Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Popisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvo „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Glasilo koroških Slovencev
Velja
celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXVIII.	V Celovcu, 4. grudna 1909.	Štev. 52.
Vabilo.
Jatol.-politično in gospodarsko društvo so Slovence oo Koroškeoi"
priredi
d nedeljo, dne 5. decemisrn 1509 ob 9. nrf dopoldne
= shod =
d Grebinju
v »Narodnem domn“ (pri Homerju)
in o sredo, dne 15. decembra
u Uelikoucu
ob 12. nri opoldne o »Narodnem domuM.
Spored: Politični in narodni položaj.
fiooor posl. Grafenauerja o državnem zboru
dne 25. listopada 1909.
Poslanec Grafenauer začne svoj govor slovensko in nadaljuje nemško: Visoka zbornica! Ne vem, kako bi začel svoj govor; sicer vem dobro, kaj hočem povedati, toda ne vem, kako da naj govorim. Zato, da bo moj govor malo daljši, bodo poskrbeli že moji nasprotniki. Danes nisem sklenil, govoriti obstrukcij ski govor, zaradi tega ne, ker predmet, o katerem naj razpravljam, ni obstrukcijski predmet. Predmet, za katerega se zdaj gre, je eminentno važen. Imenoval bi
Podlistek.
Kaj pa kaj Kitajci?
(O. Veselko Kovač.)
Slabo letino smo imeli — v Šantungu namreč — tako slabo, kakor Izraelci tisto leto, o katerem nam prerok Joel poroča: „Kar je ostalo, je snedla kobilica; in kar je ostalo kobilici, je snedel keber; in kar je ostalo kebru, je snedla rja“.
Prva uima, ki je kmeta zadela, je bila huda suša. Noter do konca malega srpana po večjem delu provincije ni padlo niti kaplje dežja. Ozimina je izprva kazala prav lepo. A črez mesec dni je ostrmela, ker potrebnega dežja ni bilo. Po ravnini so si kmetje, ki imajo na svojih poljih vodnjake, pomagali nekaj tednov z umetnim na-makanjem. Prekmalu pa so se tudi vodnjaki posušili. Strn, komaj ped visoka, je z največjo potrpežljivostjo čakala na blagodejni dež. Čakala je tedne, hrepenela mesece. A ko je bilo vse silno koprnenje zaman, je šla naposled v klasje. S tem pa je bila njena žalostna usoda tudi zapečatena. Komaj palec dolgo klasje je ostalo brez zrnja. O žetvi torej ni moglo biti govora.
Ob času hude suše je poglavar provincije prvi, ki mu začne teči voda v grlo. On je namreč pri cesarskem prestolu odgovoren za vsako večjo nezgodo, ki zadene njegovemu varstvu izročeno ljudstvo. Uime in nesreče, vse se smatrajo kot kazen za njegove grehe. Ako pa ne dežuje samo v tem ali onem kraju, je pri
ga sploh najvažnejši predmet v človeškem življenju. Dovolite, da izrazim svoje kmetsko-mnenje. Pred sabo nimate nobenega učenega, nobenega akademično naobraženega govornika, pred sabo pa imate moža, ki je v svojem življenju že precej izkusil in ki si sme lastiti pravico, daje v praksi prav omikan.
Riba smrdi pri glavi.
Nemška prislovica pravi: Riba smrdi pri glavi. Kakor bo vsem članom visoke zbornice razumljivo, moram začeti svoj govor s pregovorom nemškega naroda. Torej: Riba smrdi pri glavi. Dovolite, da preiščem nekoliko glavo te avstrijske ribe. Avstrijska glava je vendar avstrijska vlada. Avstrijska vlada bi po mojem mnenju morala biti — avstrijska. Do zdaj pa z malimi izjemami še nisem videl avstrijske vlade in še nisem slišal o kaki pravi avstrijski vladi. Izjeme so ravno tako častne kakor redke. Na izjemne vlade, to so tiste, ki so res hotele vladati na podlagi zakona, se je od visokih, višjih in naj višjih mest uplivalo, da so morale vladati proti nam Slovanom. Proti nam Slovanom se je vladalo in se skuša še danes. In v dnevih „ob smrtni uri —- amen“ se hoče nam Slovanom zadati zadnji udarec, ki ga je mogoče zadati.
Ce primem, gospoda moja, smrdečo ribo pri glavi, se moram povrniti na izvajanja gospoda ministrskega predsednika barona Bienertha, ki je govoril danes v visoki zbornici od približno 11. do 12. ure. Gospod ministrski predsednik je sicer na zunaj prav prijeten mož, toda za ministrskega predsednika in posebno za avstrijskega ministrskega predsednika ni sposoben. Zakaj njegova vladna umetnost in njegov pojm, kako se vlada po avstrijsko, ne sega dalje nego do Gradca. Tam je njegova vladna umetnost pri kraju. Zakaj če bi ne bilo tako, bi v svojih izjavah ne mogel tako zaiti, kakor je v resnici zašel danes. Gospod ministrski predsednik je govoril o manjšinah, o manjšinah, ki iščejo pravo in ki dobivajo pravo. Govoril je tudi o stalnih in nestalnih manjšinah. Kako si pa misli gospod ministrski predsednik stabilne manjšine, tega ne razumem. Jaz sem iz dežele, v kateri je stalna
podkralju za to odgovoren ondotni mandarin. Ako torej podkralj ni dobro zapisan pri vladi v Pekingu, ga taka suša stane visoko dostojanstvo in mastno službo ali pa, če hoče ostati na svojem mestu, ogromne svote denarja, ki ga porabi kot mazilo pri raznih lačnih osebah, ki imajo vplivno besedo pri vladi. Če pa ta ali ona nesreča zadene le posamezne okraje, mora dotičnega kraja uradnik globoko poseči v žep, ako neče, da ga podkralj odstavi „vsled pregreh1*.
Jasno je torej, da za podkralja in njegovo uradništvo ni vseeno, dežuje li ali ne. Zato ni za ljudstvo nič novega, ako v času dolgotrajne suše podkralj zapove post v svojem področju. Ta obstoji navadno v tem, da je prepovedano uživati govedino in svinjino. Gorje mesarju, ki bi v tem času pobil kako govedo. Da potolaži malike in si izprosi dobroto dežja od Neba (nebo je za kitajske pogane najvišje božanstvo), opravi podkralj še različna druga spokorna dela. Bos in v priprosti obleki obišče važnejša mestna svetišča, ter kleče prosi malike nujne pomoči. Zažiga se kadilo in ne manjka raznih obljub. Najpriljubljenejša je ona, s katero se prosilec zaveže, da bode priredil maliku v čast več ali manj gledaliških iger, če bo uslišan.
Lepi zgled podkraljeve pobožnosti morajo posnemati seveda tudi njemu podrejeni uradniki. — Pred leti sem videl okrajnega glavarja, ki je ob najhujši vročini bos in razoglav na čelu mnogobrojne množice meščanov priromal v nad dobro uro oddaljeno pagodo sredi polja ter ondi na tleh ležeč stokal in prosil malike dve debeli uri. Brezsrčni malik pa ga ni uslišal...
manjšina. Toda ta niti zdaleka nima pravic, ki jih išče in jih skuša dobiti. Pri nas na Koroškem imamo stalno manjšino, to so Slovenci na Koroškem, ki jih je tretjina v deželi. Toda ti nimajo niti zdaleka toliko pravic kakor Kočevci na Kranjskem. (Posl. Korošec: Pri nas je pravica nestalna!) Da, bo tako, gospod tovariš! Na Koroškem je pravica prav gotovo nestalna.
Pravice stalnih slovenskih manjšin pod nič.
Take stalne manjšine imamo tudi na Primorskem, imamo jih v Istri, na Kranjskem, na Spodnjem Štajerskem in imamo jih tudi na Koroškem, in če se vprašamo, kake pravice imajo te stalne manjšine v avstrijskih kronovinah, pridemo na številko O, da, še niže pridemo, pridemo na 0(0. (Veselost.)
Če bi imel Njega ekscelenca gospod ministrski predsednik v svojem srcu res le iskro avstrijske vladne pravice, bi do takih izjav ne bil mogel zaiti. Toda jaz menim, da mu je napisal morda poročilo neki Siegfried, ali kako se že imenuje. (Klici: Sieghart!) Da, Sieghart mu bo ime. Imen tako visokih ljudi pač ne poznam tako dobro kakor imena kmetov in tistih, ki jih stiska postavnost, trdni temelj postavnosti sedanje vlade. Prav dobro in živo se spominjam, da je gospod ministrski predsednik rekel v teku svojega ministrovanja, njegova vlada temelji strogo na stališču postavnosti. To vendar tako razumem, da mora pred vsem braniti manjšine proti takim, ki so že itak močni; da branijo vsak čas manjšine nemške narodnosti in večkrat tudi brez vsakega povoda, da tem manjšinam preskrbijo njihove pravice, tudi če niso zajamčene, to je gotovo res. Toda gorje nam Slovencem ali gorje nam Slovanom, če se potegujemo kot stalna manjšina za postavno zajamčene pravice ali si jih skušamo pridobiti. V teku svojega govora še pridem na to, kake pravice uživamo koroški Slovenci kot taki. (Posl. Kirchmayer: Na to sem radoveden!) Da, gospod tovariš, tvojo radovednost bom že pregnal; imam tako imenitno zdravilo, da utola-žim tvojo radovednost, da boš imel morda za celo svoje življenje dovolj.
