Številka 294. Trst, v četrtek 25. oktobra 1906. Tečaj XXXI. _ Izhaja vsaki dan idi on ltuEiicfi is pranim du 5. uri, orpoiefleljfiH ob 9. trt ilitial. P osmini ne Številke ee prodajajo po 3 nvfi (6 Btotink) v mnogih tobatariiah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, branju, £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. '"ene oglasov ee računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2V, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 rtot.; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat K 20, vsaka na-ialjca vrsta K 2. Mali oglasi po S ft. beseda, najmanj pa po 40 Ftot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Sdinost". — Plačuje ee Izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je mođ I Harofinlaa znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 neBece 6 K. — Na !ff|naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj Be pošiljajo na uredniitvo lista. Nefrankovana *" pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorglo Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La_-tr.it konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, nlica Giorgio Oalatti št. 18. Poitao-hranilntčnl račun St. S41.6'>2. ^ccor •t«. 1167. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Karel Havliček buditelj češkega naroda. K jietde^etletnici njegove smrti. — Napisal Franjo K—vec. II. Se svojim zdravim realizmom, ki si ga je prinesel iz Rusije, črpajoči iz spisov Go-golja, bi bil mogel nastojati proti temu nezdravemu romanticizmu češke literature. Navedimo par vrst njegove kritike o Tylovem ..Posledni Celi"1 : .... „Mi smo že siti teh neprestanih deklamacij o rodoljubju, rodoljubih in rodoljubkah, s katerimi nas naši pisatelji v verzu in prozi nadlegujejo že vrsto let. Bil bi že čas, da nam to naše rodoljubje k o n e č n o pr e i d e iz ust v roke in telo, da bomo bolj z ljubeznijo za svoj narod delovali, nego o tej ljubezni govorili : kajti ob samem navduševanju za narod, porabljamo na izobraženje naroda". Dasiravno je Havliček nehal delovati kakor kritik, pa je kakor pesnik in satirik prinesel v češko književnost popolnoma nove tone in njegov pomen v tej smeri je dale-kosežen. Posvetil se je časnikarstvu. L. 1846. je prevzel uredništvo „Pražskych Novin", ki so imele „Oeško Včelo* za prilogo. „Pražske Xoviny" so bile takrat edini češki dnevnik, bile so urejevane v duhu narodnem, poleg tega pa so bile uradno glasilo in kakoršna-koii kritika vlade ali izraz opozicije so bili izločeni iz nje. To ni nikako čudo, ako pomislimo, da je bila takrat na krmilu Metter-nichova vlada ter je jasno, da so novine samo za takšnih okolnosti mogle izhajati. Ali Havliček je znal tudi v tem listu napeti prave btx une, ki so zvenele na uho njegovemu narodu. Točno je obveščal češko javnost o vsem kar se je dogajalo v Evropi in prikazoval svojemu narodu tlačene Jrčane za vzor, kako se ima potlačen narod bojevate za svojo svobodo. Istočasno je objavljal v „Češke Včele" razne satirične drobnosti, kritike in in prevode iz ruščine; ali čim bolj se je bližalo 1. 1848, tim bolj ju primanjkovalo teh jiterarnih prispevkov in vse delovanje Havlič-kovo se je osredotočilo v politiki. V zgodovinskem marcu mesecu 1. 1848. pozdravlja Havliček us'a konstitucijo s trusnim uvodnim člankom v Češki bučeli. Narod, nad dve sto let usužnjen iu utišen se je oglašal zopet na Havličkova k političnemu življenju. Ali dogodki so se odigravali naglim tokom. Havliček se je odpovedal uredništvu „Pražskych Novin" ter prevzel uredništvo „Narodmch Novin"4, naprednega glasila narodnega gibanja političnega v burnih letih 1848—1849. S tem se mu je odprla pot k neizmerno uplivni in važni delavnosti publicistični. Voditi ta razširjeni in popularni dnevnik v tej ! razburjeni dobi, je pominjalo biti prvim vzgojiteljem češkega naroda. Dasi je bil mož šele sedemindvajsetleten, je izvršil svojo ulogo tako sijajno, da to njegovo delovanje ostane za vedno svitel vzor češkim časnikarjem in politikom. V burnem letu 1848. se je Havliček oženil s hčerjo nekega graščinskega šumarja. Ime jej je bilo Julija Sykorova. Kakor urednik Narodnih novin je razvil Havliček popolnoma nov program. Takoj prvi dan svojega urejevanja je oglasil tudi svoj program : „Resnična ravnopravnost narodna Spojitev dežel krone sv. Vaclava. Odstranitev fevdalni] i prav. Jednakost vseh stanov pred zakonom. Porotna sodišča. Odgovorno mini-sterstvo. Vseobčni deželni zbor vseh čeških dežel. Narodna garda. Popolna reforma šol in narodov. Ta program obsega zarodke razvoja vse poznejše češke politike; to je program pred vsem naroden ali pri tem liberalen in demokratičen. Nadaljno delovanje mu je nudilo priliko, da temeljne ideje svojega političnega programa nadalje razvija. In tako sta dva letnika Narodnfch Novin neminljiv spomenik njegovega politično vzgojevalnega delovanja. Kakor član Narodnega sveta je nastopal Havliček proti velikonemškim naporom, posebno v vprašanju poslanstva frankfurtskega parlamenta. Njegova pesem „Suse ka nam piše" je postala popolarna v vsem narodu ter izražali odpor proti spojitvi čeških dežel z nemškim rajhom. V tej dobi njegovega življenja srečavamo se z njegovim popolnoma spremenjenim, skoro panslavističnem nastopom. Dasi je pred par leti glasil v svet, da je samo Ceh in nič druzega ter da mu za slovanstvo ni mar je sedaj spoznal, kako dobro je vendarle, ako ima človek z a s i g u-rano pomoč svojih bratov. In tako je odšel v maju 1. 