TOVARNIŠKO BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA METLIKA „TRIKOTAŽER“ GLASILO TOVARNE „BETI“ METLIKA 1966 LETNIK II. ŠfEV. 5 UREJA: UREDNIŠKI ODBOR TISK NASLOVNE STRANI: KNJIGOTISK NOVO MESTO NAKLADA: 500 IZVODOV VSEBINA: — Bralcem - sodeavcem — Stimulacija dela — Zakaj tako? — Naša kronika Upravni odbor Jo na ovoji soji, dno 7/5-1966 sprejel sklep, da s« prispevki za tovarniško glasilo "Trikotažer" nagrajujejo* in eice;* po 650 starih dinarjev za normalno tipkano stran« U0 j« sprejel ta sklep zato, da bi čimveč naših delavcev pritegnil-, k sodelovanju. Izkazalo se je namreč, da pišejo članke za naše glasilo vedno eni in isti in še teh* je zelo maloe To pa še zdaled ni bil naš namen, ko smo začeli izdajati "Trikotažor"„ Če Je to naše glasilo, potem naj ne bo nam vsem namenjeno le za branje. ampak bi bilo prav, da vsi prispovemo tudi članke. Tako bo glcsllo tudi bolt1 pestro in zanimivo in to Je prav gotovo Želja na.i vseh. Predvsem bi glasilo lahko poživili prispevki iz življenja v tovarni« Pišite nam o svojem delu, o problemih, ki Jih imate v tovarni, o vaših prijetnih ali neprijetnih doživljajih« Pišite tudi o nepravilnostih, ki ste jih opazili in povejte vaše mnenje, kako bi jih odpra« vili a Postavljajte vprašanja in uredništvo glasila "Trikotažer"9 se bo potrudilo najti odgovor in ga objaviti v naš«m glasilu. Ponovno poudarjamo, da je to naše glasilo in moramo torej v njem pisati o našem življenju in naših problemih« To pa lahko dosežemo samo tako, da boste vsi bralci prispevali svoja mnenja In pomagali pri urejonju« Samo tako bo "Trikotažer" res vase glasilo, ne pa glasilo za vas « N Ob koncu še vzpodbuda vsem tistim,ki se nočejo oglašati, češ, da ne obvladajo dobro slovenskega jezika. Uredniški odbor po rad« volje sprejel veak prispevek, pa naj bo napisan kakorkoli? Naš korektor pa ga bo po potrebi popravil ali pa celo prevedel* Pravilno izražanje namreč ne sme biti ovira za prispevanje člankov o vašem življenju in delu. Zatorej šo enkrat * bodimo vse soustvarjalci in ne samo braioi našega glasila; Karl Marx je dojal, da je delo zavestna akcija, ki jo d lov* k o -r avl ja, da bi proizvajal, ozirora uftrar^al materialne dobrine rh osebne in družbene potrebe. Pojem delo p& ne označuje 1* fizl r.*.* napora ampak tudi umske dejavnosti, ki kažejo v obliki »smisli, kaj proizvajati, kakSna sredstva uporabljati za proizvodnjo, koliko in kakšne delavce vključiti v proizvodnjo, kakšen naj bo delovni postopek in podobno, Lelo eo torej vse dejavnosti, fizišr.e ir umske, ki jih je treba vložiti, da dosežemo določene rezultate, cer označujemo produk-tivnosti dela kot sposobnost dflavct oziroma ekonomske snete in podjetja, da v boležUni Časovni enoti ustvari (proizvede) dole Ženo količino proizvodov pri najmanjši možr,i porabi surovin, pomožne,: i materiala in drugega* jenujno ustvariti take pogoje dela, M stimularijo (spodbujajo) vse zaposlene, da ei .prizadevajo za dobro koriščenje sredstev proizvodnje in za boljše organizacijo podjetja, ekonomske enote in delovnega jnest%„ Vsak delavec ima za svoj« delo nek •vzrokain neko spodbudo. Pri enih je to materialna korist, pri drugih težnja po ustvarjanju itd. Vzroki ce delo so vsekakor zelo pestri, 2-ato je spodbuda za bol'j Mo delo lahko večji dobiček (materialna zairteresiranost), želja oo uveljavljanju, težnja za doseganje vodilnih delovnih mest, želja, da yi pridobiš »aupanje družbe, da dosežeš priznanje, da si pridobiš .trokovno znanje in končno, da si dvigaš evojo življenjsko raven, Iri nekaterih ljudeh pa je vzrok za aelo pridobljena ali celo prirojena delovna navada* Kot vidimo« je zelo veliko načinov stimuliranja« V preksi a* j* izkazalo, da ni treba stimulirati 1% delavca pri strojih, ampak tudi komercialiste, knjigovodja, tehnike, inženirje, peru orale* in oelo direktorje, vae seveda na primere.n način« Za nekatere dejavnosti je traba stimulirati celotne družbene plasti« Ha primer mladino je treba stimulirati z» oridobiv:.nje strokovnega znanja in za znanstv-.no delo, kajti var