Stran 408.
Novice.
—   Osebna vest. Bivši vodja „Glasbene Matice" v Ljubljani g. dr. Josip Čerin je imenovan knjižniškim uradnikom na konservatoriju na Dunaju.
—   Kranjski deželni zbor. Deželno predsedništvo je začelo posredovati mej strankami, da bi se doseglo porazum-ljenje. Baron Hein je podal konkreten predlog, o katerem so se minoli teden posvetovali vsi trije deželnozborski klubi. Uspeh tega posvetovanja ni še znan.
—   Potrjena učna knjiga. Ministrstvo za uk in bogo-Častje je potrdilo Senekovičevo „Fiziko za nižje gimnazijske razrede".
v
—   Zupanom v Novem mestu je bil dne 1. t. m. izvoljen lekarnar gosp. Simon pl. Sladovic, ker dosedanji 61etni župan gospod dr. Jakob Schegula nikakor ni hotel več prevzeti izvolitve.                          ^
—   Redko praznovanj? V soboto je praznoval metteur en pages „Slov. Nar.", gospod Fran Hribar, 30 letnico službovanja v „Narodni Tiskarni", ter že nad 20 let vestno in marljivo sestavlja „SJovenski Narod", častitamo!
—   Višja dekliška šola v Ljubljani. Za tekoče šolsko leto se je upisalo   in   sprejelo 96 gojenk, in sicer v I. letnik
39, v II. 27 in III. 30. Sprejemni izpit je delalo 8 gojenk, ki so se sprejele vse, ostale so bile absolventinje 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole, oziroma so napravile izpit za vsprsjem v I. letnik učiteljišča. Število gojenk je ostalo neizpremenjeno, ker je bilo tudi lani 96 gojenk. 6 gojenk ponavlja prostovoljno zadnje leto ter jih poučuje gdč. Wessner v pedagogiki in metodiki. Hospitacije ima na Lichtenturničinem zavodu. S tem se pripravljajo za učiteljice. Na zavodu pouču jejo ravnatelj, prof. dr. Požar, stalna učiteljica Wessner, stalni učitelj Sitsch in 9 pomožnih učiteljev in učiteljic.
—   Splošno slovensko žensko društvo je sklenila v zadnji svoji seji, da začne z običajnimi javnimi predavanji 26. oktobra t. 1. ter namerava prirejati do velike noči vsaki mesec približno po dvoje brezplačnih javnih predavanj. Poleg tega bo imelo društvo, kakor preteklo zimo, tudi letos vsako drugo nedeljo v društveni sobi sestanke ob času, kjer se bodo vršila istotako predavanja za članice. Prvi sestanek bo 9. novembra t. 1. Tekom poletja se je društvena knjižnica zopet precej pomnožila ter dobe društvenice za 2 kroni na leto veliko število zares najboljših, svetovno priznanih del vseh jezikov in struj. Da bo pa moglo društvo še v bodoče tako delovati kakor doslej, da si bo moglo spopolniti knjižnico, ki naj postane sčasoma prava ljudska knjižnica ter hkratu ženska čitalnica, kjer bodo članicam na razpolago poleg leposlovnih in znanstvenih del tudi najraznovrstnejši slovanski in tujejezični dnevniki, tedniki ter mesečniki, je sklenil odbor slovenskega ženskega društva prirediti dne 7. decembra t. L veliko veselico, katere čisti dobiček hoče porabiti društvo v društvene, a vender v občekoristne namene. Spočetka prihodnjega leta meni odpreti društvo tudi brezplačne kurze za stenografijo in pisanje na stroju, seveda ako bo podpiralo te humane namene zadostno število članic in rodoljubnih podpornikov.