1848. v Krakov, da se pogaja s Poljaki v stvari vseslovanskega sestanka in celo v Zagreb se je bil napotil, da pridobi bana Jelačića za svoje ideje. Ker ravno omenjam bana Jelačića, izražam mnenje, da je bil velik strateg ali slab rodoljub. Saj je takrat Jelačić odločil usodo Avstrije in on je odločeval o „least and non least" Avstrije. Jelačić je bil seveda do mozga avstrijsko misleči general in nič druzega. (Pride še.) Kriza v avstrijskem ministerstvu za vnanje stvari. Ministru grofu Goluchowskemu je priredilo avstrijsko novinstvo vseh jezikov res nenavaden, izreden odhod. Redki so državniki, ki bi jih na odhodu s pozorišča spremljale le obsodbe in — v najboljih slučajih — po- PODLISTEK. Kaj je hipnotizem? Navodilo, kako lahko vsakdo hipnotizira. Po raznih virih sestavil M. L. poln indiferentizem, kakor se to godi Golu-chowskemu. Niti najbolji njegovi prijatelji niso poskrbeli za kontigent — žalovalcev. Prej bi mu odpustili vse njegove neštete grehe, nego pa način, kakor je padel. Niti častno oditi ni znal. Mesto da bi bil šel o pravem času radovoljno, je čakal trenotka, ko je moral iti. Brezprimerno nesrečne politike njegove na Balkanu smo omenjali včeraj. Ali mož je imel nesrečno roko povsodi, česar se je lotil, je bilo slabo storjeno. Zavel je našo vnanjo politiko v slepo zavist od Berolina. V vsem se je vedel tako, kakor da ni zastopnik av-stro-ogrske monarhije pred svetom, ampak le embassadeur dvora v Berolinu. Ta politika slepe, velike države, kakoršnja je Avstro-Ogrska, nevredne odvisnosti je dovela našo monarhijo do grde blamaže v Algesirasu. Dogodki so še v svežem spominu. Med Francijo in Nemčijo se je bil razvil zelo nevaren konflikt radi Maroka in toliko, da ni prišlo do tega, da bi bile puške in topovi reševali tega konflikta. V najkritičnejem momentu je prišlo do konference v španskem mestecu Algesiras. A tu se je eklantno pokazala slepa zavisnost avstrijske diplomacije od Berolina. Vsa Evropa — ne izvzemši Italije, te zaveznice Nemčije — je bila tam, kjer je bilo pravo : na strani Francije, edina in izključno le Avstro-Ogrska je šla v boj za Nemčijo, ki pa je — po soglasni sodbi — končno prav temeljito (da rečemo po domače) izgubila pravdo. In na tej občutni berolinski blamaži je pošteno participirala tudi naša monarhija! A grof Goluchowski, v svoji nesposobnosti, se je smešil še s tem, da je dal to nezgodo razkričavati kakor svoj „sijajen vspeh", čemur se je seveda smejal ves svet. Nič manje nesrečno roko ni imel grof GoluchoAvski se svojo politiko nasproti Italiji. Uprav iskal je priliko, da se je mogel poniževati pred kakim Tittonijem. To je bilo na dnevnem redu, da je avstrijska diplomacija žalila svoje lastne državljane na njih najob-čutljiveji strani, samo da se je lizala neofici-jelni in — oficijelni irredenti v Italiji. Zadnjo tako kozlarijo je napravil grof Goluchow-ski v najnovejem času, radi dogodkov v Zadru in na Reki. Mesto da bi bil vzel — kakor bi bila njegova dolžnost — lastne podanike v zaščito in spregovoril energično besedo v protest proti znano-provokatoričnemu vedenju italijanskih podanikov v naši državi: je grof Goluchowski sramotno beračil v Rimu odpu-ščenja in milosti, da-si so tam skoro v isti hip demonstrirali proti isti državi, katero — naj bi bil zastopal grof Goluchowski, in so žalili nje vladarja. A kaj je dosegel grofGo-luchowski z vsemi temi poniževanji ? Nič. Razmerje med Italijo in Avstro-Ogrsko je slej ko prej neiskreno, nelojalno in javno mnenje O zgodovini hipnotizma. Skoro tako stara, kakor zdravilstvo v ožjem pomenu besede, je tudi vera, da za-morejo nekateri ljudje po nadnaravnih močeh ozdravljati bolezni in sicer prvotno z izganjanjem hudobnih duhov, ki so veljali za vzrok telesnih boleznij. To moč, s katero se je lahko učinkovalo na druge ljudi, so zaznamovali kakor magnetično in sicer je največ storil Paracelzus za razširjenje vere v ta magnetični vpljiv. Slavni pl. Helmont je 1. 1621. natančneje dokazal, da ima človek v sebi neko moč, ki na druge, posebno na bolne lahko magnetično vpljiva. Pozneje je bil tega nazora Robert Fludd, in to vsekakor v mističnem okvirju. Njegov učenec. Skot Viljem Maxwell, je 1. 1679. v svojem delu „De medicina magnetica" razglasil magnetizem za nekako splošno zdravilo. On je pripisoval od- padkom, tudi človeški mumiji, neko zdravilno moč in je bil mnenja, da se človek lahko reši nekaterih boleznij s tem, da jih prenese na živali ali rastline. To so bili začetki tako-zvanega simpatetičnega zdravilstva, ki se še sedaj uporablja na najrazličnejše načine posebno na deželi. Splošno pozornost je obrnil na magnetizem dunajski zdravnik Mesmer (1734—1815). Ta se je začetkoma o preiskanju boleznij pridno posluževal magneta in je ustanovil na podlagi poskusov svoj nauk o živalskem magnetizmu. Medtem pa, ko se je magnetizem — dasiravno zelo oviran — razširil v drugih državah, se ni mogel uveljaviti na Angležkem. Šele tedaj, ko je francoski magnetizer La-fontaine 1. 1840. kazal v Manchestru magnetične poskuse, se je pobrinil za stvar tamošnji zdravnik James Braid in je povzdignil magnetizem v predmet zanimivih študij. Pri tem je prišel do zaključka, da človek, ako pazno fiksira kak predmet, pada v neko spanju podobno stanje, ki ima veliko sličnost z onim, proizvajanim po mesmeričnem „hipnotiziranju". Vendar je smatral mesmerizem za nekaj samostojnega ter je navzdel svoji iznajdbi ime hipnotizem. Braid se je posluževal hipnotizma kakor zdravilnega sredstva in je z njegovo pomočjo izvrševal operacije brez bolečin. Dasi pa so različni j>reiskovalci v Evropi in v Ameriki, deloma sledeči proizvajanju Braida, deloma neodvisno od njega, prišli do jednakih iznajdb in zaključkov, si vendar ni mogel hipnotizem ali braidizem — kakor se je tudi imenoval — pri učenjakih pridobiti stalnega zanimanja ; tudi izvajanja znamenitih nemških psihologov, ki so se naslanjala posebno na predstave Danca Hanzen v letu 1880., niso mogle v začetku trajno učinkovati. Šele tedaj, ko je prof. Bernheim, držeči se naukov Liebault-a v Nancy-u, kjer ima druga francoska medicinska fakulteta svoj sedež, izdal leta 1886. svojo knjigo : „Suge-stija in njen zdravilni učinek", so se začeli zopet tudi v drugih deželah pečati s Jiipno-tizmom ; predvsem je veliko raziskal na tem polju August Forel na univerzi v Ziirich-u ter je objavil svoje rezultate v različnih delih. Hipnoza in sugestija. Besedi hipnoza in hipnotizem prihajata iz grščine, kjer beseda hipnos po-menja spanje. v Italiji razburjeno proti nam. Po 12-letnem poniževanju naše države po grofu Golucho\v-skem je danes položaj takov, da čutiti obe državi potrebo pomnoževanja garnizij ob mejah in se govori o vojni med Italijo in Avstrijo kakor o stvari, do katere mora priti v doglednem času. Jedna najčrnejih točk v politiki grofa Golucho\vskega je bilo njegovo drzno, intri-gantno in neodpustno vmešavanje v zadnjo volitev papeža. Notorična stvar je, da se je le pritisku Avstro-Ogrske zahvaliti na tem, da ni bil izvoljen papežem mož, ki je bil na ustnicah vsega sveta