to iterje, velike osebne žrtve in veliko Časa„ >■ Tudi kapitalizem skrbi'za stimulacijo dela, Za to uporablja različne metcde in oblike* V kapitalizmu je stimuliranje dela usmerjeno predvsem na stimuliranje uprave podjetja, ki je upravljal ec in 'organizator proizvodnje,, Stimuliran j o pa tudi delavce, ki morajo v» določenem času izdelati določeno število komadov nekega izdelka, La3tnik podjetja se zaveda,, da je uspeh odvisen tudi od organizacije dela* Zato si prizadeva, da dobi dobre organizatorje in dober vodilni kader, oziroma da si ustvari dober aparat uslužbencev* Upravo podjetja stimulira na najrazličnejše načine za čimbolj učinkovito delo in prizadevanja za višja produktivnost celotnega podjetja* Učinkovita metoda pri stimuliranju je na primer pravilno napredovanje uslužbencevf posebno pa vodilnega kadisa Enako dober način stimuliranja je boljši materialni položaj uprave v podjetju* Plače . delavcev -v upravi s : prede! vi£je kot plače delavcev 'v obratih. Vsaka višja stcpn ja v upravnem aparatu ima višjo plača in jo uslužbenci lahko' dosežejo samo z višjo"strokovnostjo in dlsepanjem boljših 'uspehov pri delu Tretji način stimuliranja uprave'-je v tem, da imajo boljši družbeni položaj in vso ubJaat pri vodenju delavcev In organizaciji poslovanja podjetja* Kapitalist torej stimulira de-” oo uslužbence* ne ta način, da jih postavi v p, .^Mligtian položaj Bis4.veno za vse načine s imuliruh.4o v kapi :.ali.--m ‘e tv* da ec -l*. * lav oj stimulirani somi za povečanje ptoftuk o.vivs r i ;i njihova druŽ-cena dejavnost pa je zanemarjena* Znano j .e budi, da so pravice delavcev precej.manjše kst pravic* uslužbencev, V posameznih fazah razvoja kapitalistične -ožbe et?.. prevlade vali predvsem dve osnovni obliki stimuliranja d •slavce'** V času* ko je bilfi proizvodnja odvisna predvsem od večnega :in kasneje c d rečne-strojnega dala, sc bili delavci plačani po času ali pa, po normi , *# . / •’ » 't ' An akordu, ” f 1 Č 'e delate i plaxan p času, bo .več zaslužil čo b r ,čil; šs.l . svoj delovni dan, Če pa je plačan pr ekerdu a!1 normi« je njegov s asiušek. odvisen od š cevi., a narejenih komad o v ne glede na Čas* ki ga e potrebovan za V' dej©,. Prvi način ;je mer > stimulativen.,. lr«:.poi p.-.aČe^;.nju p- časv n-. pride do veljave hitrost dela. Delavec je zainteresiran za to, da podaljša svoj delovni dan, na pa za to, da bi čas čim bolje izkoristil. Torej ta tak način nagrajevanja ne stimulira (spodbuja) za večanje učinkovitosti njegovega dela. Nasprotno, stimuliran je za znižanje učinkovitosti dela, kajti le če v določenem času ne bo velike naredil, bo lahko podaljšal svoj delovni dan, Drugi način, to je nagrajevanje po normi, pa je bil zelo stimulativen, ker je delavca prisilil, da podaljša delovni dan in da obenem vključi sve svoje fizične in umske mo5i? samo da bi več napravil. Razen tega so pri tekem nagrajevanju maksimalno izkoriščena tehnična sredstva za proizvadnjo in znižani stroški, za kontrolo in upravljanje. Akord in norma pa sta ravno zaradi svoje velike stimulativnosti povrzolila izčrpanost delavca in s tem budi kaj kmalu zmanjšanje njegove delovne sposobnosti. Z uvajanjem strojnega dela na račun ročnega, z veliko in drobno-razdelitvijo dela jn z ugajanjem serijske proizvodnje pa se je začel pomen individualnega dela manjšati, povečal se je pomen združenega dela. Akord niso mogli več uporabljati pri posameznikih,, zato so uvedli "skupinski, akord", Z nastopom strojnega dela so 3e vrnili na stimuliranje (nagrajevanje,/ po časur začetku se jenormiral: san.' Sevilc komadov, ki jih deiavec mora napraviti v določeni ča-a- vri enoti. Če je delavec presegel normo,, je dobil premijo, to j® nekaj procentov od celotnega števila proizvedenih komad* v,, enostavni način normiranja so kasneje nadomestili s tehnično norme. Te norme so določale učinek dela na podlagi -snemanja dejo 'nega mesca, / primerjavi s prejšnjim načinom normiranja so tea-rične norme bolj točne. Zaradi nenehnega s premi h jan ja pr c er-a proizvodnje pa proces normiranja s tem ni bil rešen za vse, •j temveč ga je treba tudi danes nenehno vsklajeva ri- izizpopolnjevati. i'e. .nične n- rrae 30 ime,e o a posledici > posebno analiziranje proizvod-* nega pr.