Ljudstvo poleg neradovoljnega strogega posta — v tem času navadno nima kaj jesti — opravlja v dolgih procesijah božja pota v razna svetišča po bližnjih in oddaljenih višinah. Teh spokornih procesij se udeleži vse, kar more hoditi. Vsak udeleženec ima na glavi iz bekovih zelenih vejic spleten venec. Neka vrsta beke ima namreč po njih mnenju na dež privlačno moč. Takega obhoda pa nisem videl še nikoli, kakor lansko leto sredi velikega srpana v deželnem stolnem mestu Tsinanfu. Udeležencev je bilo nad deset tisoč samih moških: otroci, možje in mladeniči. Vsi so imeli glave ovite z zelenimi bekovimi vejicami. Kakor ogromen veletok valila se je ta nepregledna množica po glavnih ulicah skozi mesto. Red je bil naravnost vzoren. Nobenega vpitja, nikake zmede. Čuti je bilo le neko zamolklo našim litanijam podobno petje. Središče obhoda je tvoril malik, bog dežja, sedeč v nosilnici. Pred njim je v plitvi posodi ležala živa kača, ki so jo pred par dnevi prinesli iz sto ur oddaljenega gorovja ob morju. Gnusni mrčes je mirno ležal v posodi, kakor da se zaveda časti, ki mu jo je izkazovala zaslepljena poganska množica. Pa tudi ni bila majhna čast za malika in leno zmijo, ko so pošteni možje napol razgaljeni, v železne verige in nerodne lesene plohe uklenjeni, v kratkih presledkih poklekovali pred njima in trkali z glavo tako silno ob kameniti cestni tlak, da je kar zvenelo. Drugi so pred nosilnico prevračali kozolce, se bili z ostrim kamenjem po golih prsih in zbadali svojo kožo z ostrimi iglami. Vsa ta smešna, a ob enem tudi skrajno žalostna komedija se je godila brez vsakega vpitja, rekel bi
/
Proti nemškim krščanskim godalcem.
Naj se obrnem sedaj, gospoda moja, do govornika največje stranke v zbornici, do krščanskosocialnega gospoda poslanca Miki as a. Zdi se, da ta gospod ni ravno pragermatiske krvi, toda tudi jaz ne morem trditi, da bi bil praslovanske krvi. (Veselost.) Ne stojim pa seveda na stališču, da je značaj moža odvisen od njegovega imena. Kar pa je govoril tovariš Miklas, to je res že malo prehudo, to je enostranska razlaga zakona, kakor je je zmožen le kak krščanskosocialen poslanec. Kak nemški nacionalec bi tega gotovo ne bil storil. Če je morda v krščanskosocialni stranki več takih značajev, potem izjavim brez pomisleka: Socialna je morda ta stranka, pa krščanska ni. (Posl. Freundlich: Da bi bila socialna, oporekamo mi! — Veselost.)
Gospod poslanec Miklas se je lotil člena XIX. drž. tem. zak. in je menil, da je glasom tega člena opravičen pač vsak narod, da si popolnoma ohranjuje svojo narodnost in svoj jezik, ne pa vsak posameznik. Rad bi vedel, kaj bi rekel, če bi prišel na pr. na Koroško in bi tam kot Slovenec zahteval svoje pravice vsaj na tak način in v tej meri, kakor je po človeških pojmih v Avstriji dopustno. Svetoval bi mu, če bi mogel to storiti, toda, ker tega ne more storiti, nima pojma in ga tudi ne more imeti o vsakdanjem trpljenju koroških Slovencev.
Mi koroški Slovenci tvorimo vendar precejšnji del deželnega prebivalstva; očitati nam vendar nihče ne more, da bi bili mi Slovenci manjšina, ki se leto za letom menjuje. Mi smo vendar naseljeni, imamo domovinsko pravico in smo bili prvi v deželi. Temu ne bo mogel oporekati noben zgodovinar, da niso bili Nemci, ampak Slovenci gospodarji dežele in hočejo biti tudi še danes v svojem delu.
Tovariš Miklas je smatral pred kratkim potrjene jezikovne zakone kot popolnoma opravičene. Če se postavim na njegovo stališče, smem tudi trditi, da Koroška ne gre Nemcem, ampak Slovencem. Nemci dandanes niso več, rekel bi, nestalna, ampak stalno naseljena večina in mi Slovenci stalno naseljena manjšina. Če se vprašamo, kakšne pravice uživamo mi kot slovenska manjšina na Koroškem, pridemo na odstotek, ki sem ga prej povedal: 0’0.
Avstrijski diplomati — politični otroci.
Gospod poslanec Miklas je tudi omenil zvezo z Nemčijo in je trdil, da ni boljše zveze, nego je sedanja. Izrazil se je skoro tako, kot bi Avstrija brez Nemčije ne mogla živeti, ne se ohraniti. V takem usiljivem pobratimstvu se ne bomo z Nemčijo zvezali samo v mirnem času, ampak se bomo podjarmili tudi za časa vojne. Od Nemčije še nikdar nismo prejeli kaj dobrega. Če se ozremo na nekdanjo nemško zvezo, se vprašajmo vendar kot Avstrijci: V čem je obstala ta zveza? Dokler nismo potrebovali Nemčije, smo bili dobri, da smo šli v Šlesvig-Holštinu po kostanj v ogenj za obljubljeno nemško deželo. Ko pa je bila na Laškem napadena Avstrija na morju in na suhem, tedaj gospod jjvon4* in „zu“ Bismarck ni vedel nič pametnejšega storiti, nego pasti Avstriji za
lahko, ob grobni tišini. In ravno to je dalo vsej stvari neko nepopisno resnost. Nehote sem vzdihnil: Illuminare his, qui in tenebris et in umbra mortis sedent — razsvetli tavajoče v temi in smrtni senci, o Bog! Na več krajih so bile ob cesti postavljene mizice, obložene z raznimi jedili in žgano pijačo. Seveda se je ni nihče dotaknil, ker je bila pripravljena za mimoidoče božanstvo, da se okrepča. Ko so po večurnem obhodu prinesli malika in kačo nazaj v svetišče, se je pobožna množica mirno razšla.
Malo verjetna vest, ki so jo raztrosili prejšnji dan brezvestni ljudje, da bode ta množica naskočila katoliški misijon, se ni uresničila. Bonči, poganski menihi, so namreč na tihem med ljudstvo razširjali sleparsko govorico, da zato neče deževati, ker je katoliški škof sezidal tako visoko poslopje (stolno cerkev). S tem je namreč razdrl „fung-šui“ (žile), po katerih se pretaka sreča. Pošteno in miroljubno ljudstvo se to pot zlobnim boncem ni vsedlo na lim. In prav je imelo. Bog, ki skrbi tudi za pogane in jim ne ostane dolžan za nobeno dobro delo, je odprl še tisto noč nebeške zatvor-nice in deževalo je z majhnimi presledki tri dni, kakor bi lil iz škafa.
Tako je bilo lansko leto. Letos pa smo imeli še hujšo sušo, vročino v malem srpanu pa tako, da ljudje že dvajset let ne pomnijo tako strašne.*) Ljudje so po poljih in cestah od neznosne vročine cepali kakor muhe.
*) V Tsinanfu smo imeli ob 6. uri zjutraj 33—350 C, opoldne pa (v senci) celih 43° C. — V Tientsinu je toplomer kazal iste dni opoldne celo 48° C.
hrbet, da ne bi uropal samo dela Češke, ampak morda še prestolnico avstrijsko. (Priznanje.) Ne zanašajmo se preveč na zvezo z Nemčijo, ampak se ozrimo enkrat po lastni državi. Pred vsem bi bila dolžnost avstrijske vlade, da bi pogledala, kako se pri nas vlada. Na obljube ministrskih predsednikov ali ministrov kot takih danes itak noben Slovan ne polaga nič več, ker smo prepričani, da se obljube v dejanju spremenijo ravno v nasprotno. Za časa naj svetejših obljub prejemamo najhujše batine. Šola izkušenj nas je izučila, da obljubam avstrijskih vlad ne verjamemo več, dokler se ne bodo spremenile v dejstva.
Vlada in tudi krščanskosocialna stranka naj pomislite, kaj bi bilo potem, če bi nastala v Evropi kaka druga zveza. Danes štejemo Italijo za svojo zaveznico. Mi poznamo Lahe bolje kakor krščanski poslanci. Jaz stanujem ob laški meji in vem, za čim stremi ljudstvo. Vlade so danes, in jutri jih ni več, ljudstvo pa ostane; to, kar hoče ljudstvo, se mora zgoditi, in tudi na Laškem bo prišlo do tega, in potem bomo zapazili pred sabo namesto najožjega zaveznika najljutejšega sovražnika.
Avstrijske diplomate bi dandanes pri nas nadomestoval skoro že vsak otrok. Mi se ne nahajamo ravno v tem srečnem položaju, da bi imeli take diplomate, ki bi videli resnično nevarnost; še manj zmožni so, da bi mogli tako nevarnost odvrniti, če torej nastane kaka druga zveza izven Avstrije, potem mi povejte, moj ljubi gospod tovariš Miklas, kaj se naj potem zgodi z Avstrijo? Nemčija je pač tudi samo moč, in nepremagljiva moč ni, zakaj njena moč je mnogo manjša kot je bila svoj čas moč Rimljanov, o katerih danes razen njihovega imena ni več ne sluha ne duha. Enaka usoda čaka tudi Nemčijo. Vsled tega res nimamo vzroka, da bi se nemških zaveznikov Bog ve kako veselili in se nanje zanašali. Izkušnje s to zvezo so bile za nas skrajno žalostne in jaz prerokujem, da bodo tudi žalostne. Avstrijske vlade se skoro prav nič ne ozirajo na slovanski element v Avstriji, da, rekel bi, da ga sploh ne razumejo ceniti, ker ga ne poznajo, ker je slovanski element za ministre španska vas. V vsakem Slovanu, ki zahteva postavno zajamčene mu pravice, sumijo panslavista, rusofila, s katerim se mora ne samo slabo ravnati, ne ga samo preganjati, ampak ga tudi, četudi prav malo, vtakniti v luknjo. (Veselost.) Take smeri so se držale do danes avstrijske vlade in tudi sedanja vlada ne pozna druge. To čutimo kaj hudo na Koroškem in s tem prehajam k pravemu predmetu.