—   Russkij Kružok. Eedni občni zbor se bo vršil danes v mali dvorani „Mestnega doma" z nastopnim vspo-redom: 1. pozdrav predsednika; 2 poročilo tajnika, blagajnika, knjižničarja in revizorjev; 3. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Ker se bodo na shodu razpravljale važne društvene zadeve, zlasti glede delovanja v bodočem letu, vabi odbor vse društvenike, da se občnega zbora udeleže čim številneje, in tam izrazijo svoje mnenje o predlogih, ki jih namerava staviti odbor. Nadaljevalni kurs ruskega jezika se začne v ponedeljek, dne 13. t. m. in se bo vršil v istem lokalu in ob istem času, kakor lansko leto t. j. ob ponedeljkih in četrtkih, odnosno petkih ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Mestnega doma". Lanski udeležniki naj pridejo polnoštevilno, ter naj prineso seboj Blossfelda. Za začetnike se otvori poseben kurs v 2. semestru Konverzacija in čitanje izbranih del ruske književnosti bode vsako sredo. Ta kurz je namenjen za tiste, ki so se udeleževali pouka v „Kružkuu že prejšnja lefa, dobrodošli so pa tudi tisti, ki so se drugod ali pa sami učili ruščine in slovnico predelali toliko, da bodo mogli s pridom citati ruske pisatelje, ter se vaditi v konver-zaciji. Vse natančneje se določi pri prvi uri t. j. v sredo, dne 15. t. m.   —  Odbor.
—   Nadzorovanje trsnic. V torek sta prišla v Novo mesto dvorni svetnik P o rte le in višji nadzornik Fr. Kur-mann kot odposlanca poljedelskega ministrstva, da sta si ogledala deželno kmetijsko šolo na Grrmu in od države subvencionirane trsnice.
—   Tovarno testenin v Ilirski Bistrici, katere izdelki so tako zasloveli kot ne kmalo drugi, hoče kupiti neki tržaški kapitalist, ki bi jo v velikem obsegu uredil. Upama pa, da ne bodeta lastnika dala iz rok svojega — tako posrečenega podjetja
—   Za izdelovalce žganih pijač. Temeljem § 23 zakona o davku na žganje z dne 20. junija 1888. morajo vsi,. ki žganje   izdelujejo, ali   žganje   potom   destilacije   čistijo, ali
Stran 409.
alkoholovite pijače potom destilacije napravljajo, to obrt na izdelovalnici od zunaj označiti z vidnim napisom Ta napis naj bi se glasil „Žganjarnau. Ker je c kr. finančno ravnateljstvo zapazilo, da se temu predpisu v kronovini Kranjski dosedaj večinoma ni ustreglo, in je ta opustitev v smislu § 345. doh. kaz. zak. kaznjiva z globo od 4 — 20 kron, se na to odredbo še enkrat opozarja.
—   Deželnozborske volitve na Štajerskem. Minoli teden je bil v Celju shod zaupnikov, na katerem so bili postavljeni kandidatje mesto dr. Serneca je bil postavljen dr. Hrašovec.
—   Shajališče graških Slovencev, posebno visoko-šolcev, je kavarna Plank, Rechbauerstrasse št. 6 kjer so na razpolago slovenski listi.
—   Kljubovanje celjskih mestnih očetov. Znano je še, kako so nagajivci pri celjskem magistratu našli potrebo nove ceste čez prostor, kjer stoji dandanes ponosni „Narodni dom", potem ko so Slovenci že kupili ta svet. Sedaj je kupila celjska posojilnica krasno stavbišče pri kapucinskem mostu, da zgradi tam veliko moderno poslopje, ker Slovencem primanjkuje stanovanj v mestu Takoj so mertni očetje zahtevali prednji dol stavbišča v regulacijske namene ulic. Posojilnica se je udala. Toda sedaj so prišli, ter zahtevajo tudi — zadnji del, Čtš, da bo enkrat prišla sedanja kaplanija proč, ter bo izpeljana glavna cesta tam preko vrtov do Savinje. Slovencem bi ostal za drag denar le rep zemlje, kjer bi stala borna ko-čica. Te nagajivosti pa je Slovencem dovolj, ter se pritožijo do najvišjih instanc.
—   Zoper klerikalizem se je vršil v Gradcu pretečeno nedeljo velik shod. Občinski svetnik Resel je govoril o vplivu klerikalizma na šolo in dom. Shod je sprejel resolucijo, s katero se izreče zoper vsako javno podpiranje verskih zavodovin napiav, češ, da je glavni namen verskih vzgajališč ohranitev hierarhije, a verska dobrotvornost stremi le za tem. da obdrži ljudstvo v beraški odvisnosti in ponižnosti, kar ima za posledico nenravno hlinjenje. Občinski svet se tedaj poziva, naj ne trosi javnega denarja za take namene.