kakor najvredneji in naj-sposobneji. In zakaj se je ta nesrečni grof GoluchoTvski tako zagrizel? Zato, ker se mu je zdelo, da kardinal Rampolla — ne sovraži Slovane. Sovraštvo do Slovanov je vodilo grofa GoluchoAvskega. In sovražiti nas je moral, ker taka je volja — v Berolinu. Nu, je-li s tem morda koristil katoliški cerkvi? Boj na nož v katoliški Franciji in začetki hudega odpora v velekatoliški Španski dajata za katoliško cerkev ne razveseljiv odgovor. In to jedno je gotovo, da tudi kolegij kardinalov ne blagoslovlja danes spomina grofa Goluchowskega! Bolgarski glas o odstopu Goluchow-skega. Oficijozno glasilo bolgarske vlade „Novi Vek" razpravlja o odstopu grofa Golucliow-skega ter pravi, da je vnanja politika Goluch o w s k e g a težko bremenila na balkanskih narodih ter provzročila, da so se ohladila čutstva istih do monarhije. Vest o odstopu Golu-chowskega je primerna, da pomiri razburjene duhove na Bolgarskem ter da zopet vzpostavi prejšnja čutstva balkanskih narodov nasproti avstro-ogrski monarhiji, kar je umel prednik Goluchowskega. Kdor-koli postane naslednik grofa Goluchowskega, bo moral vnanjo politiko Avstro-Ogrske spremeniti tako, da vzpostavi prejšnje zaupanje narodov na Balkanu do avstro-ogrske monarhije. Baron Aehrenthal naslednik grofa Goluchowskega. Sinočnia poročila z Dunaja javljajo, da je cesar ponudil portfelj ministerstva za vnanje stvari dosedanjemu avstro-ogrskemu poslaniku v Petrogradu, baronu Aehren-thalu in da je poslednji tudi vsprejel. Vspelit hrvatske delegacije v skupnem saboru v Budim pesti. Iz glasil hrvatsko-srbske koalicije zvene glasovi zadovoljstva. Še pred par dnevi so se ostanki prejšnjega režima rogali, in zasramo-vali novi kurz. Ker nekatera določila v predloženih skupnih gospodarskih zakonskih načrtih, posebno pa v načrtu o povspeševanju Hipnoza je torej neko spanja podobno stanje in Braid, od katerega izvira ime, umeje pod besedo hipnoza nervozno spanje, posebno stanje živčevja, ki se ga povzroča po umetnem potu. Vendar ni ta razjasnitev nikakor natančna, ker so osebe, — kakor skušnja uči —, lahko hipnotizirane, ne da bi moralo tudi spati v hipnozi; in Bernheim spopolnuje definicijo o hipnozi in hipnotičnem stanju s tem, da pravi: „hipnoza je posebno duševno stanje, ki se mora umetno proizvajati in ki vzbuja ali povečuje sugestivno vsprejemlji-vost, to se pravi: ono možnost, ki vpljiva na človeka po predočbi, sprejeti od možganov, in ki to spreminja v dejanje". Vsaki č 1 o-vekje po nekem načinu, katerem si že bodi, pristopen sugestiji, t o j e, v p 1 j i -vanju od druge osebe. Ako se komu v družbi zdeha, se zdeha tudi drugim, ako se kdo smeja, se poloti smeh tudi drugih, govor o strahu, o žalosti, ki se potem vseh drugih prijemlje — to vseje sugestija. Sicer nimamo nika-kega vzroka zdehati, se bati, ali biti žalostni, toda obližje vpljiva toliko na nas, da se ne moremo izogniti učinkovanju sugestije, ali pa šele čez nekaj časa. Gotovo je vsak že kakor otrok napravil Stran II. »EDINOST« štev. 294 V četrtek, dne 25. oktobra 190'* industrije, niso v soglasju z interesi Hrvatske, so nasprotniki novega kurza — združeni : frankovci, furtimašev in razvaline prejšnje madjaronske „narodneu stranke — zagnali krik o popolnem tijasku sedanje lirvatske delegacije v skupnem saboru v Budimpešti. — Nu. ta radost je velekarakterističoa za to — lepo družbo. Tu gre za vitalne gospodarske interese domovine, nasproti katerim bi morala izginjati vsaka razlika v političnem mnenju — ona lepa družba pa postavlja v ospredje svoj strankarski egoizem in se raduje v nadi, da bo skupna korist domovine tapela škodo. Ali, hvala Bogu njihova radost je bila prenagljena.|Sramota, ki naj bi bila padla na sedanjo delegacijo, zvrnila se je na lepo družbo. V razpravi o rečenih načrtih se je minister Košut na rekriminacije hrvatskih delegatov posebno opravičeval, da je takozvani hrvatski minister Josipovich poznal one zakonske načrte, a da ni niti črhnil proti njim. A pozneje se je še doznalo, da ni ta „hrvatski minister" jemal nikacega obzira na predloge in stališče hrvatske delegacije, marveč da je v ministerskem svetu podajal izjave na svojo roko ter tako zavel ogrsko vlado — in posebno ministra Košuta — da je mislil, da to, kar je rekel Josipovich, odgovarja želji hrvatske delegacije. Kriva ni bila torej sedanja hrvatska delegacija, ki je marveč stala skrbno na straži hrvatskih interesov ampak krivec je le minister Josipovich, ta nesrečni sad prejšnjega Khuenovega režima. In če si je mož celo sedaj, ko ima Hrvatska svojo budno in vestno delegacijo v Pešti, ko je hrvatski minister pod kontrolo, drznil tako eklatantno zanemeriti svojo dolžnost in ne meniti se za interese Hrvatske — po tem si lakko predstavljamo, kako je moralo biti še le poprej, ko sta bila minister in delegacija meso istega mesa — Khuenovega, ko so v najlepšem soglasju skupno izdajali najviše interese hrvatskega naroda ! ! Ne novi, ampak stari madjaronski, s krvjo in mučeništvum naroda omadeževani kurz je sedaj na obtožni klopi. Narod hrvatski vidi na tem ministru Josipovicliu, kakovi so bili ljudje, katerim je poverjal zastopstvo svojih interesov ! Na srečo pa so agilni in vestni hrvatski delegatje popravili, kar je brezvestni minister namenoma pokvaril. Dosegli so, da je prišlo do konference med ogrskimi ministri in hrvatskimi odposlanci z banom grof Peja-čevičem na čelu. O izidu te konference javljajo hrvatski listi, da se je doseglo popolno sporazuraljenje, da se vsa kršenja hrvatske avtonomije odpravijo ter da se Hrvatski Slavoniji zagotovi delež na dobrotah zakona v povspeševanje industrije. Konferenca se je vršila v najlepšem sporazumljenju. Ta dogodek v novem kurzu ne govori torej proti sedanjim zastopnikom naroda, ampak govori glasno o potrebi, da se odpravi tudi zadnja sled in zadnji mož prejšnjega zistema. Zaključujemo z besedami Hrvatske" : Ali za naš narod bo včerajšnji dan (ko se je vršila gori omenjena konferencija) v velik nauk: nauk o tem, kako se samo z delom kaj doseza in kako nizka in nedostojna je strankarska konkurencija, ko gre za stvari, ki vsem nam koristijo ali škoAjo ! Avstrijska poslanska zborutea. (Brzojavno poročilo). DUNAJ 24. Zbornica je imela danes do-poludne sejo. Med došlimi ulogami