Y Avstriji menda ne sme biti reda.
Zdi se, kot bi bila Avstrija država, v kateri že prav ničesar ne sme biti v redu. Tako smo se že navadili na to, da v Avstriji mora biti vse v neredu, da menimo, da mora pri tem ostati, in to prihaja odtod, ker smo tukaj obsojeni, da pripadamo kaki gotovi vrsti ljudi.
Gospoda moja! Imamo ljudsko zbornico, izvoljeno na podlagi splošne, direktne volilne pravice. Dobro, to bo spoznal za pravo vsak pravično misleč mož. Toda nimamo še zdaleka ljudske vlade. Oglejmo si le sedanje vladne zastopnike, iz katere vrste izhajajo? Ti so pravi pravcati
Vsled solnčarice je umrlo tiste dni več misijonarjev. Tekom pol dneva je bilo po njih . . . Ker je koncem julija deževalo par dni zaporedoma, dobila je zemlja dovolj vlage za drugo setev. Sirk, proso in fižol, ki so ga vsej ali koj po dežju, je vzklil čudovito naglo in ker je bilo potem še nekoliko dežja, je kazalo vse tako lepo, da je cena žita, ki je vsled uničene prve letine silno poskočila, padla kar za polovico.
Pa kaj se zgodi? Kar črez noč se pokažejo požrešne kobilice v toliki množini, kakor že zdavnaj ne. Kamor so se vsedle, nastala je v kratkem puščava. A ta golazen nikakor ni taka uima, da bi ji človek vsaj deloma ne mogel priti v okom. Večjim soseskam s številnim prebivalstvom se je po silnem naporu posrečilo obvarovati vsaj del poljskih sadežev. Ko se je namreč zvedelo, da se bliža ta nesreča, vzdignila se je kar vsa vas in hitela sovražniku naproti z vsakovrstnim orodjem, godbenim in morilnim. Ko se je oblak kobilic prikazal v višavi, nastal je tak ropot in krik, da je nepovabljenim gostom minilo vse veselje pomuditi se ondi za par kratkih uric. — S kobilicami pa, skakajočimi po tleh, je številno ljudstvo, postavljeno v dolgo bojno vrsto, obračunalo s širokimi podplati, pritrjenimi na bambusove palice. Seveda je bilo tudi to mesarsko klanje spremljevano z nepopisnim krikom in vriščem. Na ta priprost način se je ponekod posrečilo obvarovati polje pred opustošenjem letečega sovraga.
A — „kar je ostalo kobilici, je snedel keber4*. No, keber to pot ravno ni bil, ki je pobral ko-biličine ostanke, bile so — gosenice. Za marsi-
birokrati, to so ljudje, ki cepijo dlako (veselost), to so ljudje, izmed katerih delata dva cel mesec samo „i“ — in 31. dan še ni pike gori. (Bučna veselost. — Posl. Freundlich: Haerdtl ne posluša!) Haerdtl? Da, to se tiče tudi njega. On gotovo ni Srčen prijatelj Slovencev, nikdar ni bil in dokler bo živ, ne bo.
Rekel sem, gospoda moja, da je Avstrija država, v kateri se na kak red sploh ne sme misliti, vse mora ostati v neredu. Dokler na vodilnih mestih nimamo mož, ki so zastopniki ljudstva, tako dolgo ne bomo dosegli tega, kar pravzaprav želimo. Vsi brez izjeme želimo vendar ljudstvu dobro v Avstriji, hočemo tudi, da se preklicano narodno preklanje v Avstriji neha, to hočemo vsi.
Kdo je vzrok, če ne Nemci in vlada l
Gre se za to, kdo odbija sredstva, da ne moremo tega doseči. To je po eni strani strast Nemcev brez izjeme in po drugi strani — nočem rabiti izraza, vsled katerega bi bil morda poklican k redu — je zaostalost vlade. (To še gre!) Jaz bi bil povedal nekaj hujšega, pa sem opustil.
(Dalje sledi.)
Proti škandaloznim razmeram na celooškem kolodoorn.
Poslanec Grafenauer je vložil sledečo interpelacijo:
Interpelacija
poslanca Grafenauerja, Zahradnika in tovarišev na železniškega ministra o dogodkih na celovškem kolodvoru.
Jezikovne razmere in po njih provzročeni dogodki na glavnem celovškem kolodvoru, kakor tudi trmasto obnašanje ondotnih uradnikov, oso-bito drzen nastop gdč. Anderwald, so bile že ope-tovano razmotrivane v zbornici.
Grajane razmere so se v toliko izpremenile, da so postale naravnost neznosne in silijo koroške Slovence naravnost, da nastopijo s silo.
Gospodom resortnim ekscelencam se po vrsti ne zdi potrebno, da bi preiskali te razmere in opozorili železniške uradnike vsaj na obstoječe službene predpise in jih spomnili nanje. Še manj se pa zdi po ministrstvih potrebno, da bi odgovorili na interpelacijo.
Kako so se razvile napake na celovškem glavnem kolodvoru, nam poleg veliko drugih kažeta sledeča slučaja:
Dne 4. novembra 1909 je zahteval župan slovenske občine Blate, g. Miklavič, slovensko vozni listek južne železnice v Pliberk. Službujoča gospodična ni samo hotela izročiti voznega listka, marveč se je obnašala s prirojeno predrznostjo nasproti potniku tako, da je moral vstopiti v vlak brez voznega listka.
Komaj je vstopil potnik v železniški voz, je prišel za njim stražnik, ki je župana vkljub ugovoru aretiral in ga še z enim stražnikom zvezanega predstavil celovškemu mestnemu magistratu.
katerega poljedelca — čisto nova prikazen. Kar je to grozno žival storilo posebno strašno, je bilo — število. Bilo jih je legij on. Vse uničevanje je bilo naravnost brezuspešno. Pa vsaj v mnogih krajih se te golazni ljudje še dotakniti niso upali. Misleč, da je kako božanstvo, ki se je javilo v podobi teh čudnih gosenic, so lahkoverni ljudje hiteli v malikovalnice ter ondi zažigali neznanemu bogu kadilo. Videl sem na poljih ljudi, ki so kleče trkali z glavo ob trdi kamen — pred gosenicami, hoteč jih na ta spokorni in ponižni način preprositi, da bi prizanesli ,polju ...
Žalosten je bil pogled na njive, ki so se jih lotile nenasitljive gosenice. Od prosa ni ostalo razen golih stebelc prav nič. Ko so bili poljski pridelki pokončani, spravile so se na travo ob potih in v kratkem času se ti je zdelo, da je padla ondi ostra kosa.
Ker je imel to leto srp tako malo opravka, ga bo imela pa smrtna kosa pozimi tem več . . .
Smešniee.
Katehet: France, koliko je zakramentov?
France: Tri, in sicer župan, birič in orožnik.
Katehet: Za božjo voljo, kako pa ti prideš do tega?
France: Zadnjikrat so ti trije (župan, birič in orožnik) prišli v našo hišo in tedaj so oče rekli: „Ali so ti sakramentarj i že zopet tu!“
Imate bolečine?
vatelj
Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? čajoči Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid;l. samo lekarnar Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko).
Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za posiusnjo 5 kron tranko.
in krep-Izdelo-
Zapora je rešila župana edino slučajna okolnost, ker je imel pri sebi orožni list.
Dne 10. novembra 1909 je zahteval neki posestnik iz Marije Žile, Anton Errat, slovensko vozni listek v Beljak, ki mu ni bil izročen, marveč je bil v tem trenotku aretiran, odveden v nezakurjen zapor, kjer je moral 12 ur čakati, da so ga zaslišali, nakar so ga obsodili v 24 urni zapor.
Z ozirom na navedene in podobne nedostatke na celovškem glavnem kolodvoru, ki kažejo pro-tekcijo nemškega elementa, vprašajo poslanci:
1.	So li Vaši ekscelenci znane jezikovne razmere celovškega glavnega kolodvora?
2.	Koliko časa misli Vaša ekscelenca kot najvišja železniška upravna oblast še trpeti take škandalozne razmere?
2. Hoče li Vaša ekscelenca uvesti o navedenih razmerah preiskavo po nepristranskih uradnikih ?
4. Ali se zdi Vaši ekscelenci vredno, odgovoriti na že stavljeno interpelacijo?
Dunaj, 25. novembra 1909.
Daroul.
Za podljiibcljski »Delavski dom“:
182—183. 0. g. A. Wieser, dekan. Gospa Sveta . K 10 —
184.	G. Albin Novak v Sinčivesi	5.—
185.	G.	.Jan. Kuhar, orglarski mojster	.	.	,.	5'—
186.	č.	g. Šimen Greiner, župnik . .	.	.	„	5'—
187—189.	Društvo ..Trdnjava11 na Djekšah	.	.	,,	16'—
190—191.	G.	Gašper nabral v Št Janžu .	.	.	„	13 82
Nabiralnik...............^.	.	.	.	„	6- —
č. g. A. Benetek, kaplan v Žel. Kapli „	4’—
Neimenovan.............................. 2' —
Iskrena prošnja.