—   Istrski deželni odbor je enoglasno odklonil zahtevo slovenskega odbornika dr. TrinajstiČa. da je slovenske in hrvatske  vloge tudi v teh jezikih reševati.
—   Umrl je te dni v Ljubljani v 61. letu svoje dobe g. Fran Štrukelj, posestnik hotela Štrukelj v Kolodvorskih ulicah.  Bodi mu žemljica lahka!
—   Nemški gledališki igralec aretovan. Ljubljanska policija je te dni dala pod ključ nemškega gledališkega igralca Gvid. Hochekerja iz Gradca, kateri je gledališkima ravnateljema Otonu Purschianu v Gradcu, Leop. Schmiedu v Mariboru na goljufiv način izvabil predujma. Policija je izročila Hoch-lekerja deželnemu sodišču tukaj, od koder ga bodejo odgnali k okrožnemu sodišču v Maribor.
—   Grozna nesreča v solkanski papirnici. V sredo teden po osmi uri ponesrečil se je v papimici v Solkanu 231etni mladenič Jožef Bone Bil je kurilec pri parnem kotlu. Ko je nekaj popravljal pri stroju, prijelo ga je kolo za obleko, ter ga v trenutku zmastilo. Ko so ustavili stroj, je bil nesrečni mladenič popolnoma strt čez sredo, obleka pa je ob-visela na tračnici
—   V Savi je utonila minoli teden pri Trbovljah 241etna šivilja Antonija Markovič pri kopanju. Našli so jo še le čez teden dni
—    Umor. V ponedeljek je na cesti blizu Velenja ustrelil baje J Pungračič branjevko M. Persoglio, stanujočo v Celju. Pungračič je potem tekel v trg in ves v strahu pripovedoval ljudem, da so ju napadli roparji in ženo ubili. Živel je ž njo takorekoč v divjem zakonu in bil zadnji čas ljubosumen na, njo, Da bi bil Pungračič storilec, Še ni douazano in je stvar še nekoliko nejasna. Pojasnilo bo sodno postopanje.
—   Nesreča v novi luki v Trstu. Na turškem par-niku „Odessa" sta v sredo poprijela delo izkrcavanja dva oddelka težakov. V enem teh oddelkov je bit tudi 201etni Josip Hlačar stanujoč na Greti pri Trstu. Težaki so morali najprej urediti si prostor za izkrcavanje in v to svrho so dali z idrauliko vzdigniti štiri težavne deske za postavljanje mostov iz parnika do skladišča Ko so deske visele kakih 5 m visoko v zraku, se je utrgala objemajoča jih vez in padle so na zemljo. Ob tej priliki je ena teh desk zadela HlaČarja na lice in prša ter ga močno poškodovala. S krvjo oblitega so ga sodrugi pobrali in prepeljali v bolnišnico. Poškodovan je močno na zgornji čeljusti, iz katere mu je udarec izbil dva zoba, a na prsih mu je odrta kcža in je najbrže tudi po notranjih delih mnogo poškodovan.
—    Samomor na parniku. Neštetokrat je citati o trpljenju in mukah kurilcev na parnikih. Največje muke pa morajo prestati kurilci na velikih oceanskih parnikih. Mnogo izmed njih znori pri delu in mnogo se jih reši s samomorom. Na zadnjem potu parnika „St Louis" so umrle štiri osebe. Dne 22. avgusta, ko je parnik plul proti iztoku, onesvestila sta se kurilca Josip Green in J Plagemann. Prinesli so ju na krov, kjer sta kmalu na to umrla. Na potu proti Ameriki sta skočila dva kurilca, katera sta radi muk zblaznela, v morje in se tako rešila. Stroji porabijo toliko premoga, da mora osem mož v malem prostoru neprenehoma metati premog v peč. V prostoru je naravno taka vročina, da skoraj dihati ni mogoče. V Southamptonu je ušlo 26 kurilcev parnika „St. Louis".
