Razne novice. * Gg. dopisnike prosimo, da nam pošljejo dopise najpozneje do ponedeljka (23.) zjutraj, ker v torek zjutraj že list izide. * Slov. čebelarsko društvo za Spodnji Stajer zboruje dne 28. grudna t. 1. v mali dvorani Narodnega domia v Celju ob %11. uri po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora za 1. 1908. 8. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. * Obsojen je bil dr. Sernec zaradi napada na dr. Benkoviča na 40 K globe. * Nova vinska postava se dobi v trgovini Cirilovo tiskarne v Mariboru po 5 v na lepem papirju, po 10 v na kartonu, s pošto stane komad 5 vin. veC. Naročniki naj pošljlejo poleg naročila poštne znamke za plačilo. Društva, zadruge, vasi in občine naj s k u p n o naročajo to tiskovino, ker jim to pride ceneje. * Važna razsodba. Državno sodišče je razsodilo, da mimogredoča ubožna občinska podpora ne izključuje volilne pravice. * ,,Domovlna" in alovenska šola na Muti. ,,Domovina" napada v, šolske sestre, ker so bile primorane odpovedati šolski pouk na Muti1. Zopet kaže ,,Domovina" svoje pošteno mišljenje.Vedno se sklicuje na narodinost in očita vsem drugim, ki ne gredo z njo skozi drn in strn, brez domovinstvo, toda sama škoduje nameroma slovenski stvari. Ker so se morale 5. se- stre nmaknili iz Mnte, oziroma so same prostovoljno odpove'dale vs,led ra2?nih napadqv ^dikaJtnega dija- štva in nehonetnega postopanja odbora družbenega, jim sedaj .,Domovina" očita, da so krive slatoih vspe- hov na tej šoli. Tako obrekovanje mora obaojati vsak- rlo, ki le pozna šolstvo 6. sester. Za danes opozorimo, !da je š o 1 s k ii nadziornik obftudoval spretnost učiteljic in nad vse pohvalil šolstvo na slov. šoli v Muti. To je dejstvo. ki je znano; utajiti ga ne more ,.Domovina" nikdar. T'oraj je pisanje zlobno obre- kovanje, ki obsoja tem bolj ,,Donsovino", ki se vedno širokousti s svojo narodnostjo. Taki napadi so na- ravnost pddli; vsi dobro vemo, koliko zaslug so si piidobile č. sestre s požrtvov^alnostjo, s katero so de- lale na tej šoli. One same, klot ženste, so začele orati na Muti ledino; one, ženske, so bife izpostavljene vsem natolcevanjem in vsem neprilikam od strani mo- »oftnih nasprotnikov. Mirno so vse prenašale, ker so vedle, da se žrtvujejo za slovensko stvar. Hudo se je godilo ft. sestram na MuU. Toda delale so in imajo uspeh — dokaz precej dobro stanje slov. življa v bliž- nem okraju, dasi se za njega ni nikdar pobrigal no- beden radikalec. Sedaj pa nastopijo gospodje kava- lirji v Celju, napadajo in obrekujejo — ženske, ki se ne morejo braniti. To so vitezi, ki poznajo 6ast slo- venstva! O tej šoli bodemo še sploh vefi zanimivcga pisali. Do natankih izpovedb nas silita ,,Domovina" in .,Narodni List" z obrekovanjem. * ,,Domovina" o nagodbi. Popijaviti hočemo najhujša neresnice iz njenega članka v zadnji številki, kjer pravi,. da je nagodba največja nesreča za spodnještajerskega kmeta in vinogradnika. Ogrska vlada jje zavezana, tekom enegp, leta naprav&ti ravno tako strog vinski zakon zoper ponarejanje vina, kot velja sedaj v Avstriji! To je že stara želja vinogradnikov na Ogrskem, ki imajo večino ogrske zbornico za sabo. S tem bo konkurenca ponarejenih vin v celi