Hitro se nam bliža zima, mraz. Še celo od-rastli stiskamo se okoli mamke-peči. Le ubogi deci ni prizaneseno, dolžnost jo tudi v tem bridkem času kliče v šolo. Burja brije črez ravan, mraz pritiska, pot do šole pa je dolga. Komu bi se ubogi otroci ne smilili do srca, ki tako slabo oblečeni tudi pozimi zvesto spolnujejo obveznost šolskega obiskovanja! Večina, naših našo „Na-rodno šolo“ obiskujočih 212 otrok so pa otroci ubogih starišev, ki nujno potrebujejo za zimski čas obuvala in tople obleke. Naznanjamo zato p. n. dobrotnikom naše slovenske šolske mladine, da nameravamo napraviti tudi letos in sicer na kvaterno sredo, dne 15. decembra t. 1., na korist ubogih otrok naše šole običajno božično slavnost. Obsežne priprave za to slavnost so že v polnem tiru. Zaupljivo se obračamo tedaj do preblagih src slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj z iskreno prošnjo, da naj blagovolijo tudi letos priti nam na pomoč z obilnimi darovi v blagu, sosebno pa v denarju. Ker pa je čas do nameravane slavnosti že zelo kratek in nakupovanje in razvrstitev darov za toliko otrok naše čč. šolske sestre zelo mnogo časa in truda stane, tedaj dodamo še to prošnjo, da se nam blagovolijo darovi prav kmalu poslati. Za vso naklonjenost in darežljivost se že v naprej iskreno zahvaljujemo.
V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 17. nov. 1909.
Vodstvo »Narodne šole".
Koroške novice.
Cerkvena odlikovanja. Nj. ekscelenca kne-zoškot dr. Kahn je imenoval preč. gosp. Simona Čemer, dekana v Velikovcu, za knezoškolijskega častnega konzistorijalnega svetovalca, za knezo-škof. duhovna svetovalca pa čč. gg. Val. Kapun, župnika na Brezi, in Franca Treiber, župnika v št. Rupertu pri Velikovcu. Zaslužnim rojakom iskreno čestitamo!
Dr. Somer-Grafenauer. Poslanec Dobernig je odgovarjal poslancu Grafenauerju, da zastopa nemške katolike v deželnem šolskem svetu Slovenec, mil. gosp. dr. Somer. S tem je hotel tudi ovreči Grafenauerjevo trditev, da Slovenci nimamo zastopnika v deželnem šolskem svetu. Zato je g. posl. Grafenauer takoj odbil ost Dobernigove puščice z medklicem, da g. dr. Somer ni zanič za nas Slovence. Kdor je bral govor posl. Grafenauerja in posl. Doberniga, je moral vedeti, da je poslanec Grafenauer hotel z medklicem reči: Dr. Somer je v deželnem šolskem svetu kot zastopnik cerkve in ne Slovencev ter se vled tega gerirà tam tudi kot tak. Ko bi se kazal kot zastopnika Slovencev, bi seveda narastlo vpitje nacionalcev do nebes in bi očitali g. Somerju, da ne zastopa cerkve, ampak „hec-Slovence“. Vsled tega nimamo slovenskega zastopnika v dež. šol. svetu. „Freie Stimmen“ in ,,Karnter Tagblatt" pa zavijata zdaj in izrabljata Grafenauerjev medklic, kakor da bi bil g. poslanec rekel, da je gosp. dr. Somer sploh zanič zastopnik. Pri „Fr. Stimmen" smo vajeni laži, a krščansk list, za kakršnega
Priporočamo našim
se seveda šteje „K. T.il, bi moral poročati malo drugače. Bolje bi bil storil, da bi bil objavil Grafenauerjev govor, ki ga je popolnoma zamolčal. Sploh pobira ta list stopinje za „Fr. St.“, kadar se gre zoper Slovence. Tako je tudi laž-njivo poročal, da sta bila Miklavič in Erat are-tovana, ker sta „razsajala,‘. Menda tudi krščansko!
„Straža“ o poslancu Grafenauerju. Povodom zadnjega izbornega govora poslanca Grafenauerja v državnem zboru je pisala mariborska „Straža“ sledeče: „Poslanec Grafenauer je znan v poslanski zbornici kot izboren in dovtipen govornik. Takšni poslanci so redko sejani, zato pa imajo vedno veliko korono poslušalcev, kadar govorijo. Razven tega pa je znano, da je Grafenauer tudi eden izmed nacionalno-periferijskih poslancev, in ker pri njih govorih pride mnogokrat do hudih spopadov, zato tudi ta okolnost Grafenauerju privabi precej poslušalcev. In Grafenauer zna svoje nasprotnike fino, hudomušno, a temeljito zavrniti. To je pokazal tudi dne 25. m. m., ko je v imenu Slovenskega kluba govoril v debati o varstvu narodnih manjšin. Kadarkoli se je oglasil Nagele in Kirchmayer z medklici, vselej jih je med velikanskim smehom Grafenauer takoj zopet pripravil, da sta umolknila. Izmed vseh govornikov omenjenega dneva je imel Grafenauer po Bienerthovem govoru pač največ poslušalcev, bilo je največ življenja med njegovim govorom, in zato je tudi galerija postala zopet pozornejša, ko je začel Grafenauer svoja izvajanja. Poslanec Grafenauer je zavračal najprej Bienerthova izvajanja in potem na zadnjih dogodkih, ki so se dogodili na Koroškem, kako je vlada zares Slovanom prijazna in pravična. Na banditskem izletu Nemcev v Brnco je dokazal, kaki so sedanji Bienerthovi c. kr. avstrijski, objektivni uradniki. Govor je naredil velik utis in opazilo se je, da so posebno načelnik Poljskega kluba prof. Glabinski z drugimi Poljaki vred pozorno poslušali gravamina koroških Slovencev."
Rana smrt. Pretečeno sredo, 1. t. m., je umrl na svojem domu v Hodišah tukajšnji osmošolec Marijaniščan Kristijan Aichholzer. Ni še dovršil 21 let, ko je srčna vodenika po dolgem bolehanju upihnila luč njegovemu mlademu življenju. Blagi pokojnik je bil priljubljena oseba svojim profesorjem in vzgojiteljem nič manj kakor svojim součencem in sogojencem. Mirnega, tihega značaja, odkritosrčno in globoko pobožen in zraven marljiv kot bučelica je obetal postati enkrat ravno tako vesten duhovnik svojim koroškim rojakom. To šolsko leto so si ga izvolili višjegimnazijci v Marijanišču za predsednika svoje cvetoče Marijine družbe, in težko bi našli boljšo osebo za to odlično mesto. Naj počiva v miru! Starišem pa naše odkrito sožalje!
Odgovor na polemične članke v „Korošcu“. Slovenski učitelji izjavljamo, da ne stojimo s polemičnimi članki v „Korošcu“, ki so naperjeni proti voditeljem koroških Slovencev, v nobenem stiku.
Vabilo na Miklavžev večer, ki ga priredi društvo „Lipa“ v nedeljo, dne 5. grudna t. L, ob 3. uri popoldne, v »Narodnem domu" v Velikovcu. — Na vsporedu je: Nastop Miklavža (in parkeljna), govor, tamburanje in šaljiva igra. — Ker je Miklavž letos obljubil bogato obdarovati otročiče, zato pričakujemo točne in obilne udeležbe! _	Odbor.
Razpisano je provizorično zasedeno učno mesto na šestrazrednici v Prevaljah (ekspozitura Leše) v definitivno nameščenje.
Dobernig odgovarja Grafenauerju. Posl. Grafenauer je povedal v zadnjem govoru v državnem zboru zgolj dejstva. Nemci so bili pobiti in so vsled tega poslali v boj svojega voditelja posl. Doberniga, da jih izreže, kar se mu pa ni posrečilo. Zanimivo je, da nemški nacio-nalci v državnem zboru sistematično poročajo prave bajke o narodnem miru na Koroškem. Po njihovih izjavah je na Koroškem vse mirno in skrajno zadovoljno, le edin Grafenauer in par župnikov ne. Vse drugače govorijo — v deželnem zboru doma. Tam smo Slovenci pravi fanatiki, tam slikajo strašno slovensko nevarnost. Cele predloge stavijo proti slovenski nevarnosti in slovenskim hujskačem na Koroškem. Ker posl. Dobernig ni mogel stvarno odgovarjati na Grafenauerje va izvajanja, zato se je poslužil lažnivih „šlagarjev“ iz „Freie Stimmen", češ, da sta bila Miklavič in Erat aretovana, ker sta »razsajala" na kolodvoru. Konštatiramo, da to ni resnica. Po Miklaviča je prišel redar v voz, kjer je^ sedel mirno in tudi Erat ni delal škandalov. Če pa sta povedala v dostojnem glasu uradnikom to, kar jim gre, sta imela popolnoma prav. Res tudi ni, g. Dobernig, da so prišli k otvoritvi »Tamburaškega doma" na Brnci kranjski pomagači in da je bila demonstracija mirna. Do pičice vse je resnično, kar je pisal o tej reči
„Mir“; saj nemški listi tudi z eno črko niso mogli ovreči, kar je poročal. Značilno za koroške razmere je tudi, da je Dobernig rekel, da se urad-nikom-demonstrantom ne bo ničesar zgodilo, za kar da bodo poskrbeli nemški poslanci. S to izjavo je Dobernig sam izpodbil temelj svojemu govoru.
