napravlja in po telesu sem ter tje razširja. Kjer gre toraj za to, da živalsko telo gib6no in prožljivo postane, tam je treba živini toliko soli dati, kolikor se ji lizati poljubi, vendar ne več ko 100 gramov na 1000 žive vage. Kjer gre pa Ie za to, da živina mlečna iu debela postane, tam tudi mauj, morda 20 gramov na dau za jedno živinče zadostuje. Živinske bolezni na Štajerskem, ki sedaj razsajajo, so sledece: pereči ogenj pri svinjah v Stari vasi klizu Brežic. dalje pri at. Florijanu, v Topolšicali, av. Primonu, sv. Jerneji v slov. graskem glavarstvu, konjski smrkelj v Radgoni, ovčje garje v Soboti v ruabrenberškem okraji in v Lukavcab. Izvrstno vino ljutomersko od 1. 1863 je g. plem. Kodoli6 v ladiji poslal v Bombay 7 Indiji, da bi poskusil ali se v morji kaj skvari ali ne. Vino je došlo nazaj popolnem nesk^arjeno ne samo glede na barvo, ampak tudi glede na okus !