—   Sestro obsodili na smrt. Iz Zemuna javljajo: Nekega popoludne se je vrnil jeden tukajšnjih stražarjev iz službe domov ter je svojo nabito puško postavil v kot ter odšel v krčmo Trije njegovi otroČiči so se ravno igrali „ vojake", llletni sinček je vzel puško v roko. Sestrica se ni dobro obrnila, kakor je zapovedal mlajši brat. Zato so jo spravili v „zapor" in jo obsodili v smrt. Brat Pero je napel puško, mlajši je zapovedal „ogenj", in Pero (misleč, da puška ni nabasana) je sprožil. Strel je počil, nesrečna sestrica se je zgrudila na mestu. Proti neprevidnemu očetu je uvedena preiskava.
—   Starost mačk. Predsednik nemškega društva sa ohrano živalij v Nemčiji, Pohl, je obelodanil pred kratkim svoje izsiedbe v opazovanju starosti mačk. Spoznal je, da je tudi pri mačkah mirno, brezdelno, brezskrbno življenje, glavni pogoj za dolgo življenje. Alžirska angoramačka, ki jo redijo na gradu Nvmhenburgu, nekdanjem bivališču nesrečnega bavarskega kralja Otona, je doživela ravnokar 42. leto Še pred dvema letoma je skotila mladiča, ki je bil razstavljen na mačji raz&tavi v Vratislavi,
—   Maščevanje snubača. Iz Washingtona javljajo: Nek Fran Mackee je prosil roko gospice lastnika hotela „Pri zlatem orlu" v Novem Jersevu Avenue v Washingtonu. Snubač je stanoval v istem hotelu, a ker mu lasnik hotela ni udovo-ljil prošnji, se je hotel maščevati, kar je izvršil s posebno originalno mislijo. Vzel je nekaj kilogramov dinamita ter ga po noči v hotelu užgal. Razstrel in sunek je bil strahovit, ter so prenočevalci v hotelu bili vrženi iz postelje ter mnogi poškodovani ; tudi lastnik hotela Brandt in njegova soproga sta hudo poškodovana. Maščevalni snubok se je potem ustrelil.
—   Biljard na španskem dvoru. Kraljica Marija Kristina strastno rada igra na biljard. V svojih mladih letih je bila jako živa in na dunajskem in monakovskem dvoru je dobila v biljardnici največ karambolov proti svojim bratom in bratranom. Marija Kristina, ko je postala važna in previdna kraljica, je izgojila jako skrbno svojega sina, a izvežbala ga je tudi na biljardu. Sedanji kralj Alfonz XIII. je izvrsten igralec na biljardu. Igra vsak dan, senor Bomba je njegov soigralec.
Stran 410.
—   Pomagati sta si znala namreč bogati posestnik v Minnelapobsu v Ameriki in njegova žena. Ko sta dolgo let pridobivala premoženje ter zastonj hrepenela, da bi imela lastne otroke. Peljala sta se nekega lepega jutra v razne sirotišnice ter si ondi izbrala 12 dečkov in 10 deklic ter jih vse imenovala za svoje in jih vzela domov. Prihodnje jutro bilo je krika in smeha v doslej tihem domu ter so se sosedje začudeno vpraševali, od kod da imajo njih bogati sosedje naenkrat toliko otrok. No uganka se jim je tudi kmalu razjasnila.
—   Nesreča v livarni železa. Iz Hanovera javljajo, da je v livarni železa Wahnel eksplodirala granata. Sin lastnika livarne je bil ubit, ker mu je granata popolnoma raznesla glavo. Neki delavec je hudo poškodovan.
—   Ekscentričen slikar — morilec. Iz Pariza poročajo, da je v Esretatu 251etni slikar Svndon ustrelil svojega dobrotnika borzijanca Luciena Davida. Svndon je bil ekscentričen ; nosil je dolge, nepočesane lase, ogromen klobuk in bar-žunaste, zgoraj široke, spodaj tesno privezane hlače ter bil na videz smešna prikazen. Slikal je malo in slabo, a zato je bil sila domišljav. V zadnjem „Salonu" pa se mu ni posrečilo dobiti za neki portret kolajno Odtlej je bil megaloman. Ker pa je bil jetičen in neozdravljivo bolan, ga je David prosil, naj ne hodi več v hišo, da bolezni ne nalezejo otroci. Baje se je tudi nedostojno vedel do 171etne Davidove hčerke. Svndon je zato Davida ustrelil. David je bil 45 let star in je zapustil udovo in 4 otroke.