Kako sera dobil vozni listek na kolodvoru v Celovcu 1 Bilo je v torek 30. listopada, ob 7. uri 45 minut zvečer. Pri blagajni je bila neka mlada gospodična. Jaz rečem: »Prosim v Rikarjovas!" Gospodična: »Ichverstehe nicht." Jaz bolj glasno: »Rikarjavaš." Gospodična zopet parkrat: »Teh verstehe nicht!" Nato okence zapre in gre k svoji pisalni mizi. Jaz pa čakam potrpežljivo par minut. Za menoj stopite kake dve stranki. Gospodična zopet odpre okence (zdaj zgornje): »Kam se pa peljete?" (nemško). Jaz: »Prosim za karto 3. razreda v Rikarjovas." Ona (nemško): »Ne razumem, govorite nemško!" Vzamem denarnico in naštejem dotično svoto. Ona odrine denar in reče: »Pojdite naprej!" in vpraša drugo stranko. Kaj sem hotel? Odidem od šal-terja in grem, da bi prišel na peron. Ljudje so se zbirali. Portir me pozove: »Prosim karto." Jaz: »Pri kaši je, je nisem dobil; prosim, ali bi mi jo dobili Vi, gospod portir?" Portir: »Tam je blagajna, tja idite, tam jo dobite." »Sem že bil, pa nič dobil." »V Celovcu morate nemško zahtevati!" Jaz: »Dozdaj sem vedno dobil karto, če sem tudi slovensko zahteval" (pri prejšnji upravi). Se prepirava nekaj časa mirno, med tem reče on večkrat: »Zastopma nič slovenski" (slovensko). Vmeša se neki človek, katerega pa portir na mojo zahtevo takoj zavrne. Ko hočem iti na peron, se mi vstopi nasproti portir in me ne pusti: »Brez karte ne smete vstopiti." »Bom pa od kondukterja karto dobil." »Ne, tukaj jo morate dobiti, tam plačate kazen." »Pa bom." Stavi se vedno pred mene, da ne moreni naprej. Jaz: »Vi mi zabranjujete osebno prostost!" Med tem pride postajenačelnik: »Kaj je?" Jaz: »Prosim, morda gosp. Stationschef ?" (slov.) On: »Ja, ich bin der Stationschef." »Glejte, gosp. Stationschef, hotel sem dobiti karto, pa pri kaši je ne dobim, gosp. portir me pa brez karte ne pusti naprej." »Kam se peljate?" »V Rikarjovas." »Das ist Riickersdorf." Jaz: »Najbrž bo tako." Postajenačelnik: »Gospodična ne zna slovensko." Jaz: »Vedno sem dobil karte pri prejšnjem uradniku na slovensko zahtevo." — Prišel je policaj. »Glejte, ta gospod provocira, ker noče nemško zahtevati." Policaj: »Bomo videli, alo sem." (Oblastno.) Jaz: »Prosim, jaz čisto nič ne provociram, dajte mi karto, pa je." — Nato gre postajenačelnik z menoj k blagajni. Gospodična je že čakala, odpre okence, gospod postajenačelnik: »Geben Sie eine Karte nach Riickersdorf." Jaz odprem denarnico, dam denar, gdč. pa meni karto. Ko hočem iti, reče policaj: »Pojte zdaj z menoj." Jaz: »Kaj, kam pa?" Postajenačelnik pa reče: »Ne, gospod se mora zdaj odpeljati." Policaj: »A tako. prosim nacio-nale!" Jaz: »Ivan Dolinar, provizor v Šmarjeti pri Velikovcu." »Kako? Ivan?" »Ja, ja, Ivan, Ivan." Piše »Šmarjeta, das ist St. Martin." »Ne, to je Šmarjeta. Šmar-je-ta, Sancte Margaritae" (tega ni zapisal). Velikovec mu je bil znan, ker je takoj zapisal »Vblkermarkt". — Cel čas sem jaz govoril slovensko, portir, postajenačelnik in policaj pa nemško; portir je po slovensko rekel samo »Zastopma nič slovenski". Občinstvo, ki se ga je precej nabralo, poslušalo je pa v obeh jezikih. Razumeli smo se pa vsi. — Potem sem mogel iti, rekel sem pa sam pri sebi: »Celovec, ne vidiš me kmalu, če ne bo sila. Svoje krajcarje lahko drugam obrnem. Bilo mi je pa vse eno, ko so me stiskali: Magari me obesijo na sredi celovškega trga, ne odjenjam pa ne od svojih pravic. Zaprli bi me bili pa lahko. Zakaj? 1. Postajenačelnik je rekel, da provociram, priče pa nisem imel zase, da to ni bila resnica. 2. Ko sem hotel na peron, se mi je postavil portir naproti, lahko bi rekli, da sem se osebno ustavljal uradni osebi (seveda se je le on meni). Portir je še rekel: »Govorite nemško, to je postava (Gesetz)." Jaz: »Pokažite mi jo, ali ste Vi ta postava?" Ivan Dolinar,
provizor v Šmarjeti.
Sele. Da »Štajerc", ta v resnici »giftna krota", krmi svoje bralce le z lažmi, je znano. Ko bi ne bilo na svetu laži, bi sploh ne mogel več izhajati. Zato bi se sploh ne zmenili za lažnivo klepetanje te liberalne cote, ko bi ne bil v svoji 47. številki z dne 21. novembra t. 1. napadel na najgrši način našega č. gosp. župnika. »Štajerc" je objavil sramotilen članek o koncertu, ki ga je priredilo v Selah dne 14. t. m. slovensko tamburaško društvo »Strel" iz Borovelj. Ne čudimo se, da tamburaši, ki so svojo nalogo zelo izborno izvršili, niso nemčurjem po volji, ker je
gospodinjam pravi	Q K OY: kavni
sl. Žagali, Y 1161, 5:91. V
pridatek iz zagrebške tovarne
tamburica le last Slovencev ; toda čudimo se naslednjim vrsticam, katere nam izdajo poglavitni namen liberalnega dopisnika: „Špilali so menda tako milo in lepo, da je fajmošter Mažija zagrabil in da sta plesala „srbsko mazurko41 itd. Ta trditev je seveda popolnoma zlagana in je grdo obrekovanje našega veleč. g. župnika, katerega prosimo, da toži napadalca svoje časti. Ne le podpisani, ampak sploh vsi pri tej veselici navzoči lahko potrdijo pod prisego, da „Štajerc“ laže. S takimi lažmi torej hočejo liberalni pri-vandranci razhujskati ljudi zoper domačega župnika. Jasno je torej kot beli dan, da ima nemški hinavec „Štajerc“, tiskan v slovenščini, le namen, izpodkopati med slovenskim ljudstvom „vero“ in pripravljati med Slovenci tla za nemški protestantizem. Zato udarja in obrekuje v prvi vrsti duhovnike, da bi jim ljudstvo več ne zaupalo. Zato ne trpite te „giftne krotev poštenih krščanskih hišah ter prepovejte svojim šolarjem, ta list sprejemati. Če pa vkljub temu še mislite zajemati strup iz „giftne krote11, vam voščimo prav močen želodec in povrh še dober apetit!
Pet Selanov.
Črna. (V zakonski j arem !) V naši župnijski cerkvi je bilo zadnjih štirinajst dni pred adventom osem porok — dva pondeljka po štiri naenkrat. Poročili so se razen enega kmeta izključno sami rudarji. Največja izmed porok je bila v pondeljek 22. listopada, ko sta storila zakonsko zvezo vrli Janez Polanšek pd. Lipolt iz Koprivne in pa pd. Vesevkova Micka iz Ludranškega vrha v Črni. Na ženitovanju je bilo nad sto svatov — skoro vsi črnski in koprivski kmetje. — Spoštovani mladi zakonski dvojici želimo vsi božjega blagoslova in zadovoljnosti v novem stanu!
Yrba. (O južni železnici.) Na tukajšnji postaji je hotela neka oseba oddati pošiljatev, namenjeno v Istro, s slovenskim voznim listom. Zadnja postaja je bila označena v laščini. Pošiljatev se je brez vsake motivacije odbila. Stranka se pritoži na ravnateljstvo c. kr. južne železnice na Dunaju, katero je z odlokom z dne 24. nov., št. 36.923/4, naznanilo, da se je pošiljatev radi tega zavrnila, ker je pri navedeni vsebini manjkala —- nemška prestava. Proč torej z nemškimi naslovi na voznih listih!
Borovlje. (Ata se p e r e j o.) Ata Neutzler, blagajničar pri „Krankenkassa“, iz dolgega časa tudi „škribar“ za „Arbeiterwille1‘, nadzornik „kon-zuma-1 itd. itd. so dolgo časa navzlic vsem poslom in častem v potu svojega obraza nosili svoj okrogli «fassl11 gori po klancu k Bundru na rdečo zofo. Delo je bilo naporno in hudo in sčasoma bi lahko pol masti izteklo. Zakaj pa smo nadzornik kon-zuma, če ne smem blizu njega stanovati? Bliže konzuma grem, pa je! In dobro jim je djalo to, kajti obroči že pokajo. Na Mostiču jim na pr. nihče ni hotel verjeti, da bi se takim »pravim11 socijem za vsakdanji kruhek slabo godilo. Ko so torej bili ata bliže tistega konzuma, so, kakor je to pri socijih navada, da samo eden misli drugi pa slepo prikimavajo, dali odpovedati službo tistim, ki jim niso dragi. Poslovodja je imel na pr. trimesečno odpoved — ni res, da je tako ? — pa so ga takoj odpustili. (Ja ja, wiilst du nicht mein Briiderl sein, hau ich dir den Schadel ein!) Kaj pa bi bilo ata, ko je ta možakar srečno zunaj in ni več takega odpora, ali ne bi šlo, da še g. Streina vržete vun in bi Vašo zofo, hočem reči, kašo, še bliže konzuma privlekli. Salamene to bi bilo nekaj, če bi gospod »Aufsichts-rat“ Neutzler v konzumu stanovali, pa gledali dol na glavni trg in tiste pametne ljudi, po kojih hrbtu ste prišli srečno v prvi »Štok11 konzuma. V zadnjem dopisu ste nekaj namigavali na Podljubelj, tukaj samo bodi povedano, da je več ljudi pri nas, ki znajo obračati pero, ni treba, da bi morala vsako vrsto pisati ena oseba, kakor je to navada pri vas.