je bila tudi interpelacija krščansko-soeijalnili poslancev na ministerskega predsednika, ki bi radi zvedeli za vzrok odstopa grofa Goluchowskega. Minister za poljedelstvo Auersperg je odgovoril na več interpelacij. Nato je zbornica pričela razpravo o nujnem predlogu glede službenih pogojev in avanziranja poštnih uslužbencev in uradnikov. Minister za trgovino je podal v tej stvari obširna pojasnila. Konečno je minister prosil zbornico, naj nujni predlog izroči proračunskemu odseku. Po daljši debati je zbornica vsprejela nujnost ter meritum predloga ter ga izročila proračunskemu odseku. Konečno je ministerski predsednik odgovoril na interpelacijo glede stališča avstrijske vlade z ozirom na ostavko ministra vnanjili stvari grofa Goluchowskega. Prihodnja seja jut Ji ob 3. uri pop. . v nekaterih vaseh učenci izjavili v šolah, da so jim doma očetje in matere prepovedali moliti v nemškem jeziku in se učiti verona-uka v tem jeziku. V koniškem okrožju je 600 poljskih očetov poslalo preko škofa v Kulmu prošnjo na prusko naučno minister-stvo, da se v šolah uvede pouk v neronauku v poljskem jeziku. Ogrska poslanska zbornica. (Brz. poročilo). BUDIMPEŠTA 24. Predsednik Justhje otvoril sejo ob 10. uri 20 min. predp. V in-terpelacijski knjigi se nahaja med drugimi tudi interpelacija posl. Markosa [neodvisna stranka], naslovljena potom ogrskega ministerskega predsednika na ministra vnanjili stvari. Interpelacija se glasi : Zna li minister o vsenemških stremljenjih, ki so se v zadnjih dveh letih pomnožila. Ta stremljenja gredo za tem, da se toliko Avstrija kolikor Ogrska pripojite Veliki Nemčiji in v čim skorejo dosego te namere sodelujejo najviši nemški državniki. Ako je to res, kako smatra to združljivo za obnovo tro-zveze in kako nas hoče ščititi proti tej nevarnosti ? Nato je zbornica nadaljevala generalno debato o zakonu za povspeševanje industrije. Posl. Hodža [Slovak] je polemiziral proti izvajanjem državnega tajnika Szterenyi-a ter izjavil, da so tudi narodnosti za ojačanje industrije. Vlada pa ne zasleduje s to predlogo le gospodarskih, ampak poglavitno politične svrhe, zato odklanjajo narodnosti to predlogo. — Nato je bila generalna debata zaključena in zakonski načrt s pretežno večino vsprejet za podlago specijalne debate. Na specijalni debati je več govornikov pri § 1. predlagalo stilistične spremembe. Posl. Czernoch [ljudska stranka] je predlagal, naj se mesto : ,,dežele ogrske krone", glasi : „dežele svete ogrske krone". — Minister za trgovino je v imenu vlade izjavil, da vsprejme ta predlog [Živahna pohvala]. Nato je bila razprava prekinjena. Sledilo je utemeljevanje interpelacij. Prihodnja seja jutri. šolski bojkot Poljakov na Pruskem. Iz Poznanja javljajo, da se med Poljaki čimdalje bolj širi bojkot proti nemškemu pouku veronauka v šolah. V več slučajih so se Poljaki javno uprli učiteljem. V mestu Poznanju se upor omejuje na pismene proteste. Poljski provincijalni listi napovedujejo nadaljevanje štrajka. Štrajk se je pričel razširjati tudi na zapadno Prusko. Kakor poročajo iz Toruna, so eksperiment s smehom. Pri tem se pogleda kako osebo in se jej pravi: „Ti se boš sedaj takoj smejal !" In v največ slučajih nagovorjeni zaduši smeh le s težavo. To je sugestija, za katero ne potrebujemo nikake hipnoze. Cim lažje se da kdo vpljivati od okolice, tem manje se bo po pravilu ustavljal hipnozi. Iz tega je razvidno, da je najlažje hipnotizirati one osebe, ki so navajene brezpogojne pokorščine. To se vidi posebno pri vojakih. Take osebe tudi lahko vsprejemajo od hipno-tizerja podeljeno jim sugestijo in jo izvrše ali realizirajo (kakor se navadno izražamo). Ker pa se končno, kakor že povdarjano, lahko vpljiva bolj ali manj na vsakega človeka, je tako razjasneno, da je prišel prof. Forel do prepričanja, da se lahko vsakega hipnotizira, seveda s to omejitvijo, da se tega ne more izvršiti pri vsakem v vsaki uri in da so psihična, to je duševna stanja, ki zamorejo ovirati hipnozo. Kdor se hoče dati šiloma hipnotizirati, je navadno varan v svojem napetem pričakovanju, najmanje tako dolgo, dokler ne obrne svojih intenzivnih misli na to. Vendar se pa tudi ne sme veliko prizadevati misliti na kaj drugega, kajti vse to ovira hipnozo ; čim mirnejši so možgani, tem lažje se vpljiva na nje. Iz tega je tudi razvidno, da hipnozo ovira ravnotako močna duševna razburjenost in strah, kakor trden, odločen sklep nasprotovati hipnotizerju. Umobolnih sploh ni možno hipnotizirati. Će pa koga ni možno hipnotizirati prvi ali drugi pot, to še daleč ni nikak dokaz, da se ga sploh ne more, kar bi tudi nasprotovalo trditvi, da se dado hipnotizirati vsi, vsaj duševno zdravi ljudje. Mnoge osebe ne morejo namreč svojih misli koncentrirati na en predmet in se temu priuče šele po večkratnih poskusih pod hipno-tezerjevem navodilom. Dr. Moli je pri različnih osebah dosegel hipnozo z vspehom po štiridesesetih brezvspešnih poskusih. Ta pravi o nagnjenju k hipnozi med drugim: „Kar se tiče inteligentnosti, se inteligentne osebe dosti lažje hipnotizira, kakor duševno nizko stoječe in topoglave. Jaz še pridodajem, da se dado brezdvomno veliko bolj hipnotizirati duševno visoko povspele se osebe iz nižjih slojev, nego drugi izobraženci. Razburjenost živcev lahko zabranja nastop hipnoze. Za popolnoma napačno pa smatram, ako se ima za znamenje slabotne volje to, da se koga lahko hipnotizira". (Pride še.) Z BALIKANA. Grški patrijarhat o položaju v Makedoniji. Grški patrijarhat je izdal (kakor poročajo iz Carigrada) oficijelno knjigo o položaju v Makedoniji. Prvo poglavje obsega mnogo spisov o bolgarskem vprašanju, drugo pa o kucovalaškem. V polemičnem uvodu k drugemu poglavju pravi, da patrijarhat ne more trpeti, da ne predlagajo Kucovlahi sami svojih zahtev, marveč, da jih predlaga inozemska politična avtoriteta (to je: Romunska), ki si prisvaja zastopstvo teh kristijanov, kar je še veči povod, da se želja Kucovlahov ne upošteva. Kralj Peter pokrovitelj „balkanske razstave" v Londonu. Odbor balkanske razstave, ki se otvori bodoče leto v Londonu, je naprosil srbskega kralja Petra, da prevzame pokroviteljstvo razstave. Enaka prošnja je odposlana tudi bolgarskemu in črnogorskemu knezu. Dogodki na Ruskem. Steselja so izpodili iz armade. Iz Petrograda