-cssa*. oziroma de'a na deiopaeio mestu s super* •. Delo ;,e namreč razdexjene na faze, gib j.n pri j ene 0 p analizi delovnih mast pa sr. začeli debati gib* na nujne in odvečne in na fciatikotrajne in dolgotrajne. Delavec je imel normiran vse: efektivni in d datni čas, čas za odmor, prevzem in seznanjanje z nalogo, Čas za osebne potrebe itd. Za ta se je tenična norma spremenila iz načina -a vzpodbujanje pri delu vnekaj, kar delovnem Času pač r ramo narediti, Tehnične. norma selo p veča prizadevanje delavca in m g ča tudi določeno višin, produktivnosti dela. Nagrajevanje no normi -e nagrajevan e po učinku, n0 Pogrebe stimuliranja v posameznih podjetjih se učinek in piača lahko gibu.j ata vzporedno, degresivne (plače ae povečuje, počasneje kot učinek: ali ca progresivno [r> aoe se povečujejo hitreje kot učinek). Tretja oblika stimuliranja delavcev, ki je na zahodu zelo razširjena, je premijska oblika nagrajevanja. Bistvo tega načine stimuliranja Je podeljevanje premij za opravljanje določanih na^og Ta. :1> .i.ika nagrajevanja je zelo elastična in potrebna tam, kjer se dele ahkr meri. Najbolj pogosto se uporablja za stimuliranje nasledniil del: za preseganje norm (posameznih in skupinskih) za skrajčanje delovnega časa pri komarini industriji, ki i igo traja ;:a prihranek materiala (razlika med porabljeno količino in normirano količin© materiala;. za racionalne koriščenje sredstev pr-,izvcdn;j .,W se & . em zmanjša prekomerna obraba strojev, zastoj: in okvare stre ev4 'jfl veS^° in boljgo dsievno disciplino te/ zmanjšanje izostankov z dela - za pridobivanje kvalifikacije ozirom-j za nenehno sir. kovno Izpopolnjevanj e delavca, Ta premije se nctsljuje na oso, vi pil..***.), strokovnih izpitov, končanih večernih šol, različnih tečajev ter na podlagi prakse k jo de j.avec sčaporna dobi na d loča 'oni delovnem mestu, lastnik tovarne 1 * zainteresiran za tak Sr; oblik* s UmulJ^ar: kajti višje s rroko vn.ee t ieiavcsv ved*- omog?čo pr-' duktloi- s-.- de) a. t Polog navedenih načinov nagrajevanja* .V,t sc nanašajo je na delo, ii. -malna produktivnost« V nekaterih državah se.': veliko uporabljajo tudi metodo analitske ocene delovnih mest, oziroma delavcev, ki delajp na teh delovnih mestih« V kapitalističnih državah posvečajo lastniki tovarn torej velo veliko pozornosti materialni stimulaciji delavcev in s tem dosegajo povečanje priokus tivno s tl dela. Bistvo tega sistema stimulacije in nagrajevanja pa je v tem., da delavci o njem ne morejo odločati In da samo uslužbenci v upravi določajo, kaki.ee b delo nagrajevalo, Delavec torej nima pravice in možnosti* da aodeljuje pri ustvarjanju sistema stimulacije-, Zato bo delavec vedno dobil samo manjši del ustvarjenih dobrin, lastnik pa bo pobral vse ostalo* STIMULACIJA. OPLA V SOCIALIZMA Socialistična družba ima lštno osnovo* na kateri se oblikuje in uresničuje stimulacija do a« Belo je osnovni pog življenja- vseh zaposlenih ljudi« Socialistični družbeni sistem m-g is tako et -mulaoijo in nagrajevanje, da vesk de;,aver ark- uveljavi svoj« uma--ke in telesne sposobnosti,- / ♦ , > - ' - • ' To se pravi., da nora družba poiskati tako .oliko organizacije* ki 'bc posameznikom, skupinam, pcdjetjem in ustan- vam 'ustvarila pog oje za uveljavitev družbene koristnega dela, Za V'moramo začeti pri a- koimenovani družbeni stimulaciji* ki je enaka za vsedelevne ijudi, Delavec je naravno* delovno, družbeno in zapestno bitje,. Če bomo komurkoli odvzeli katerokoli od teh lastnosti se le prati, da amc mu onemogočili uveljavitev njegove osebnosti Belo Človeka v družbi je lahko podri »n ? dilu drugih Ljudi, ali ra -.is svobodne v smislu delavskega samo j p navij anj a 3-. cializen črnog-* ca svobodno delo p.? izvajalcev in sodelovali;) e e-teh m-.;, c «5.1 it vi u 31 var jenih do brin„ * "Obnova stimulacije je dej it er na o a n vt dela'*, . nravi", lizma* ki zajema vse elemente aVob.6d?