državi izključena! — Sta,tisti6no je dognano, da Avstrija sama dosedaj ne more zalagati naših konzumentov s potrebno množino goveje živine in svinj; mi smo navezani na uvoz iz Ogrske, dokler ni naša živinoreja dovolj razvita. Uvoz prašičev iz Ogrske se je znatno znižal in še s časom skoro popolnoma preneha, če se' uveljavijo stroge veterinarno dolofibe nove nagodbe. Avstrija more zapreti za izvoz cele pokrajine na Ogrskem in Hrvaškem do 4000 kvad. km, ako se tam prikažejo živinske bolezni. Naša reja goveje živine pa je še tako malo razvita, da ne da dovolj živine za naše trge; mi smo navezani na uvoz najmanji &e 101 let, bolje iz Mižnje Ogrske, nego pa iz okužene Srbije, Rumunije, Rusije ali celo Amerike in Avstralije. — L. 1917. se lahko ločimo; preje se sploh ne moremo ločiti, kot priznava tudi člankar ,.Domovin.e", ker nas vežejo na nagodbo do 1. 1917. trgovske pogodbe z NemCiio, Italijo itd. Ker se nagodba le za 10 let sklene, nnm itak ne škoduje; ako državni zbor odkloni nagodbo, uveljavi se po znanem par. 14 ali pa so podaljša celo zopet stara nagodba, ki je za nas zelo neugodna. Tudi dr. Ploj uvideva koristi nagodbe in se odtegujo glasovanju. * ,,Domovinl" in ^Narodnemu Llstu" v odgovor gledn posoiilnic in Zadrnžne zveze. Na hude napndo v teh dveh listili odfrovarjam pod rmičnim utisom velikega poraza pri volitvah za celjski okrajni zastop. Cutim tem hujše, kcr vem, da smo sami krivi teli neuspehov. To je moj javno povedan ,,kon- fiteor"! Toda opozorim celjsko gospodo, da prizna tudi ona javno, da je ona začela širiti nesporazumIjenjo na Staj&rskem. Kadar bode treba, lahko to dokažem. Toda ali mislite, gospodje okrog ,,Domovine" in ,,Narodnega Lista", da imamo mi polževo kri in boderao mirno prenašali in pustili, da nas š» naprej blatite in napadate? Bolj ko človek dela t. narodnem smislu, bolj ko se žrtvuje, bolj vi lirulite in napadate vse rodol[jube, ki nočejo biti pod vašo komando. Prepričan sem, da tudi vi nekoliko mislite! Se vam li ne zdi, da mora biti odpor na celi črti, če se ravna tako z ljudmi! Ker se vam stavimo v bran, imenujete nas brezdomovince in nam očitate bratomorni boj! Najbolj se hudujete radi posbjilitiic in Zadružne zveze. Vi ste nam pokazali pravo pot z ustanovitvijo posojilnice za slovenjgraški okraj v Smartnu, dasi že deluje v Slovenjgradcu dolgo časa uspešno stara posojilnica. Zakaj ste začeli v tem kraju — in začeli ste prvi na ta način delovati na zadružniškem polju — nasprotovati staremu zavodu — ker je prišla posojjilnica v druge roke. Torej vam jo vse dovoljeno, mi pa začnemo hratomorni boj, 6e se ravnamo po vaših navodilih. Ce je vam tako sveto, mora biti za nas tudi. Cudim. se torej, da se tako zgražate radi mojega pisma glede zadružništva. Hvalo pa vam izrekam, da ste objavili pismo in mi prihranili mnogo dela, ker lahko sedaj opozorim vse somiaijenike na vsebino tega pisma, ki je objavljeno v ,,Domovini" štev. 147. na strani 2 v dopisu ,,Iz Slovenskih goric", in ga jim priporočam v pretres. Da se razumemo! D. K. V. * Zadeva dr. Benkovič —\ štajerski nameslh nik. ,,Domovina" imenuje izjavo dr. Benkoviča v državnem zboru, da je štajerski namestnik njemu priznal potrebo slovensko