Velikovec. (Mi jahamo.) Ko smo šli ve-likovški narodnjaki zadnjo nedeljo, okrašeni s trobojnicami, na Djekše, smo se nemčurjem tako dopadli, da so poročali o tem v »proste štimce11. To jim ne gre v glavo, da smo tamburaši šli kar naravnost na Djekše, dočim se oni niso upali gor in so morali kar po cigansko kuhati in obedovati pri nekem križu blizu Djekš. S puškami za zajčki nam še tudi ni treba letati po Djekšah kakor onim, še manj pa pri križih kuhati, ker nam še v gostilnah pošteno potrežejo. Slovenske trobojnice jih jezijo kakor rdeč robec purana. Naj se nemčurji okrasijo s frankfurtarskimi cunjami, in videli bodo, kako jih bodo vrli Djekšani pozdravili. Dopisnika štimc vprašamo le, če ima toliko poguma v hlačah: »Povejte po imenu, kdo da je tisti plačani agitator iz Vovber11. Slovenski fantje imamo dovolj poguma. Veseli nas, da vemo, kaj nasprotnike najbolj jezi. Naj se tolažijo, da bodo od zdaj videli slovenske trobojnice še prav mnogokrat. Torej na zopetno svi-
denje na Djekšah! Mi smo še povabljeni, vi pa nič. Se bote morali že iti ponujat. Pa na obed pri križu ne pozabite; kličemo vam že sedaj: Dober tek!
Žitaravas. (f Star junak.) V nedeljo, dne 28. m. m., smo pokopali pri nas črez 80 let starega moža, g. Janeza Dojk, doma iz Bistrice pri Tržiču na Gorenjskem. Rajni je bil vojak iz leta 1848/49/56, je nosil vojaško suknjo Ì2 let in imel v spomin na iste dni štiri kolajne. Radi smo rajnega poslušali, ko je nam pripovedoval o Radeckem, o mladem junaku cesarju Francu Jožefu, ki se je pogumno boril na Laškem, zanašajoč se na zvestobo slovenskih fantov. Ostala leta se je preživil kot korejanec in kot tak je bil znan skoraj po celi Spodnji Koroški. N. p. v m.!
Grebinj. (Baronu Helldorfu) gre slabo. Njegovo veliko in razsežno posestvo je zadolženo. Zato je bil prisiljen prodati lepo posestvo v Šent Petru. Taki gospodje navadno ne prodajajo, ampak kupujejo. Bog grebinjskih nemškutarjev, Hell-dorfov oskrbnik g. A. Manuer, se dobro spozna pri prodaji. Zemljo, ki so jo imeli nekdaj v posesti Slovenci, ko še niso bili grajščinski sužnji, prodaja zopet Slovencem, toda tako, da niti ziniti ne smejo, da so Slovenci. V Grebinju in okolici se g. Mannerja vse boji. Če ga ne ubogajo, pa nimajo drv in stelje. Grajščinski bič se vije okoli kmečkih trupel hujše kakor nekdaj, ko so bili slovenski kmetje še sužnji. Kako grenek pač mora biti kruh, ki ga jedo slovenski trpini po milosti nemških valpetov! Kako pač mora kmeta boleti, ko vidi, kako krasno stanovanje ima g. Manner, in kako dobro se mu godi ob mastni plači, ki jo dobiva od gosp. barona! Kmetje pa morajo grizti črn kruh in zraven še prosti niso; zakaj grajščinski bič se vihti nad njimi in neizprosno, kakor v srednjem veku, preti: »Ako ne boš ravnal po moji volji, pa ti še črnega kruha ne privoščimo11. Toda Manner bo še skusil, da ni sam na svetu.
Velikovec. V odgovor na nemška nasilstva zoper Slovence je darovala naša »Hranilnica in posojilnica11 Narodni šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu 100 kron.
Sv. Križ nad Črnečami. V stalni pokoj je stopil preč. g. Franc Leber, župnik v Št. Janu, dobro znan romarjem Sv. Križa, kjer je nad 11 let vzgledno sodeloval pri shodih itd. Nastanil se je v Polzeli. Kot njegov naslednik je bil dne 1. decembra v Št. Janu inštaliran č. g. J. Moj-z i š č e k, doslej župnik v Št. Rupertu nad Laškim.
Libeliče. (Šolo so zaprli) do 13. decembra radi oslovskega kašlja med otroki.
Spodnji Dravberg. (R a z n o.) Tukajšnji trgovec in gostilničar g. A. Topolnik se je preselil v Šoštanj. Gostilno in trgovino »Na pošti11 je prevzel neki A. Eichberger. — Požarna bramba je dobila pred nekaj časom novo parno brizgalnico. — Umrla sta dne 27. nov. hišna posestnica v trgu, G o čl, in na Gorici posestnik Ko dr un pd. Pečnik. — Henkejevo restavracijo pri kolodvoru je kupil gosp. Otmar Goli za 60.000 kron.
Borovlje. (Napad.) Dne 21. novembra je napadlo šest nemškutarskih puškarskih vajencev puškarskega pomočnika Pa v ek a iz Medborov-nice, ki je v silobranu lahko ranil enega izmed napadalcev. Zdaj pa pišejo po nemških listih, da so Slovenci vzrok temu pretepu ter nesramno hujskajo proti slovenskim puškarskim dobaviteljem. Namen je jasen. Krivda se mora vreči na tukajšnje Slovence, ali so oni v zvezi s tem ali ne, samo da se očrnijo pred svetom. Konštatiramo, da Pavek ni član nobenega slovenskega društva in ga sploh še nikoli nismo videli pri kaki slovenski prireditvi ne v Podljubelju in ne v Borovljah, pač pa so omenjeni napadalci člani nemškega »Turnvereina11, katerega komandant je sam g. dr. Maurer, in ki izzivajo po Borovljah s frankfurtarskimi trakovi za klobuki in so spravili pridnega fanta na zatožno klop.
Borovlje. (Sprememba posesti.) Znano slovensko gostilno pri Stajrerju v Goričah je kupil od sedanjega posestnika g. Blaža Mo ste č-n i k g. Gašpar K a v a r iz Št. Ane pri Tržiču za 23.600 kron.
Podklošter. (Na žel. postaji.) Nedavno se hoče zilski Slovenec z »Ziljanom11 v smeri proti Beljaku peljati in zahteva na postaji vozni listek slovenski. Ime postaje bi uradniku moralo biti znano, ker dotični kraj ni zelo oddaljen od Podkloštra in drugič pa je tudi napisano v slovenščini na postajici — torej ga mora uradništvo poznati; in na to se je Slovenec tudi skliceval. In uradnik je tudi razumel, a ni hotel razumeti; sliši ime v drugič —• zopet nič; ko ga sliši v nemščini, še le ustreže s pripombo: „Werde nicht alle Stationen vvindisch kennen,11 in se ga je moralo še le poučiti, naj se sličnih izrazov v prihodnje vzdržuje. Slovenski kruh mu pa le diši. Nastopajo pa železniški uradniki zaradi tega
tako, da izpostavljajo Slovence v zasmeh nemškega občinstva. Ko se Slovenec obrne od uradnika, nahruli ga nekdo drug (ne uradnik) : »Lernen Sie deutsch!11 (učite se nemški!) in tretji: „Wir sind in Òsterreich!11 (smo v Avstriji!) Na kar se mu odgovori: »Meni se tudi zdi11. Ta prizor jasno kaže nemško brezobzirnost in požrešnost. Koliko pa je Nemcev v Avstriji, pa že celo hočejo za se imeti: „Wir sind in Òsterreich!11 Ja, to rad verjamem in to se tudi vidi. Slovenci, Nemce bo treba soliti in od njih učiti se nastopa.
Vabilo
k
ki se priredi
i) »Narodni Soli" družbe so. Cirila in metoda
o Št. Rupertu pri Ifelihoocu
na kvatnio sredo, dne 15. deecmbra 1909. leta
ob 2. uri popoldne.
Spored:
1.	Slavnostni govor. Govori Mesner Jurce.
2.	Petje: »Božična.«
3.	Deklamacije:
a) »Božično drevo« (Lager Maksi); h) »Jesušček v «ozdu« (božični prizor, trogovor);
c)	»Novoletna« (Rutar Andrej. Miklav Pavlica); č) »Sveti večer je vasoval«, (Ovšan Tonče);
d)	»Mačka, miš in miška« (Hafner Mirica. Taupe
Malči in Merčjak Berticai ;
e)	»Novoletna« (Prhnuš Micka).
4.	Petje: »Koroška narodna«.
5.	Spevoigra: »Dušica v gozdu« v treh dejanjih, upri-
zorijo deklice.
6.	Petje: »Rožmarin« Ferjančičev.
7.	Druga igra: »Zdaj gre sem, zdaj pa tje«, igrajo
dečki 4. razreda.
8.	Petje : » Venec narodnih pesmi«, sestavil Fr. Kimovec.
9.	Zahvala za darila.
10.	Razdelitev božičnih daril.
K obiini udeležbi vabi častite rodoljube in prijatelje slovenske Šolske mladine
vodstvo »Narodne šole«.