*eg« d v;, a k v s Up.ravl jan j e.. organizacija proizvodnjo, pridobivanje kvalifikacije in drugo, Sa doseganje teh cilj-r mo var: ustvari i.; tak* c bi-5 se odnosov r pr - izvodu ji* k bo d ■ vz-.vdbujaie delavca za učinka, večje produkti vnes bi in večje ek-.-rontčr č? vi«. Cilj stimulecije dela v socializmu Je nenehno povečanje produktivnosti in ekonomičnosti dela, to se pravi povečanje InU;..- •-/» no. si dela, beluše izkoriščanje sredstev za proizvodnjo, uporabe »v:'. tl in tehnika v proizvodnji itd. ‘ |£ • > c? vide-i, je cilj uprave v ko^itolistiGneir. podjetja, ... v J.muč2 's za pov .Čanje učinke. locla delavec nima pr&v1. 1 n - kupu in koriščenju ar e d st. v za proizvodnjo. Scci/., . * • 1 ta/- a'jru-.ira {spodbuja) sodelavce k vse stranskemu uv. . 'av: ja;; ju. Cnoročena je stimulacija kolektivov, da preko svojih r;i1t 'iupi\-'V L jsnja odločajo o dodeljevanju družbenih sredstev o. reizvodr. jo, o rr;»t! proizvodnje, o načinu in organizaciji dol o, o izVr-ri :$ n j u znanstvenih in tehničnih dosežkov v proizvodnji it.:. * :;l.-jktiv je torej .^timuliron, ne samo za večji učinek posameznikov • V' o’ Jn, tenvt" tudi se boljšo opromo tovarne z odgovsr j < jočimž 'troji in za ustvarjanje ugodnejših pogojev dela. tak kolektiv jo odgovoren pr a d službo, da čim racionalnejši ko-‘i družbene er-astva* ■ °rooupravljanjc v ekonomskih enotah omogoča že večji uspeh dela in ' •j.i ruje ^' lonc c kor. omake enote k večanju produktivnosti dela. Do* rec lahke uveljavijo »veje dolžnosti in pravic® s; - oot oč-uijoiti o angažiranju materialnih sredstev za proizvodnjo v svoji enoti - odločanjem o številu zaposlenih, uistenizacijt cclcvnih mest.., potrebah po strokovnjakih in podobno* 7.: k e ekonomska enota je zainteresirana za to, da zaposli samo toliko dt.lovcev, kolikor je ros nujno, -devečne število delavcev sesanj; n učinek enot«, poveča s tre'., ko in tako zmanjša osebne dohodku » . . rr J s< učinek uslužbencev ni meril. Zdaj pa ee ustvarjena srcei-*tva ječijo po latih principih v vseh enotah (proizvodnja, komercial n Itd*) Delo strokovnih služb sedaj lahko kontrolirajo &<%u. organi* Ti lahko vadi zahtevajo, da so na vodilnih delovnih .h zaposleni res odgovarjajoči strokovnjaki, kajti uapeh proizvodnih enot je v veliki meri odvlson od dela strokovno usposobiJenegsi kadra* Dohodek in stimuliranj« dela Znano je, da je dohodek najboljše merilo uapeha .poslovan ja neke« ga podjetja, kajti ravno dohodek vsebuje vse element* (-tehtiL&ae, or*, ganizacijske? itd«), ki povzročajo povečanj* ali znižanje produktivnosti. V kapitalizmu nima delavec nobenega vpogleda v dohodke roijvtja, Samo upravva in lastnik podjetja spremljajo in obračunavajo \oho-dek. V Booialismu pa dohodek ni ločen od del&vca, član!' določanega kolektiva so sami udeleženi pri delitvi ustvarjenega dohodka o dohodkih posameznikov odloča kolektiv.. En del celotnega dohoua gre za potrebe družba, drugi del dohodka pa kolektiv razdali me svoje člane po lastnih merilih. Praviloma se dohodek lahko poveča z boljšim delom in bolj-im koriščenjem sredstev in surovin za predelavo. Torej je dohodek odvisen od stopnje organiziranosti podjetja oziroma njegovih enoto Višina dohodka v podjetju se ustvarja na podlagi ustvarjen* realizacije proizvodov na trŽiSču, Dohodek ae lahko poveča na več načinov, na primer e povečanjem cen pri istih proizvodnih stroškiha Če je prodajna oena oblek* porasla od 40,000 din na 45*ooo din, stroški proizvodnje pa so bili vea čas enaki - 3oaooo din? je torej dohodek narsael od lo ooo din na 15.000 din. Pri istih stroških proizvodnje ** dohodek lahko poveča torej samo no račun višje prodajne cene. Drugi način pa Je, da ostane prodajna cena is ta ( 40.000 din) in da ee znižajo stroški proizvodnje, na primer od 3o?ooo din na 25.000 din. Pri tem je dohodek spet narasel na 15«ooo din,. V tem primeru j* povečanje dohodka posledica povečan* ekonomičnosti. K znižanju proizvodnih stroškov prodajne cene nas sili konkurenca na tržišču«. Pogoeto povečanj* cen