govorečih uradnikov na Sp. Stajerskem, nepremišljeno in nerodno. ,,Domovina" naj premisli, da je potrditev te izjave od namestnika za nas velikanske važnosti, kajti taka uradna izjava je vefi vredna, kot cela mnoEina dokazov. Sele sedaj moremo in moramo s tem večjo silo zahtevati slovenščine popolnoma zmožne uradnike. Kdor tega ne raznme, temu ne moremo pomagati. * Sladkor in naši poslanci. Državni poslaneo dr, Korošec je v imenu svojih tovarišev govoril v proračunskem odseku približno sledeče besede o sladkorju: Mi slovenski poslanci zastopamo dežele, ki najmanj zavžijejo sladkorja. Na Stajerskem zavžije en, Clovek povprečno 9 kg,, na Kranjskem 9, na Koroškem 12 kg. Ne moglo bi torej presenetiti, ako bi mi glasovali proti znižanju davka na sladkor,: Toda pooblaščen sem izjaviti v imenu svojih tovarišev, da smo mi za največje znižanje sladkornega davka, mi bi bili celo za predlog 6eških radikalcev, ako bi bil dosegljiv. Prepričani smo namreg, da pri nas zavživanje ni tako majhno, ker nimamo potrebe, ampak nasprotno, zavžije se pri nas sladkorja radi tega mvalo, ker je predrag. Mi potrebujemo sladkor kot živež pri kavit čaju itd., pa tudi pri kletarstvu n, pr. za petijot. Vsled znižanja sladkornega davka bo odpadlo blizu 30 milijonov dohodkov državni kasi. >Ze danes pa kot kmečki poslanec odlofino protestiram, da bi se ti milijoni morali kriti z davki, ki bi obremenili kmeta in delavca! Osebna dohodnina naj se stopnuje tudi na zgoraj in naj ne obstoji pred bogatini, obdačijo naj se šo posebej dividende itd. V tem smislu je govoril še dalje poslanec dr. Korošec. Sedaj pa poglejte. liberalne časnike ,,Domovino" in ,,Narodni List", kako ljubijo resnico, hčerko božjo, in kako napadajo naše poslance, da se baje niso potegfnili za znižanje sladkornega davka! Proti nam delajo le z lažjo. Istina pa ostane, da niti Ježovnik niti Roblek nista zinila besedice za znižanje sladkornega davka! * Iz Gornje Badgone — v pojasnilo! ,,Domovina" je prinesla v štev. 139. z dne 27. novembra t. 1. dodis, v katerem neki dopisnik naznanja in se veseli, da je okrajni zastop gornjeradgonski izrekel poslancu g. Roškarju in ž njim- Kmečki zvezi nezaupnico. Tam je navedeno tudi pismo, katerega sva pisala jaz in Zemljič g. Roškarju. K temu dopisu pripomnim sledečo: Res je, da sva z Zemljičem tako pismo pisala @. Roškarju, pa ne iz slabega namena, in da bi ga znabiti hotela s tem. žaliti, temvefi le zato, naj bi on, kolikor bi bilo v njegovi moCi, pospešaval združitev naših poslancev k skupnemu delu za naše koristi v vsakem oziru. S tem pismom pa, so tudi ni izrekla nobena nezaupnica g. poslancu 6d strani okrajnega zastopa, na kar se niti n,i mislilo, in tudi ni bilo povoda, ker pismo bilo je privatno in ga nisva podpisala kot funkcijonarja okrajnega zastopa. Da pa je pismo prišlo v jtivnost in se zlorabilo, tega n,e odobr^vam. Prepričan pa sem tudi, da g. Roškar zavoljo dopisa v ,,Domovini" ne bo izgubil na ugledu. TVstenjak, okrajni nafielnik in župan. * V marlborsko bogoslovnlco so vstopili sledeči gg.: Brvar Tgnacij iz gt. Tjamiierta pri liliji na Kranjskem, Go*lec Ivan iz Polja, Hohnjeo Fhanc iz St. Petra pod Sv. gorami, Kompolšek Franc iz St. .Turija ob juž. žel., Kranjc Marko iz St. Petra pod Mariborom, Medvešek Alojz iz Celja, Osterc Frano, od Sv. Križa pri Ljutomeru, Pauli.