javljajo, da je bil general Steselj brez uniforme in pokojnine izpoden iz armade. Ako bo v pravdi glede kapitulacije Port-Arturja zopet rehabilitiran, tedaj zadobi pravico do penzije in do uniforme. Sedaj mora nositi civilno obleko. se Drobne politične vesti. Deputacija bosanskih učiteljev na Dunaju. „Hrv. Dnevniku" poročajo z Dunaja, da je minister Burian vsprejel deputacijo učiteljev iz Sarajeva ter jim obljubil, da se jim prihodnje leto plače povišajo. Deputacijo vsprejme tudi cesar v avdijenci. Nova ministerska listnica na Francoskem. Novo francosko minister-stvo se je v svoji prvi seji bavilo med drugim z ustanovitvijo novega delavskega mini-sterstva. Novi zakon o kongregacija h na Španskem. Kakor javljajo iz Madrida, se hoče kralj posvetovati z ministroma Mon-tero Riosom in Moretom, predno predloži vlada zbornici načrt o novem zakonu glede kongregacij. Kralj hoče vedeti, da-li odobruje vsa liberalna stranka ta načrt. Domače vesti. „Indipendente" proti Jadranski banki. Tudi „Indipendente" se je zaletel proti „Jadranski banki", da ne zaostane za bratcem „Piccolom" v narodni gorečnosti. Vendar ni bila oblika ,.Indipendente"-jevega napada tako grda, kakor „Piccolova". Predvčerajšnji „Slovenec" pa, ko omenja ta napad, prinaša vest, da je že večina magistratnih uradnikov zadolžena pri „Jadranski banki". Ne vemo, od kod je dobil „Slovenec" to neresnično vest. „Jadranska banka" kakor eminentno trgovski denarni zavod se ne peča s takimi posojili, ki ne spadajo v njen delokrog, temveč v delokrog narodnih posojilnic. „Jadranska banka' nima, kakor smo se informirali niti enega magistratnega uradnika mej svojimi dolžniki. „Slovenec" je toraj v tem oziru krivo informiran, kakor je tudi krivo informiran glede prometa „Jadranske banke", ki je dosegel po naših informacijah koncem meseca septembra t. 1., to je po deset in pol mesečnem poslovanju svoto 226 milijonov, ne pa le 40 milijonov kron, kakor napačno trdi „Slovenec"' v odgovoru „Indipendentu". Občinske volitve v Veprincu razveljavljene Čitatelji se gotovo še spominjajo naših poročil o zadnjih občinskih volitvah v glasoviti občini Veprinnac (okraj Vo-lovsko), kjer tajnikuje in pačuje tisti glasoviti pajdaš in istomišljenik pokojnega Krstića naj-žalostnejega spomina : I. M a r c h i. Kar se je godilo povodom gori omenjenih volitev, to presega tudi vse to, kar se je doživelo v tem pogledu v naši Istri! In to hoče menda nekaj reči. Brutalno nasilje na volilcih, nezakonitosti, najgrše mahinacije, korupcija in nemorala — to so bila sredstva — s katerimi je glasoviti Marchi začasno rešil gospodstvo italijanske klike istrske v tej hrvatski občini. Naj se spomnimo le, da je volilna komisija tirala svojo nesramnost tako daleč, da so celo notorične volilce iz inteligentnih in najimovitejih krogov v občini odganjali z izjavo, da — n i d o k a z a n a n j i h i d e n-t i t e t a. S takimi sredstvi se vzdržuje ritalijanska posest" v Istri. * Tedaj je zagromel le en glas ogorčenja in uverjenje je bilo splošno, da viša politična oblast nemudoma razveljavi te volitve. Ali minevali so dnevi, tedni in meseci in nič ni bilo čuti, kaj je z rekurzom proti občinskim volitvam v Veprincu in mislilo se je že, da je naša vlada tudi nasproti tem Iopovstvoin ita-lijanaške stranke v Veprincu zopet zatisnilu. obe očesi, kakor že tolikokrati in na tolikih krajih. Ali sedaj čitamo v „Slov. narodu", da ' čuJe zanesljive strani, daje namest-jništvo v Trstu razveljavilo r e -^čene volitve. Ne le v interesu pravice ■ in javne morale, ampak tudi v interesu avtoritete oblasti bi bilo želeti, da se ta vest iz-(kaže resnično. Kajti če ljudstvo vidi proti eni strani vso strogost, dočim je na drugi prav j vse dovoljeno, kakor da izvestnim ljudem sploh ne treba spoštovati zakonov: potem mora ljudstvo izgubiti vse zaupanje v pravičnost in nepristranost javnih oblasti. To pa mora biti le na neizmerno škodo za javno upravo. Nove volitve se bodo baje vršile v kratkem in jih bo baje vodil vladni komisar. Tudi , do tega mora priti, ker to je neizogibno potrebna konsekvenca počenjanja volilne komisije. t'e bi taki komisiji vnovič poverili vodstvo volitev, bilo bi to, kakor da bi zapirali volka med — ovce ! ! Zboljšanje položaja davčnih ekse-kutorjev. Kakor je finančno ministerstvo že v juliju preuredilo plačila pomožnega osobja v državnih uradih, tako je sedaj — po naj-višem pooblastilu — storilo glede aktivitetnih dohodkov davčnih eksekutorjev. Pavšal dnevnega plačila, ki se je po določilu od 1. 1902. gibal med letnimi dohodki «40 do 1400 K. se je povišal sedaj za vsaki dosedanjih sedmero starostnih razredov, oziroma obeh krajevnih razredov po 100 K na leto. Poleg tega se je za one davčne eksekutorje, ki služijo nad 25 let, ustanovil še 8. službeno-starostni razred z letnimi dohodki 1540 K. oziroma 1600 K. Ta zboljšanja so stopila v veljavo že s 1. oktobrom in je ustreženo žnjimi jedni glavnih želja davčnih eksekutorjev, v kolikor je bilo to možno v okvirju proračunskih sredstev. Glede družili prošenj davčnih eksekutorjev, kakor n. pr. za pripo-znanja kancelijskih osebnih pavšalov, za povišanje kvartalnih remuneracij in pristojbin z;«, prenočevanje, za mesečno izplačevanje pavša-lij dnevnih plačil itd. — se vrše še poizvedovanja. Južna železnica zviša s 1. januvarjem 1907. postavke takozvanega lokalnega tarita ter odpravi znižane tovorne cene: normalni tarif južne železnice ostane pa nespremenjen. Tržaška tedenska statistika. V tednu od 14. do 20. t. m. se je v tržaški občini poročilo 38 parov. Rodilo se je 123 otrok, to je, (i5 moških in 5« ženskih (od teh 24 nezakonskih). Umrlo je 78 oseb, 49 moških in 29 ženskih (od teh 16 izpod enega leta). „Slovenska Matica". Iz poročila o 145. odborovi seji „Matice Slovenske« posnemlje-mo: Odbor je vzel na znanje, da je prof. dr. Stebinger vsled preselitve v Novo mesto postal vnanji odbornik in da sta profesorja dr. I. Zmavc in dr. Lončar vsprejela povabilo za vstop v pomnoženi odsek za izdavanje „Slov. zemljevida". — Društvu se je nakazala državna subvencija za tekoče leto ia predsedstvo je uložilo prošnjo na ministerstvo za dovolitev iste za prih. triletje. Uveljavi se končno knjižna zveza med „Hr. Maf.'