ni odvisno samo od podj<* ;ja. Pač pa podjetje lahko z znižanjem poslovnih stroškov, »lasti pri porabi osnovnega in pomožnega materiala, energij« in Besa, ki je potreben BS i«<5«A.?,fo dclqd«ayga proizvoda,, a^eaoisi.,- Zata toria *» «*** iohoiak »pojbuja k ' eti lelavo« r**b »not, s.v»aa t.13* leto buči M oreiniea*, „-j* pn,i«_ veinj«. Zomttir pa 3* jrre« družbo oigovorim M roaino ja g,- m, itd*, it* c.asa se potem r«cč*li •mat 3 lan« eno »a na podlagi vloženega pceamessnikov: stloalaci3» ■»« k»aUKtati* aStiatttoUBam » 'e vito podjetje j« v nenofeneia gibanjv. zaradi .r&sširjen. j& obratov, til tv ničijo str o ~tg&, par/ca« flvktuacij« delavcev itd« ve« v o yWfi «5.s sp* **•»!>* v •- vreiovni sposobnosti »aposlsaib, v kapacitetah tovtfrne ir ped ob no 3aej. o j*:* če rt d e .o vo,*k$ra Aalovnom mčatu laito ra at5, sli ?u delo jv j-v-vc >••>, cielo sastoj* a ar udi objelt-imifc «11 ^jb j aktivnih • escp.\ , Zno-/*i; irost »nege. »trojo m v* S a v ietta rit-« aa k< t aktivno dalo, ‘2 o s s pravi# de imamo *r do lovnem »asu vedno dol o Sene - e s vrve. k.i jih zacro organi s dala iskati is L-v- koriži £ati. ■,.ak.? »e na primer v-n o tun serije enakih proirvodov ne povoda <5a& priprave - • tfarroS eaa« efektivni delovni Sas, ftcz povečuje produktivnost deli« Včasih okviri pod.: vfc.j-a,n» dovoljujejo, da bi neka c e v e enote dela-e 75 aa,lvc 5 j ir*i mmogljivostai* Zato je treba it*kati noineati, da •žako »nete delajo, valvv « drugim 'tovarnam. Osebni dohodki in a t to > • j V eoo1.ali.amu. t sij«, pravile, da se osebni-dohodek Čtil t.H pod .agl vloženega dela-« l-o lahko d os * fcamb le- 3® delo posam« tonikov pravilno vrednotimo.* T*!«'rilu r.« '•:» vrednotenje morajo h.iii c^rctV-na- i •* • ' ■ v s .-ad^ounja mo; v. v-;ijaci car v* 53.an« kolektiva* is« strokovna vlv&b* (komerciale. r--it ewn ovo&a t to i« dr,,; ir. vodilne oseba* kajti tud .1 pr •- n j ih »e lahko me.,.' x In' 6o •?/,. ju j e a tla« i • Pri vrednoten ju ,-<»ivika r.ortimc po,mat?, predvsem vr *. p03;M? r, •Ženo d v i.o > korietro d*l-> in rs/.ultat dela« 3’* 3 o ki Je pot vabno in i.ad4l»vp aekas* proinvoda v d-clo5«uear ->aa\,« H« vemo p« 6« »h 3* > fcoriatn-o delo, kar ne veno* »« ho Kdo t» pretoofi toipi 1,.', V“*2Jtoi£ 3® vloženo u\9 b& vtoiBvtflftjo nekega artikla, ki h lsi:c pr-nasiti.; *1* ki je *•« vnaprt^ prodata ' Prode.,;a i&dalka nam dok&rcvja, da js , ,vV koristne * B»gaxcat dola je ieuar, ki smo ga dobili a« koristno dalo« 7. a nasa denarja odvisna cd osna, ki jo narekuje trg. Pravi rezultat dala pa dobimo, d« od prodajna cene oiatejamo atroiko za surovino, gorivo, pomožni material, amortizacijo In usluge drugih tovarn» Ker ja celotna proizvodnja v rokah kolektiva, ki določa osnovna sredstva, organizira proizvodnjo, izbira artikle Ir. določa koli* dlno ln kvaliteto izdelJtcv, ja logično, Ga je od kolektiva odv4.s>-ne, kakšno bo njegovo vloženo doio. Zato z® mora dohodek deliti na podlagi vloženega Ssla, Razdeli se lahko sano to, kar j« ustvarjeno. Koliko pa je usvurj no, vidimo lahko iz rezultatov dela, Uspehe ali rezultata č*' enot .in podjetja lahko merimo x višino ustvarjenega dohodka* tod,, uspeh, posameznike ne moremo meriti tako. Rezultat dela podjetja sc samo okviri, v katerih as lahko giblje delitev dobrin med post* mezne Slana kolektiva. Pojma vloženo in koristno dalo a a e pr ar? in it a pri ocenjevanju dela posameznika 0 Ve »k deis»vec namreč r.e moro sam cdloSati, kaj ln kako s* bo proizvajalo. Tl problemi m® rešujejo na sestankih ])«!!.av-sloga sveta podjetja in Upravnega odbora» Osnovni principi za. selitev dohodka mod poa^*«*/1:it* na podlagi vloženega dela so* «• vsaka enota morafiso«lati svoje merila za delitev dohodka, Z . . : I iškimi merili e« ne de-meriti delo delavcev v proizvodnji, ko« mer deli * tehničnem vodstvu itd, » Pri določanja meril za delitev dohodka j« trebe nmogcSiti sodelovanje vaam Slanom STE«, Tako e* najlaže ugotovi težavnost dela vsakega posameznika, , e t* Zelo težko je najti takSno merilc, ki bo zmeraj dobro« J&fcr&di