Društveno gibanje.
Bobrlavas. Kat. slov. izobraževalno društvo v Dobrlivasi priredi dne 8. decembra, to je na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, mesečno zborovanje popoldne po blagoslovu v društvenih prostorih. Na sporedu so govori in petje.. Na polnoštevilno udeležbo vabi odbor.
Št. Lipš. Slov. katol. izobraževalno društvo priredi dne 5. decembra, ob 3. uri popoldne, v gostilni priHabnerju	v	Kršnivasi mesečen
shod. Po zborovanju se uprizori imenitna igra »Repoštev, gorski duh11. Vstopnina 30 vin. Čisti dobiček je namenjen v korist »Delavskemu domu11 v Podljubelju. Zato se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi	vabi	odbor.
Možica. Slov. katol. izobraževalno društvo v Možici priredi v nedeljo, dne 5. decembra, občni zbor po sledečem sporedu: 1. Pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika.
4.	volitev odbora. Slučajnosti. K sklepu govor.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Društvo »Sloga” v Podravljah priredi dne
5.	decembra 1909, ob 6. uri zvečer, v Hriberni-
kovi gostilni v Srejah »Miklavžev večer11 z zelo zanimivim programom. Prijatelje in somišljenike vljudno vabi	odbor.
Globasnica. Kat.-slov. izobraževalno društvo priredi na praznik sv. Štefana zborovanje v prostorih Šoštarjeve gostilne ob 3. uri popoldne. Na sporedu je govor, govornik iz Prevalj, petje in prelepa igra: »Na betlehemskih poljanah11. Igra je krasne vsebine, ker predstavlja rojstvo Zveličarjevo, zato vabimo tem potom vsa sosedna narodna društva, in sploh vse prijatelje našega društva, da se udeležijo polnoštevilno naše božičnice. Ker so s prireditvijo igre združeni precejšnji stroški, se bo pobirala vstopnina, za neude 40, oziroma 20 vinarjev za osebo. Člani so vstopnine prosti.
Vabilo. »Izobraževalno, kmetsko društvo za Rudo, Št. Peter in okolico11 vabi svoje ude in prijatelje društva na svoj drugi letni občni zbor, katerega priredi na tretjo adventno nedeljo, to je dne 12. decembra 1909, v gostilniških prostorih g. Pavla Rupp pd. Fišerja v Št. Martinu popoldne po blagoslovu. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Slučajnosti in 6. Govori. Obilno udeležbo pričakuje	odbor.

miKLHVŽEV VEČER
~v Delavskem domu v Podljubelju v nedeljo, dne 5. grudna 1909.
SPORED:
»Moč uniforme**.
Šaloigra s petjem v treh dejanjih. Spisal Jakob Štoka.
Začetek popoldne ob 4. uri.
l^fT’ Igra se uprizori samo enftrat. ""IPi
Po igri nastopi Miklavž.
Vstopnina kakor navadno. Preplačila se hvaležno sprejemajo.

Politične vesti.
Za koroške brate.
Dne §8. novembra 1909 se je vršil v Ljutomeru na Štajerskem shod slovenskih vinogradnikov, da so ugovarjali proti nameravanemu davku na vino. Navzočih je bilo nad 300 zborovalcev. Odločno so bili proti novemu davku. Izrekli so soglasno zaupnico poslancem „Slov. kmečke zveze“ ter ob enem tudi svoje sočutje s koroškimi Slovenci s sledečo resolucijo: „Na političnem shodu v Ljutomeru dne 28. nov. 1909 zbrani zborovalci izražajo svojim narodno trpečim bratom na Koroškem svoje iskreno sočutje, protestirajo proti nasilju, ki ga morajo v zadnjem času v pomnoženi meri trpeti, in zahtevajo od avstrijske vlade, da slovenskemu narodu po vseh slovenskih pokrajinah dejansko prizna in neprikrajšano podeli v temeljnih zakonih zagotovljene narodne pravice!" Resolucija je bilo sprejeta z velikim navdušenjem.
Poslanci Roškar, Pišek in tovariši
so vložili v državnem zboru predlog, v katerem pozivajo vlado, da predloži zbornici načrt zakona, s katerim se naj izpremeni § 62. državnega Ijud-sko-šolskega zakona tako, da bo za stavbe in vzdržavanje ljudskih šol morala prispevati država.
Priporočujemo našim družinam
Mnlittsko cikorijo.
Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-Fluid“. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem lekajočem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, dve dvanajsterice K 8-60 franko. Izdelovatelj samo E. V. Feller v Stubici, Elsa-trar št. 67 (Hrvatsko).
XXVII. c. kr. državna loterija. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov priredi XXVII. državno loterijo, koje čisti ^dobiček je namenjen vojaškim dobrodelnim namenom. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 16. decembra 1909. Kakor je razvidno iz pregleda, je ta državna dobrodelna loterija posebno bogato opremljena z znatnimi dobitki. Ista obsega 18.386 dobitkov v gotovini v skupni svoti 514.800 K, med temi glavne dobitke po 200.000, 40.000, 20.000 K. Skupna svota dobitkov je najvišja, kar jih je bilo dosedaj nastavljenih pri državnih dobrodelnih loterijah, dobitna nada je torej posebno ugodna. Srečke po 4 krone se dobivajo pri c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov na Dnnaju, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, menjalnicah, pri poštnih, davčnih uradih itd.
POPOV
najboljši Čil] sneta.
ZaložniStPDlg.pi.HlEinmavr Z Fed. Bamberg v Ljubljani.
Pravkar je izšlo v najinem založništvu:
Kapitan Marryat: Morski razbojnik
Iz angleščine prevel J. M.
Marryat je najznamenitejši angleški opisovatelj mornarskega življenja in to prevod najboljšega M arry atovega romana.
8°, 244 strani. Broširan K 2-50, vezan K 3‘70 Dobiva se v vseh boljših knjigarnah.
Pristaši, zaupnibi, širite „Mir“!
Po Ha]oiSjEtn povelju Hj. fjjjjlc- in h- Bo- fleličanstva.
XXVII. c. h. državno lotBPijo
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.386 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 514.800 kron.
Glavni dobitek iznaša
200.000
Žrebanje se vrši nepreklicno dne IG. decembra 1909.
= Ena srečka stane 4 krone. =
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunajn, III., Yordere ZollamtsstraBe 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. h. ravnateljstva loterijskih dohodkov
(oddelek za državne loterije).
Tržne cene v Celovcu
25. listopada 1909 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg					80 litrov (biren)		
			od		;	do				
			K	v	! K		v	K	V	
Pšenica .	.	. .			' 				_		■	_		
Rž				20	66	21		35	12	34	
Ječmen .	. .	.			—	—	—		—	—			
Ajda				17	33	18		35	8	14	
Oves .....			17	—	18		—	6	18	
Proso 											
Pšeno ....			—	—	29		84	18	80	
Turščioa ....			16	20	17		24	9	65	
Leča																	
Fižola rdeča .	.																
Repica (krompir) .		.	—			4		88	2	20	
Deteljno seme . .																
Seno, sladko . .			11		12					
„ kislo . . .			7			10								
Slama ...			6	10	8					
Zelnate glave po 100 kosov					6								
Repa, ena vreča .			1	—	1		—	—	—	
Mleko, 1 liter .					24				26	_			
Smetana, 1 „			—	60	1		20	—	—	
Maslo (goveje)	• 1 %		2	80	3		—	—	—	
Surovo maslo (putar),			2	80	3		20	—	—	
Slanina (Špeh), povoj., !		n	2	20	2		40	—	—	
„	„ surova, ]			1	80	1		90	—	—	
Svinjska mast	. 1	n	1	90	2		—	—	—	
Jajca, 1 par .	.			—	20	—		24	—	—	
Piščeta, 1 „	. .			2	—	2		40	—	—	
Race				3	—	4		—	—	—	
Kopuni, 1 „	.	.										
30 cm drva, trda,	1 ms .		3	20	3		70	—	—	
30 „	„ mehka	1	n •	2	—	3		30	—	—	
	Počrez		100 kilo		gramov					
			žive vage.		zaklana			1	-3	
	od	| do	od | do		od |		do	•s	1	
		V	k r	o n	a h			Ph	CM	
										
Biki		270							i	1	
Voli, pitani . .										
„ za vožnjo	360	420	—	—	—	—		24	8	
Junci		180	320	—	—	—				18	11	
Krave ....	140	400	—	—						71	30	
Telice		160	—	—									3	1	
Svinje, pitane . .	—		 1	—		L40	160		55	55	
Praseta, plemena	16	481	—							192	120	
Ovce											
Ustnica uredništva.
Zilan:	Oh vsakem takem slučaju zahtevajte pritožno
knjigo in se pritožite!
Tisharna Družbe sa. Mohorja o Celovcu
ima sledeče tiskovine na prodaj :
Za župnijske urade:
Stolni red, slovenski, v velikosti 53X42 cm, iztis
P»..............................................
Keši dušo ! Spomin na sveti misijon, 16 strani.
1 iztis .....................................
100 iztisov....................................
500 iztisov . .................................
1000 iztisov....................................
Angelska služba ali ponk, kako se pri sv. maši
streže. 1 iztis ................................
12 iztisov..............................
Litanije presv. Srca Jezusovega s posve-tilno molitvijo in prošnjo k najsvetejšemu Sren.
25 iztisov.....................................
50 iztisov.....................................
100 iztisov.....................................
Po pošti 10, 20, oziroma 30 vinarjev več. Tri božje čednosti. 100 iztisov 80 vin., po pošti Molitve na čast sveti, s trnjem kronani božji glavi. 25 iztisov...................• . . . .