* in „Slovensko Matico" pod pogoji, ki so bili v javnosti že razglašeni. Razpošiljanje knjig im: prevzeti vsaka Matica za svoje ude neposredno istotako kakor doslej. — Odobreno je bilo poročilo o številu, obsegu in natiskavanju letošnjih društvenih knjig, ki izidejo okrog P»o-žiča. — Odobren je bil knjižni program za. prihodnje leto. Po tem programu naj bi „Slovenska Matica" izdala za leto 1907 nastopne knjige : 1. Zbornik za leto 1907. 2. Prevodi iz svetovne književnosti. IV. snopič. 3. Knezove knjižnice XIV. zvezek. 4. Dr. Strekelj : Slov. Narodne pesmi. 11. snopič. 5. Zabavne knjižnice XIX. zvezek. G. Seidl: Savinjske planine (z ilustracijami). 7. Hrvatske knjižnice 2. zvezek. 8. Letopis za 1. 1907. Knjige bodo ' obsegale okolu 80 pol. — Sklenilo se je pritrditi nasvetu, da bodi leta 1910 slovanska I 7 razstava v Pragi, katere se namerava udeležiti tudi „Slovenska Matica". — Od zadnje V četrtek, dne 2 J. o*toora 1906 >EDINOST« štev. 294 Stran III >eje je društvu pristopilo 2*3 letnikov na-1 po 2 kroni; Fran Mikelič, Anton Bremic po novo ali vnovič, za letos pa plačalo 2441. 10 stot- Avgust Pahor 60 stot.; Fran Trgatev na Krasu se je obnesla letos dobro, vina pa je manj od lani, ali kapljica toliko boljša. Teran je izvrsten. Neznani so enega minolili dni udrli v podstrešje hiše št. 5 v ulici Chiozza in tam iz shrambe gospe Hotter ukradli veliko ška-tljo iz lepenke, v kateri so bili trije ženski klobuki in več druzih toaletnih predmetov, ▼ skupni vrednosti 164 kron. Kospa Hoft'er je prišla tatvini na sled predsinočnjim. Dne 18. t. m., ko je bila zadnjič v shrambi v podstrešju. je bila škatlja še tam. — Branjevki Ani Zoratti, ki stanuje v hiši št. navadni uri tamburaška vaja v gostilni r Balkan". Ruski kružok priredi svojim členom v tekočem šolskem letu tri tečaje za učenje ruskega, češkega in hrvatskega ali srbskega zika. Poučevanje so prevzele moči, ki jain-(ijo za popoln vspeh. Odbor vabi tržaške Slovence in Slovane sploh, da pristopijo društvu v čim večem številu. da se omogoči ruskemu kružku vršenje njega prekoristne naloge v polnem obsegu. Društvo je nepolitično ter ima namen pospeševati učenje ruskega in drugih slovanskih ie>.ikov. Členi (pravi) plačujejo enkratno pristopnino 1 K in mesečni prispevek 2 K, ter imajo pravico se udeleževeti vseh učnih tečajev in drugih društvenih priredeb (javnih predavanj, zabavnih in konverzacijškili večerov itd.) S tem se opozarja vse one, ki nameravajo obiskovati učne tečaje v tekočem šolskem letu in ki sploh hočejo pristopiti društvu kakor členi, da se sestanejo v soboto, 88.55 Ogrska renta v zlatu 4°« 112.25 112 30 kronah 4" e 94.40 94 30 n 3V„ ^84.- ^84- Akcije nacijonalne banko 1755.— 1755.— (Dalje na četrti strani). Tujci v hotelu_JBALKAN" Na novo so došli: Tuhrmann M , trgovec, SMIRNE ; Ignatowsky P., pos., VARŠAVA ; Petrest N., zaaeb., PETRO-GRAD; Papež T, zdravn. LJUBLJANA: Lnkacs L. trg., BOG L Al; Dussig J., trg., DUNAJ; Schibek C. trg., Mt'RZUSCHLAG; Huber P., pos., posestnik, Mt'RZUSCHLAG ; Fraunero E., trgovec, VIDEM ; Cerne O., zas., St PETER ; Bogdanovich A., zaseb., DUNAJ ; Arhar J., učite'j, TRST; Klin*. M., trgov., LJUBLJANA; Oatan F., trgovec, BOVEC; Hof-steter L., zaseb, DUNAJ; Eremel F., urad., DUNAJ ; Rusief H., zasebnik, DUNAJ ; Reichenfeld J , trgovec, DUNAJ ; Besold F., posestnik, St. DONAT. Jlzeglio Oenturini Trst, ulica Farneto št. 26 Edina delavnioa umetnih okvirjev, izdelanih na roko. POSEBNOST: Plastične slike v barvah. — ZALOGA pozlačenih rjavih in črnih palic za okvirje. Povečanje fotografi cralson in t barvali vsake male fotografije FOTOSMALTI reprodukcija fotografij na porcelan za mrtvaške spomenike. ZAHVALA. Srcem polnim hvaležnosti za mnogobrojne dokaze neomajanega zaupanja, ki so j mi ga iz odkritosrčnega in prostega nagiba • izkazali takoj, ko se je doznala moja nezgoda, ! ne samo prijatelji in znanci, ampak tudi one i osebe, s katerimi sem v kupčijski zvezi, posebno moji odjemalci in zalagatelji in to vkljub dolgi in mučni preiskavi, ki se je vršila proti moni ; in nič manj ginjen vsled uljudnih čestitk, ki so mi došle po oprostilni razsodbi gospodov porotnikov, ki so s svojim izrekom le dali duška javnemu mnenju in javni zavesti, in ker ne morem izraziti na drugi na- kcmsumnim, posojilnim in drugim začin vsaki posamezni spoštovani osebi mojih , „ r _____ .„ , »ii-ii- - i- n vodom po dezeh za nove stavbe, čutu srčne zahvale m hvaležnosti, častmi se M izreči tem potom vsem svojo najsrčnejšo zahvalo. RavnoiaUo oo tudi javno tiahvaljujeni cenjeni zavarovalnici „R i u n i o n e A d r i a -t i c a d i S i c u r t h v Trstu" za hitro in točno poravnanje škode, katero sem vsled tatinskega vloma imel. MACHNE & C°. Koncesijonirana pisarna za trgovske informacije IC iti iztirjevanja ulica Vincenzo Bellinl št. 13. Dopisniki vseh mestih sveta, ua i m i ninifnfiiftiftinifuruntftlrti^^ )OOOOOOOOOCXXXXXX Prva avtorizovana agencija za posredovanje „Gambri- mic" (Prima autorizzatta agenzia či me* diaziona „GAMBRINUS") v ulici Farneto st. 10, II, nadstr., se priporoča gospodom MT gostilničarjem in krčmarjem ki žele kupiti ali prodati gostilne, krčma in pivarne v mestu ali okolicL .ki iščejo najemnike ali drugo osobje, oziroma zaloge, naj se obrnejo edino le na omenjeno agencijo. MARIO JESURUM. xxxxxxxxxxxxxxxx JOSIP ROŽE mizarski mojster Trit, ulica Giulia štev. 8, Tret izvršuje vsakovrstna mizarska dela. Posebno pa se priporoča slovenskim TRST, dne 23. oktobra 190G. Dragotin Vekjet. z dektretom ali brez dekreta. Naslov pove „INSERATNI ODDELEK EDINOSTI" pod štev. 1215 H u s i ] a. VLADIKAVKAZ 24. (Petr. brz. agen.). Četa oboroženih roparjev je poskušala napasti neko prodajalnico dragotin, ki se nahaia sredi mesta. Potem ko so roparji s streli iz revolverjev razpodili občinstvo na ulico, so udrli v hišo, ranili lastnika in oplenili proda-jalnico. Na pomoč pozvani vojaški oddelek je streljal, nakar so roparji, od katerih ni bil pa nihče ranjen, zbežali. Več oseb izmed občinstva je bilo ranjenih. SIMFEROPOL 24. Danes se je vršil revolucij onaren shod. Predsednik, neki \Valter, je bil aretovan v trenotku, ko je obsodil na smrt več uradnikov. V mestu so revolucijo-narci napadli več prodajalnic. o Tovarna pohištva *Vi ! Aleksander £evi jtfinzi ° Mlin TtM Stv. 52. H(ta9taa Mfa). * ZALOGA: mzzn KOSHRIO (Šolske peslepl«). I? 0«n«, M m nI Mtl n«b«n« tonkurMM. Jr Sfrsjtntjo vsakovrstna deU ludi po P posebaik n&čztih. »c^accc« p mik brMflfcta« te frftatk« tOliOiiOll»IIOIlOlipilOilOllQ.li "S- ~ Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, m le oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v ulici GiOrgio Galatti št. iS (Narodni dom) polunaditropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in cd 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Ediucrt''. Plesni odsek „Tržaškega Sokola" opozarja vse svoje brate člene in prijatelje plesa, da so se pričele redne plesne vaje vsako soboto ob 9. uri zvečer pod vodstvom brata prof. Ivana Umeka. Vstopnina za člene 50 stot., za nečlene 1 K, za gospodične z garderobo vred 30 stot. ^Ss? (5" ' b c> * Štefanija Jfljurj fSi Egidij Čeh ^SP iSEi —» poročena. > ^ — Sliv je 25. oktobra 1906 }(r ušica ® (mesto vsazeps druzega obvestila). te - P . «> - Kolonijska voda SALUS MT je najbolja, kar se jih danes pozna, je krasno pro-fumirana, neobhodno potrebna za moderno toaleto, zelo priljubljena, kajti priznana med vsemi za najbolj higijeniciio. "VI Proizvodi SALUS se prodajajo v glavnih prodajalnicah dišav in v mirodilnicah. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. revmatizmu in protmu TPimrikin fTirUKIA prirejena v Trstu Rafaela g^itia, lekarna „tflla Jladonna 6eUa Salute" pri je 1 LiaU vlnfl bUUlnn od lekarnarjev . sv. 3akobu in Josipa 6odina,lekarna lgea\ Farneto 4. Steklenica stane K MO. Iz Trata te ne odrobija manje od 4 steklenic proti poŠt. povzetju ali proti anticipatni požiljatvi zneska 7 K franko poStnine in zavoj«. Stran IV 5EDINOSTc stev. 294. T%rcM*re fik ije London. 1 l-.-T.r. ICi' d; vr/.h m 11 fc 2«) ncrrk 20 fra; kov 100 ital. lir CesirFfci (ctin; Farižka in - G 75 671.25 240.72 240.0,") 117 47 117 oO «3.48 2H.481/, li*.14 1913 95.55 95 60 11.31 11-31 io ncicnska fccr2a Pariz: ^s-kiep.) — FraLcczka rtuta 95.60, italijanska rcnia 102.60, Španski esterieur Rkciie ol< maiifke banke 671—. Menjice ca Leudon 252 45. Pariz: (S^klep; Avstrijske državne železnice —Lom bar de — .— unificirana turška renta 93.10 avFtrijska zlata renta 97.55, ogrska 4% zlata renta 95.05, Lflrderbank 482—, iur£ke srečke 147.25, panika b&L-ka 15.45, italijanske meridijonalne akcije 7£4.— akcije Kio Tinto 18.92 Mlačna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86.— srebro 32.3'„ . Lombardi 7.'/«, Španska renta 94.—italijanska renta 101.'/« ditkonl 6—, menjice na Diru u —. — - Trdna. Tržna poročila 24. oktobra. Budimpešta. Plenica za okt. K 14.24 do S 14 20, ji za okt K 13.44 do 13 46, oves za okt. cd K lb.82 do 13.84, koruza za okt. —.— do — .--■ F?enica : ponudbe in povpraševanj srednje, tendenca ugodoeja. irodaja: :JO.OOO met. Btot., vzdr/.ano; druga žita mirno. — Vreme : megla. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za oktober 35."/»' za december 36—, za marec 36'za maj 37.—. Mirno. — Kava Rio navadna loco* 37—39 navalna reelna 40—41 navadna dobra 42—44 Hamburg. (Sklep). — Sladkor za oktober 18.10 , za november 17.90, za dec. 18.05, za jan. 18.10, za februvar 18.20, za maTec 1S.30. Mirno. Vreme: megla. H a v r e. (Sklep) Kava Santos good av erage ca tekoči mesec 45.' s, za december SewYork. Kava Rio za bodoče dobave: Stalno, nespremenjeno, 5 stotink višje. — Prodaja: 1000 vreč. London. Sladkor iz repe surov, d 9"/,6 Sb. Mlačno. Pariz. Rž za tekoči meeec 13.15, za nov. 18.—( za nov.-februvar 18.25, za januvar-april 18.50 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.15, za nov. 23-30, za novembir-februvar 23.25, za januvar-april 2325 j mirno). — Moka za tekoči mesec 31.50 za nov. 30.90, za november-februvar 30.65, za jan.-april 30 30 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 74'/» za nov. 74.* za november-december 74.*/,, za jan-april 74.— (mirno). — špirit u tekoči mesec 42'/» ca nov 42.—, za januvar-april 43'/», za maj-avguat 44.'4, (stalno) — Sladkor surov 88° uso nov 23—.—23%, (mimo), bel za tekoči mesec 26.'/s, nov 26."/t, za okf.-januvar 26.*/t, za januvar-april 27l _. (mlačno), rafiniran 60.—60.50. Vreme: nestan. 1 MALI OGLASI. (Mali oglasi računajo se po 3 Btot. besedo; masmotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. = Plača se takoj. — i i- Redke knjige na prodaj: celoleten 1881—1905, skupaj ali puNuunutr, etrit«.-jev dunajski „Zvon" celoleten 6 letnikov; „Kres* 1881—18t?3. Prodajo posreduje IVAN BONAC, trgovina papirja v Ljubljani. 1214 „Ljubljanski Zvon1* Uioo na prodaj (2 sobi in 2 kuhinji) z malim riloa dvoriščem. Cena 1800 gld. Naslov pove „Ineeratni oddelek Edinosti". 1216 UaU4mm*.»ha Luigi Trevisan, Trst Veletrgovina »»po'^ kavo, r% o^ Učiteljica glasbe to vir Naslov pri „Edinosti". 1203 Radi odpotovanja nov z 30 kovinskimi ploščami; izbrani, večinoma ru-fki komadi. Igra mehko in harmonično, primeren za društvo in rodbino. — Cena 35 gld , vreden 90 gld, Naslov pove , Id ser. oddel. „Edinosti"._1353 Dve družini (skupno 8 oseb) iščejo za februvar ali avgust) dve stanovanji (5—7 sob, dve kuhinji), vodo, ako možno plin in to v kakem dvorcu (villa) ne preveč oddaljeno od davne poŠte. Ponudbe pod D. 8U na „Inseratni oddelek Edinosti-. 1700 fWo hici 80 na ProdaJ ena v ^ke? priporoča velik' izbor ur: Ornega, Schsffhause, Longincs, Tavanes itd. fe kakor tudi zlate, srebrne in kovinsko v ure za gospe. Ixbor ar sa tirno. Sprejema popravljanja po nizkih cer.a.h ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motoioles „Pnch" Trst, ulica Fontsrosso it. 4. I Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljuči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. V Četrtek, dne 25. oktobra 1908 Pridite vsi! V jrostilni ulica Belvedcre štev. 17 O ima lastnik orkestron »J U NO«, kateri svira navlašč za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah. HENRIK KOSIČ, lastnik. ///////////////////////////Z Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven ocl 1. oktobra 190S naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst- Rovinj—Pula (Dunaj) 5430 0 llerpclje—Rovinj—Pula. 7-20 0 Herpclje Divača—Dunaj. K-JO 0 Herpclje—Rovinj—Pala. 4.— 0 Herpclje—Rovinj—Pula (Divača- Dunaj). 