nenehnega razvoje, podjetja po^tan^jc meril* r.eorjektivnar, Zato se dobijo najbolj objektivne mer11$ zs delitev dohodka takrat, kadar pri iskanju teh »avli sodeluj«jg vat Slani E3» Zavedati st moremo, da ni nobena materialna stimulacija de J. a popolna brat mar .1 en J 9. rezultatov* f. , ' • . : V’ / ‘ J ’ ' . > ' ‘ . Y proizvodnih ekonoma kih enotah ec lab. m o uporabijo konkretne aui-i r*>* porabljeni šaš* norma, enota proizvoda, analitska ocena delov-*- nega .maeia itd* Polog tega pa upoštevamo še delovno doboe Veli-ko teže pa ja najti merila sa pomožna proizvodne dejavnosti* ?u navadno upoštevajo znižanj« jsastoja zaradi popravila strojev in drugih naprav* ifajtežs je najti merilo »a nagrajevanj® strokovnih elužbc Vaaka. strokovna služba ima drugafine pogoj* in načine delat Pome gamo si lahko ir. analitično oceno delovnega mesta« Sodelavce v komerciali nagrajujemo na osnovi dolgoročnih uspehov« 7o pa zate* ker j® njihovo dolu polag ostalega tudi proučevanj® trgar ekonomska propaganda in drugo. Rezultate tega dela pa ni mogoča takoj videti-. Posl«j ss ja najbolj obneslo postavljanje plana in določanje cene« ki s« •komoro**'aV: prizna T' spodbuja komercialo da prodaja &*jl o. raž ja» Tehnična priprava dala se stimulira na podlagi dobre organizacije proizvodni? procesov, te rutiniran j a: normiranje in drugega '.?oleg teh operet:'im ih del opravlja tehnična priprava 'dela s« drugo »talk-A je- 'uako i& primer proučuje uuaucsvi z*. v por ob o ' nov lo. tehničnih, doeež ;ov Ztfto s« j« najbolj obneslo nagrajevanje tehnična pripra-v-!> :.a podlagi analitike ocene delom.« ga me s-ta* Katarinina stimulacija jo v»ekr«ko:: zelo važna za povečanje produk-tlvnontJ de la in j« j-aie ne arcoao yodc«a jevsti» Matc^taln# .atimn-laoi j s pa ne smemo iipoštevati samo pri nekaterih rikaaal: koliko kdo • prispeva k aetvarjen ju skupnega dohodka« iDokl*:.- pa tega ne vemo, t-o princip delitve fiktiven* &# in š« o« bo dogajalo* da dobi nt:*« do več kot bi moral, kar pomeni, da as dohodek prenaša od tistih., ki .ga uatTi-.r Jajc, rm tiste ki ga a e saalušljo* 2o pa j« vse prej kot ctlj ftli»;ve dohedka pc vloženem delu. 11 je glavne pravilo sociali*.? U.fin« dry ?£b» » Miloševič 3Isto 1.1 ib V sobote ins /5~19to6 :ui povabljen na s®3tanek DSDS pletilni« os« Pod drugo točko dnovnoga rsd* bilo reševanje pritožb soradi OD o Med oetallml sc obravnavali tudi pritožbo -ov« Peričak Josipa, mehanike is pletilni©* a okroglimi stroji* Mi d razpravo bo Slani DS DE nu ooncvi tehtnih dokasov Slanov DSDB i& toga obrate ugotovili, da je tov, Peri&aku naprav?mo parjen 003, 1 sr mu j® DSDB, ko je obravnaval osebe na poearaorsnib. delovnih mestIn le-ta zmanjšal OD z e 10 /i,. tako da prejema namesto 58e000 S din 52.000 3 din, V razpravi so Slani DSDB ugotovili, la je to zmanjšanje nepravično pr* dvffieh zaradi ta ga, ker im tov« PariSak le 2 «000 S din več kot tov, Bir < ki jo bil poet avl j en na delovno mesto mehanika za to niate etrokovne sposobnosti saj menda ne zn* spraviti v pogon nekaterih strojev* Ko so bili Slani DSDE vprašani, zakaj so sprejeli sklep, da ee tov« PerlSaku zmanjša OD? saj j* ne osnovi njihovega sklepa izdana odločba,ao odgovorili, da član -saga obrata ni bil prisoten na tem sestanku« Člani DSDB niso Videli povedati kdo je postavil tov. Fir* za mehanika« Iz razprava se je ugotovilo la ta, da j® bil kot zastopnik obrata krožne pletilnioe na tem sestanku prisoten tov* Kočevar Tono, ki jo zaposlen v tam obratu kot mehanik T« in da je on dal predlog za določitev OD mehanikom v tem .obratu« Dalje je bilo v razpravi povedano tudi to, da‘je dal tov« Kočevar sak predlog se OD in nastavitev tev, Birs, samo ‘zato , kar je slednji njegov sorodnik« Zanimiva ugotovitev Članov DSDB je tudi' to, da «5® je dan pred nastavitvijo tor« 'vira za mehanika v obratu ugotovilo« de je v obratu odveč m mehanik,’ ki ja lil pc potret:’. p>.em»S8a:i v konfekcijo, Sm saSudenje vseh pa jo bil naslednji dan nastavljen za mananika tov Jftr ki nima nobenih izkušanj uiti strokovne sposobnosti »a to delovno meStOo Ugotovitve DSDB pletilnioe c o mc napotile. de pišem ta Slonele« Prit:;-uati wvpj-\- da mi j* bila odk:vxta razprava S Unov DSDB vite.? in Beleti jr., da bi bilo tako na ra eh eejah« če bo res teko, potem ne bo v bodoče tokih pristranskih odločanj o višini OD in o razporeditvi ne delovno, meste» S •<5*3 pa poglejmo* kako naši DS IG na splošna in m aamo DS DE pl* -■*> tlinice izvrSujajo svoja pravic« In dolžnosti, ki sc določena a statutom podjetja* V 82« členu statute, ja točno določano* da PSD? od lo Saj o c kalkulativaili postavke! delavcev v delovni enoti« !Ic jo le eno določilo izmed pstnajatiho Zo bi to določilo vsi Slani PSD?, posneli ne bi moglo priti do takega primera, kot B»m g« opisal, ker bi nepravilen predlogr čeprav j«, bil sprejet po DSIG na naslednji se ji lahko odpravili in. a tem dc-kassli odgovornim c-vab^r. obratov, da bs a njihovimi nerealnimi st&liiiči r? strinja.je . ‘7 kolikor pa. fci.ee ugotovilo, da je odgovorna oseba dala tek predlog iz oo•toni! nagibov in namenoma, bi moral K DE tako osebo kaznovati* O pravicah. In dolžnostih Slanov kolektiva in Slanov organov upravljanja 3 na j?« večkrat govorili, ve adnr v e«3 katrv de se - ti Si.*: 1 za to problematiko dovolj na zanimajo, P«? je, da jo tu p>.* ob la natika mogoč« vanj razumi.jivi? od razprave o 0Dr -sadar je z višino OD tako fcet-nO povcaenaj da ni mogoč« govoriti laSano o OD, ne da bi pri tem pazili na to, kake izvrSujemo stojo dolžnosti do kolektiva ob istočasnem koriščenju pravic, ki nam. gredo ji; delovnega, razmerje-;, Na.poznavanj o pravic in dolžnosti prisad* -cu t*ge:: da člani DS Dl i-ift-vprašanje, kako sc dovolili tako nepravilnost, odgovorijo, da tega. niso naredili oni, smpek nekdo od agoraj in ne vsio povedati, kdo j» to * Tudi ta primer japAišel na dan ni, seji DS DE pletilniot, 7/5-c6 c- Dot kolektiva koristim pravic o t ds pcrei. lastno mnenj« o pri- mora, ki sem ge opioal* Menim, dt je bi...a »tor j »a«, največ j e napak« v obratu u tam, Lo je bil postavi jan »a mehanika tovc PiJ'p ki kot ja bilo iz razprave razvidno, ni .niti dober pletileo kaj Sele mehaniko Brez dvoma j« ta to napako odgovored erian od mehanikov X, v tem caratm t#j* tov« Kočevar ali tvr-. Kozjak, ker jo tehnični vodja verjetno zahteval p. ed postavitvijo tov. ?ira za mehanika njihove mnenje* Končno pa nima nihče previs* razen ras v izjemnih pr imei Hi, napraviti teka pr'* nest it ve prej, kot o tem DS DE izreče ■svoje stališč«* V kolikor je #& to primor v celoti odgovor m tov* Kočevar Ton«, ki naj bi to Storil 1* familiarnih razlogov, jo treba njegovo dejanje Obravnavati na ID DE in go. primerne kaznovati, To pa zato. Utr imamo pri nas Se 16. leto delavsko samoupravijanje in bi p$sea»sui. člani kolektiv«.j predvsem pu vodilno in roda veno osebje moralo vedeti, d« niomo Šli na tolarsko ramouprsvljar.j« rator da bi g* posamezniki ignorirali in izkoriščali v os ©on« nataka«? Ta« o počet J« j« colo kaznivo po zakonu m Ustavi da, c statuta niti ne govorimo« Trdno san tudi prepričan. da bi moral kolektiv obrata, ko 3» videl kaj »o jo agodilc« zahtevati izredni sestanek DSDE ali kolektiva obrata in bi nastali problem takoj rešili. Ravno tako asm prepričan? da bi bil tudi tov- Kočevar bolj hvaležen sa takojšnjo odkrito razpravo o nastalem problemu? kot pa J« stia^ ko se je Že dva meseca v obratu razpravljalo o problenru s tov., virom, ki je prišel na dan po naključju zaradi pritožbe tov* Peričaks. in ko je tov, ?ir Ž« dva meseca plačan kot mehanik- Vprašujem ea, kje je bil čut odgovornosti ti«tih oseb, ki bo tov* Pira postavljale na tako strokovno odgovorno dalovr.o meeto, Kje so te obeha bil« vec dati« kc smo nenehno poudarjali in še poudarjamo, da morajo teke delovna mesca zasedati, oeebe. ki pc možnosti n&jgolj® obvladajo tehnološki postopek In znajc vzdrževati strojtakem .etn- ' nju, d* Je kvaliteta pletiv vedno boljša« To Ttlj® če poisebej poudariti zaradi tega? ker se že dolgo časa ponujajo v službe strojni kiju* čavničar ji, 1« katerih l* imeli *•?