^ Franc iz fit. Petra pri Radgoni, Slana Frane iz ftt. Junja  ob Sfiavnici, Umek Mihael iz Pišec, Verani^ Anton  iz Cirkovo, Verzelak Martin iz Gornje Ponikve, Zi vortnik Pavel iz Starega trga pri Slovenjgradcu. * Sta.erska kmetiiska drnžba — zoper nagodbo! Ta zavod bi se ne smel uniAfeavati v aktuelne politične stvari, vendar je izdal parolo: zoper nagodbo. Cemu? Gospodje (ue kmetje!), ki komandirajo v družbi, grofje in graščakj, hočejo na ta način izpodriniti tla krščanski Kmečki zvfezi na Zgornjem in Srednjem Stajerskem, deloma tudi na Spodnjem Stajerskem. Ti liberalni gospodje so dobro prepričani o važnosti nagodbe za kmečki stan, vendar rujejo zoper njo, ker s tem hočejo vodo na svoj mlin napeljati in ljudstvo zoper kmefike poslance nahujskati, in ker vedo — da bo nagodba brez njih sprejeta. * Krasne razglednlce za božič in novo leto prodaja trgovina tiskarne sv. Cirila v.1 Mariboru. .Trgovci dobijo običajni popust. Mariborski okraj. nj Sv. Lovrenc nad Mariborom. Lovrenčani nismo najzadnji! Letos smo dobili brzojav. Prvi ,,letigram" je odposlal neki letoviščar, Električno luč imamo že več let; celo po žagah j,e napeljana. tžagarjem je zelo ustreženo, ker bolj vidijo trančirati debele plohe. Pa če bo šlo tako naprej, v nekaterih letih ne bo več ne drobnih, ne debelih plohov. Kakor nekdaj rablji svetega Jerneja, takc* lupijo in odirajo tujci naše gozde in si na vso mo<5 prizadievajo, da bi Pohorje dobilo v kratkemi takšen obraz, kakoršnega ima kranjski Kras. Naša avstrijska vlada mora gotovo imeti s pol palca debelo pločevino oei zavezane in ušesa s svincem zalite, da se za tako divje upostošenje nič ne zmeni. Za nepregledne, izsušene in s sivkastim kamenjem posute planjave kraške, katere bi 61ovek n.aj,ložje primerjal rujavo pobarvani in s kislim mlekom obkacani mizi, vlada zatepa tisoče in stotisoče, da jih znovič pogozdi, a prekrasne1 gozde, kakor |jih ima Pohorje sploh, pa pusti neusmiljeno do goltega pokončati. Ceste, po katerih vozijo neznansko težke in visoke tovore brun, postanejo kmalu čisto nerabne; temu priča je bila lansko leto občinska cesta rotenberška. Ko bi bil vraga po njej napodil, bi si bil gotovo parklje Ln roge polomil. Na neikaterih mestih bili so tako veliki globnjaki, da bi bilo letai staro govedo Iahko ležalo v njih. V deževnem vrenuenu pa se je cesta spremenila v potok, da je uboga žival kar plavala po blatu. Miniogrede bodi omenjeno, da so v rotenberški občini, ki zavzema ves severni del lovrenške in puščavske župnije, samostojne kmetije že tako redke, kakor v Sibiriji mesta. Kmečki poslanci (posebno v Jugoslovanskem klubu, ki vam tako vroče bije srce< za kmečki stan!?) povzdignite svoj glas, dokler je še čas! Male trgovine rastejo v našem kraju bolj kukor gobe po dežju. Ako greš po okrajni cesti, to tar koj opaziš. Eden ima ,,Gemischtwarenhandlung", drugi ,,Kramerei", tretji ,,Greislerei" itd. Po imenu so sicer različni, a v eni reči so si podobni; skoraj vsi točijo tisto prežlahtno, iz špirita in vode zmešano pijačo, ki ima plemenito ime: šnops,, in podeli