50 iztisov...............................
100 iztisov...............................
Po pošti 20 vinarjev več.
K
»J
n
n
»
«
r>
—10
—10 3-— 12’— 20’—
—10 1 —
>1
—•90
„ -'50 n -'90 „ 1-60
Loterijske številke 27. novembra 1909: Gradec	54	61	33	42	38
Dunaj	63	17	20	6	27

Laburno pri Mariji Pomočnici o Vipavi, Hronjsho,
priporoča izkušena zdravila, katera pošilia po pošti :
Želodčne kapljice, proti napenjanju, madronu, krču, v vzbujajo slast do jedi, trepe želodec, 6 steklenic K 3‘50. Želodčni prašek proti slabemu prebavljanju in zgagi, 1 škatljica K 1’—.
Prsni sirup in čaj proti kašlju, hripavosti in prsnem katar« K 1 90.
Mazilo proti trganju in revmatizmu 1 lonček K 1. Tinkture proti kurjim očesom in bradavicam
1 steklenica K —'70.
Mazilo proti goži in debelem vratu 1 lonček K 4 —.
Kazen teh zdravil priporoča tudi vsa druga izkušena zdravila.
lajvefii irgm t; strie v Umi
Modnega in man n fakt urnega, tu- in inozemskega blaga, vedno najnoiejši izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti 1U milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega nakupa zimskega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje.
Vsi uslužbenci govorijo slovenski,
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Novi trg.
Pozor! SlooBosbo podjetje! Pozor!
Slavnemu občinsfen se priporoča dne tfl. teter. 1909 na udud ofussriena »eliba mannfatefnrna .. frgisnina ___
Franc Sofiuan sin
d stari SodDanouf hiši na mestnem trgu št. 22
= u Ljubljani =
Vinapsha in gospodarska zadruga v Bambergu na Borisìem
ima na prodaj mnogo tisoč hektolitrov
=najlzbomejSega uina=
Na zahtevo se služi z vzorci.
Kdor hoče imeti
dobro tkano blago,
naj naroči po povzetju pri
Emilu Rinternifz, f&ainica Nachod,	Cesilo.
1 kos platna za prtiče brez šiva, 14 metrov
dolgega, dobre kakovosti..............K	14'—
1 kos platna za prtiče brez šiva, 14 metrov
dolgega, dobre kakovosti..............,,	18'—
1 kos rumburškega platna prima-kakovosti,
24 metrov dolgega.....................„	I3'50
23 metrov kanafasa, s pristno barvo in trpežnega, živahen vzorec................„ IDIO
Žepni robci, ohrisače, robci za posodo itd. se oddajejo vredno, tako tudi flaneli in zimski harhent. Za dobro blago se jamči in more vsak vrniti, kar mn ne ugaja.
Izvrstno letošnje belo in rdeče
= uino =
iz slavnih Bizeljskih goric
se dobi po 34 vinarjev liter pri župniku na Bizeljskem. Tino je iz lastnih gorič. Sodovi se ne posojujejo.
! I
S™ Konrad Shozo
delavnico za oso cerhoena delo
a St. Ulrtch, Gruden (Tirolska)
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikajiska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
10 zapovedi
za.	•
kmetovalca,
lepo tiskane, čisto zastonj in poštnine'^ prosto, dobi vsakdo, kdor ponje piše, od lekarnarja Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nedosegljivo vredno,
nedosegljivo dobro in solidno.
Zelo ugodna nakupna priložnost za trgovce, od-pošiljatev tudi na zasebnike, posebno primerno za Božič.
Kupon H 30—35 metrov ... K fl'80
sortiran v flanelu za srajce, pepitabarhentu, delainu, krizetu za spodnjo suknjo, modrotisku za kuhinjske predpasnike in obleko za dom, oksfordu za srajce, in kanefasu.
Kupon E 30-25 metrov ... K 14'50
sortiran v 110 cm širokem suknu za obleko (najmanj 5 m), 80 cm cefirju, slez. platnenem in velurnem flanelu, oksfordu za turiste, kanefasu, delainu in barhentu za obleko.
Kupon C 30-35 metrov ... K 1G'50
sortiran v velurnem flanelu, kašmiru, franc, atlas, barhentu in najfinejšem cefirju s svilnatimi efekti.
Kupon D Z5 metrov .... K ffi'50
110 cm široko sukno za obleko, -pepila" za 5 celih oblek.
Kupon E Z5 metrov .... K IG’—
120 cm širok damastni kanefas, cvetlični vzorci in ornamenti in 120 cm široki kanefas znamka ..dobro meščansko*.
Kupon F 30—35 metrov ... K 15*—
najfinejše ubeljeno, zelo mično rplaninsko platno", postavno zajamčeno, neuničljivo celo s pranjem s klorom.
Kupon G e prtičev brez šiva . K I0’80
200 cm dolgi, 150cm široki, iz močnega, najtrpežnejšega platna.
Kupon H e prtičev brez šiva . K IS*—
235 cm dolgi, 150 cm široki, iz zajamčeno najžlahtnejše lanene preje, moja dobro znana znamka: Jekleno platno*.
Kupon I 1 tacat poobvr^dama.stnih K 8’SO
50/110cm dolg, krasen secesijski desin, čisto bel, gosta, čisto platnena kakovost, 60/125 ..............K 12*-0
Kupon K 1 gam. brobat-damast, bel K (6*20
to je 18 m, 120 cm širok, za dve celi obleki v modern. desinu.
Kupon L 1 gara.	K 26’40
najfinejša svilena kakovost, 9 m 90 cm širok, za blazine, 8 m 40 cm, 135 cm širok, za zvrhnjo postelj (za dve celi posteljni
Kupon HI is m, 180 cm “aS,za K 21-
Vse v izborni,,brezpogrešni kakovosti. Za solidnost jamči moj
__________________dolgoletni renome,__________
& Za neugajajoče se denar takoj vrne. ® *& !|
Vzorec vseh svojih izdelkov s cenami pošilja vsakemu na zahtevo brezplačno
tkalnica platna E. HOEMEft, Nachod.
Edina izborno priložnost za nakup za trgousej manufakturnega blaga in za krošnjarje no- j ravnost iz tovarne!
Razpošilja se tudi zasebnikom.
40 metrov ostankov po želji sortirana 15 K.
Barhant v lepih vzorcih za obleke, bluze in spodnjo obleko. Flaneie, lepo križaste, za srajce in bluze.
Delen, z robom, za obleke in bluze.
Angleški cefir, 80 cm širok, za pisane srajce, prša za srajce I ' in bluze za dame.
Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. ! Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah.
Oksforda za moške srajce, izborno trpežne kakovosti.
Krizet, barvan, za spodnja krila, tkan iz debele tvarine.
Nikoke rizike! ?„r
pošlje. Črez 1000 pr
Znesek se takoj vrne, ako blago ne ugaja in se lahko pošiljatev nefrankirana nazaj priznalnih pisem od 1. januarja.
40 metrov finega, pobeljenega finejše životno in posteljno
rumburškega platna za naj- I perilo, sortirano z belim kri- j zetom za spodnje perilo samo V
17 90.
Gotove, zarobljene rjuhe brez šiva, 235 cm dolge, 150 cm široke, iz najboljše tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2 40. Najmanjše naročilo 6 kosov. Pošilja po po- | vzetju.
Pri naročilu 2 zavojev poštnine prosto.
Hntonin fžlaršik, fkKfiiica,
Olešnice n Nov. Mesta n. M., č. 100. Češko. !
Jjajbolj varno naložen denar
je v slovenski
mestni hranilnici iphijanshi.

Stanje njenih hranilnih vlog znaša nad 33 milijonov kron.
Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 41/4%‘ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 60/o izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Hranilnica in posojilnica se nahaja v lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih ulicah, št. 3. nasproti frančiškanskemu kloštru.
Stroje za pripravljanje krme,
slamoreznica, reporeznice, mirne zm sleklo moko (ofrotsel, pripreoe m parenje krme, štedtiim StofllilCi, sesafike za gisoliiico
izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznanem načinu tvrdka
Ph. Illayfarfh & O =—-

tovarne za gospodarske stroje, železolivarne in fužine na paro,
Dniaa!, II., TabsrsiraSe 71.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.	Sprejemajo se zastopniki in razprodajalci.

Burnii
Brez pogreška, zanes- fjfk#!ffll^ Ijivo in počasi bo gorela if	IMftt
in specialno olje za večno luč od tvrdke
le v cerkvah, kjer rabijo stenje
iflkfor Iraš o Treibach (Koroško).
Poizkus s poštnim kolijem olja in nekaterih stenjev dokaže to.
Svetilnice, samogorljivo oglje za kadilnice, cerkveno kadilo, kadilni pridatek „Buonodore“, jamčeno pristne voščene sveče, stearinsveče, ne kapljajoče prižigalne sveče, kangljice, solidno in praktično ogrevalo za jp|j mašno vino, kakor tudi vse cerkvene kovinske reči najboljše izdelane.
Brošura „Giss euvige Lichl” z zgodovinskim pregledom, simbolično razlago in praktičnim navodilom kakor ceniki brezplačno.	—
ESgGiša
Podružnica Ljubllaushe kreditne banke o Celoucn
Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond E 300.000.
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Koloduorstia cesta lieti. 27.
Zamenjuje in eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone.
Baje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi.
Vinkuluje in devlnkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Sskompt in inkasso menic. — Sorzna naročita. -
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8’— za kom. Tiske srečke s 4°/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10’— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Las nik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.