•« leto dni dobrega mehanika,, Taka kadrovska volitika n* pelje k napredku, ampak v pogubo* Tudi tev• j?ir bi se moral vprašati, tis ime, pogoje za teko delovno mesto ln ne samo aaeaeti ponujeno delovno mesto 3ji si misliti “bo že kako'1, S prehodom na nagrajevanja ' po anotah j s zalo pomembno, koliko za* posluj o obrat dolavec? Če posebej r*ži.1c«v Cmehaniki, mojstri Ud/> kor je višina OD, odvisna od proizvedenih količin« S čim manjšim Številom d e lavo« v obračunsko enota napravi h normativom določeno količino pletiva, toliko večji Je OD. Staiehno Je treba, imeti pred očmi dejstvo? de. pridajo dslavol na režijskih delovnih mestih (mehanikic mojstri itd o, prt višini OD tem bolj do iaraaa, čim manjše Ctevilo neposrednih proizvajalcev j« v obračan«ki enoti* To velja ponebej za primer«? ko določeni delavci no ustvarijo prctivrednootl za evoj OD? ki gre r takem primeru v brome ostalih delavcev, j* prednjega sledi, (U morajo biti Člani kolek Biva, so poaebej o* ( člani organov upravljanja, budni epr*®lje*&lo-i dogodkov v svojih cb-ratiu m vue napele« sproti odločno odpravljati« ‘Pri term nora odpasti *v?k svr-vu* pred zamero, kejti nihče nima pravice prejemati OD, ki ga ni e run »aslužil« s 6 m i/la.n-.orii Selim pojasniti kaj delamo In kako bi morali delati v skladu b statutom podjetja in drugimi pravilniki podjetja, ki s^mo 'jih za to tudi sprejeli * Pripominjam, da osebno nimam nič proti Ko-v-e^arju* j?iru ali komur kciio toda take stvari mi kot Slanu kolektiv ni so všeč in sem proti temu, da bi kdor koli ieigrava1 interne predpise podjstja. Na kenou želim poudariti tudi to, da bi bilo nujno potrebno, da Člani kolektiva objavljajo prispevke o problemih v svojih obratih v tovarničkem len tu "Trikotaže!"9 Na ta način bi marsikateri problem uspešno rešili, Po sedaj Je ta list obravnaval pretežno strokovno stran, kar je tudi potrebno, vendar bi v njem morali prevladovati Članki, ki bi obravnavali tekoče probleme podjetja,, ki so zelo aktualni in Jih ni malo«, Štefani# Martin NAŠA KRONIKA 2A MAJ IN JUNIJ RO IJU !§$$ { 4 ž?.iSX.Žjy Metliko* GORNIK Antonija* GOBEKO Biserka, FAKIN Marija, GOrJSTIK Li&gic-a, KUHAŠ Olg . j, , o MBA JO K& r 1 j a » S1.ECTJ Nada,,, PROT Ma~» rlja, ŠUŠTERŠIČ Ana* ŠPIJffiR Vera, VRTAČNIK Irana KUPLJEN Marica, CEROV IČ Spasenija,- TRS TRI! JAK Alojzija, MARKOVIČ Slavica, ČRNIČ Dragica* JAK3IČ Dragica, RAZtMIČ Marica, RAZU^IČ Milka, ŽVAB Ang »la-. KAISRIC Jožica LiroSčAE Stefioa, STARC Marija, 1EŠGANEC Kristina, MALERIČ Vida j TONCIG Dragica, KOŽAR Ljubica, POŽEG Marica, TA ŽAK Katica, STOJNIČ Zlata, PODBORSeK Martina, BREZIGAR Ivanke, ŽAGAR Ivan v~oČAJ inuaa, KLEPEC Martina, SHEffiKAR Lidija,, BUICOVAC Zlatko, PACEK Nada« .KAVČIČ Rozalija, PETRIČ Hermina; POLUTNIK M&rljje, VTiilHIOVJC Vlado, VUKIKOVAO Marija« griSUj^b^ jt prnome 1 j r Ž IVICO VIČ Milip«, 'KARIN Marija; PANJAN -Angela, JESIH Marija, BfHSMEC Milena, REMS Antonija, RUOIČ Slavica, , TKALČIČ Angela, SUKOVIČ Marija, MIHALIČ Anu, 3ALK0VEC Marija, PTieii v obrat III Mirna do Sr ni6 • -v *«""iw«ii «•*.. *>«•.*. .»mAm«fwi Ž2,l2±±^L.S22Sr I)—-52ž.2Zfi3. KOCIIAJR Veronika, VUČAJNK Zdenka, BALJA Ema, KOPINIČ Jerica, BALJA Viktorija, VIDMAR Irena-, STERGAR Pavla,, GLAS Marija, HA URH Vera. VSEM NOVODOŠLIM ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPE-iOV! ' ŠAŠEK Ana, L0KD2IIČ Katica. STARINA Marija, TURK Ignacij, PuUT Iran, PILKO Marija, ZMAIČ Janko, LEŠČANEC Ana, ŽtTČAK Drago.-. TEŽAK JAneas« .Odšli 12 obrata II Črnomelj it KORDIČ Djurdj^, JAKŠA Marija, TGaPČIČ Ana, GREGORIČ Anica, BEČTČ Marica, MIHALIČ Ana, XKUU1 ia.,Qbxajija.,IJBftjli ROZMAN Ana, ŠlAKCAl Milana, Odšli jg obrata IV Dobove* nič RODILE SOi \ ŠKOF ing. Ružiča - deklico* RilJAROVIČ Karlina - dečka, BERGANT Ida - dečka, PIR Rada - deklico, VRANIČ,IR Anica - dečka, DRAGOVAN Marija - dečka, MIEEŠIO Slavica - dečka, DAMJANOVIČ Zlata - dečka VSEM MAMICAM IN NJIHOVIM OTROKOM ŽELIMO VELIKO ZDRAVJA IN SREČE! V MESECU MAJU SE JE POROČILA ADLEŠIČ Marija, por« BAJUK NOVOPOREČENK:I NA NJENI ŽIVLJENJSKI POT ISKRENE ČESTITKE!