7-10 g Herpclje—Divača—Dunaj. {Kaufanar—Rovinj: 6-50, 9-20, 3. S'15i Ob nedeljali in praznikih : 2 26 11 erpelje—Divača._ Bor>:— Draga-- Trst—Buje—Poreč. 6'lO 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3*10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 6M-S 0 Koper in medpostaje (le do liuj > Trst—Gorica Jesenice—Celovec—Beljak- Monakovo 6-— 0 do Gorice in medpostaje (Prvač na Ajdov- ščina : 9*57) 7-25 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9-57) ! -'?eiiict - Beljak—Celovec—Praga. 0 Opčine—Go.ica (in med postaje) Jt-enict - Beljak — Monakovo. 0 Opčine—Gorica iin medpostaje) (Prvac Ajdovščina : Jesenice—Celove . B Opčine (vlak se vstavi samo za v-top) Gori:: (in medpostaje) Jescnice-lteljak-Cel »vcc-Pra<;a 0 do Gorice in medpostaje. 0 Opčine - Gorica (Pivačina — A j lov^čina : 9_ Jesenice — Beljak— Monakovo._ 9 — 3-tj 7*li* Posredovalnca za Ob nedeljah in praznikih : 0 do Gorice (Pr\. čina—A jdovščina : __ kupovanje in prodajanje hiš V. EISELT Ulica Torre Bianca št. 16, I. nadst. od 10.—12. predp. in od 4.—7. pop. t Preskrbuje kupovanja, prodajanja in vtnjizoe. — rrivoie se prve vknjižbe tudi za okolico in zunaj. BOGOMIL PIN0| bivši urar v Sežani javlja svojim cenjenim odjemalcem, da je odprl svojo novo = Velika zaloga pripadkov po iovarniSkih cenah. TELEFOM štev. 1734. prodalalnico ur t TBSTU, ulica Viacenzo Belini štr. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom j Mario Giordani operater krnjih očes — Specijalist Ambulator — C0RS0 štev. 23, II. nadstr. odprto od 8.—12. in od 1.—7. pop. Zdravi hitro kurja očesa, tudi zastarela po neki posebni metodi, ki ne pro-'j vzroea nikakih bolečin, i Zagotovlja ozdravljenje za-_ rašćenih nohtov tudi naj- ih je za ozdravljenje, jednostavno brez izvadka Marljiva dezinfekcija. — Cena zmerne. Po zahtevi pride zdravit na dom. Vsaka oseba bo dobila navodilo higigijeničnega ravnanja z nogami. W Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI'' v „Edinosti" ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: »rig, 2 jj. Prihod v Trst. Pula—Rovinj - (Dunaj 1 7-45 0 z Dunaja--Divače—Herpelj in me ; ostaj. 9*40 0 iz Pule —Rovinja—Herpelj in medpu»taj. 11-05 0 2 Dunaja—Divače—Ilerpelj in medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj i. medpostaj. B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja( Herpelj. Ob nedeljah in praznikih: iz Herpelj in Pivare. Poreč—Buje—Trst. 9'20 0 i i Buj, Kopra in medpostaj. 12'O ii Poroko, Bhj, Kopra in medpostaj. 9 jH 0 iz Poreča, Ruj, Kopra in medpostaj. Monakovo—Praga— Celovec -Jesenice—Gcnca—Trst — (J iz Monakova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin it«i 7-15 0 iz Gorice in medpostaj, 12.— f¥ iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice. 2'<,s 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčin. 0 iz Monakova, Beljaka, Je«enic, Gorice, Opčin. 8-™ B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gori< e 11 -jMJ 0 iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčiu._ Ob nedeljah in praznikih : 9*^ 0 iz Gorice (zveza : Ajdovščino) in mejpostajami. Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) na Tri dni v Milanu, h Pot iz Trsta tja in nazaj omnibus s postaje in na postajo v Milanu. Stanovanje v velikih hotelih »PARIZ« in »BUENOS AYRES«. Popolna hrana, trikrat dan z vinom vred. — Svoboden vstop na razstavo vse dni. — II. razred kron bb'— vse vracunjeno. III. razred kron 55. Za nadaljno bivanje v Milanu kron 9 vsaki dan. h amo sobe v hotelih kron 2, 3, 4, 5 skupno s posteljo, postrežbo m razsvetljavo. Pnjaviti seje ----ulica San Giovanni stv. 18 TELEFON 1473 i r;o 5.^0 8-5 8-05 TRIESTE-OFFICE V Italijo preko Cervinjana In Benetk. B preko <."ervinjana v Benetke, Rim, .Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Komsina (Cor-mons) preko Nabrekne. 0 preko Cervinjana v Benetke—Milan (-e zvezo na Videm in Čedad). B preko Cervinjana v Benetke, Milan, Rim zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma B preko Nabrežine v Kormin. Videm, Milan, Km.-0 v Kormin (se zvezo na Cervinjan iu Ajdovščino) Videm, Benetke. 4'--* 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Viđem-_ Milan itd. Do Gorice—Kormina—Červinja na. 0*25 0 do Gorice, preko Nabre2ine (se zvezo v Ajdovščino) 0 do Kormina preko Bivia. B do Kormina (se zvezo na < ervinjan/. Trst—Ljubljana Dunaj (Reka-Zcgrab-Budiinpešta) Ostende. Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Ljubljano, Dunaj, Reko. Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, Ljubljano, Dunaj, Zagreli, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih : 2'ij 0 preko Bivia d> Kormina in medpostaje. -VJJJ 0 Miramar, <,rinjan sv. Kriz Nabrežina. _ = ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan Da razstavi v Trstu leta 1882. Velita zaloga lozntom in ian za Tojate in civiliste ZzTrCuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v l-hrsicbo zineske kožuhovine ter jamči za žkodo provzrečeno po moljič in po požaru. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telrfono it. 847. - Via đella Stazione Stv. 7. - Telefone št. 847 Filijaiko v PULI, GORICI. REKI in CRADEŽU. Prevažao7c pohištva na v»e kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - MljEniE fradineiflf, ti k Mejo na poMie ii pmalaie blaga u m pruge.) = Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v shrMbo v lastna za to pripravljena suha skladišča. Edini tržaški zavod za = ,VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPK0H M" Točna postrežba in nizke cene. Prihod v Trst. Iz Italije preko Cervinjana in Korm na. 0 iz Kormina jn Cervinjana preko Bivia. B Iz Kormina preko Nabrežine. B iz Kormina (zveza z Ajdovščine) in i^ < ervinjana. 0 iz Kormina preko Nabrežine. 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Cervinjana. 0 iz Cervinjana. B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nai r- Aine. B iz Kormina (zveza z Ajdovšt'.) preko Nabrežine. 0 iz Kormina in B iz Cervinjana._ Ob nedeljah in praznikih : 11'^ 0 medpostaj preko Bivia._ ii Kormi ia in 2 Dunaja lOatende in Londona) Ljubljane, Zagreba Budimpešte in Reke. 6'30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 7'ZO 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba in Budimpešte. 9*— B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budim} e