človeku moč, da na cesti obleži. Ali je rfes potreba toliko teh ,,šnopsapotek" ? Koliko denarja se izda na smrdljivo brozgo in koliko zdravja pokvari! Za tiste, ki si radi v lase sežejo, s palicami kožo strojijo in z noži kri puščajo, je posebno ugodno to, da je c. kr. žandarska postaja skoro eno uro od trga oddaljena. Poprej ko pride orožnik, se že pijanci lahko desetkrat stepejo in enajstkrat poravnajo. LetoŠnjo jesen je neki voznik naložil tri hekloliterske vreče ovsa. Ko pride do ,,apoteke", usfcavi konje in gre šnopslat; konji pa gredo med tem na bližnjo njivo, belo repo pipat. Ko se vrne voznik črez dolgo časa iz koče, seveda močen kakor .Simson, je s konji tako milo ravnal, da so nru zdivjali. Uboge vreče na padeli (dvokolesni voz, nalašč za plohe voziti), z verigo neusmiljeno povezane, so v divjera diru zgubile zavest, ter se en-a za drugo razpočile. Skoraj četrt ure dalefi je bila cesta z ovsom posuta. Vrane so imele potem dobre dni; ker ga je po ndkod ležalo zatri prste debelo, ga niso po enem zrnu pobirale, temveč kar srebale. Velik napredek ali fortšrit imamo priliko gledati pri naši šolski mladini. Taki dečki, katerim še smrkelj ped daleč črez brado visi, nosijo po žepih polnp škatlje vžigialic in cele šopke cigaret. V gozdu, na pašniku, za vogli, sploh povsod, kjer se nadjajo, da jih nihfie ne vidi, smodijo in žgejo tobak. Ali ni to škodljivo in nevarno početje? Koliko požarov in nesreč povzročijo dostikrat taki paglavci s kajenjem! Gorje starišem - je klical Slomšek - ki to razvado otrokom dopustijo; gorje u6enlkom, ki molčijo! m Sola Leitersberg-Karčovlna. Predrzni poskus mariborskih Nemcev, ki hoSe^jo ug^abiti našemu narodu zadnjo trohico slovenščine, ki se je še ohranila na ljudski šoli v bližnji okolici mesta Maribor, je razburil vse tukajšnje Slovence ter jih napolnil s silnim ogorfienjem. ,,Slovensko društvo" je v odborovi seji dne 14. decembra sklenilo naslednjo protestno resolucijo, ki se je poslala pristojni višji oblasti: ..Slovensko društvo" v Mariboru z vso odločnostjo protestira proti neipostavnemu sklepu krajnega šolskega sveta IjeitersbergvKarčovina, da se poduk popolnoma ponemči, ter izjavlja, da je na tej Soli, katero obiskuje 8654% slovenskih otrok in samo 13Ji% nemškiih. otrok, stajus quo, to je ohranitev dvojezičnega poduka, sploh najmanje, kar Slovenci zaiitevajno iu od česar absolutno ne odstopimo."" — Treba je tudi, in to je poglavitno, viožiti odločen ugovor, oziroina rekurz, in g. odvetnik dr. Radoslav Pipuš, ki je odboraik ,,Slovenskega društva'*, je obljubil, da bo ta ugovor in rekurzi sestavil in vložil,. Slovenci brez razlike stranke in stanu, na noge! Ne dajte tistih svetiiij, ki ste jili prejeli od svojih očetov, teptati z nogami! Ne dovolite, da bi se ponemčevali vaši otroci ter bi vas erikrat preklinjali v tujem jeziku! \Ustavite se hudobni nameri oholega narodn^ega nasprotnika! Kako predrzen je že postal, Posmehuje se, 6eš, da se v mariborski okoli,ci govori govorioa, ki ni ne nemška in ne slovenska,, iu da je Maribor že tako severna meja Slovenstva. Obcje je laž. Tukaj in še daleč proti severu biva pošten in krepek slovenski rod, ki z velikim nlaporom iu vsemi močmi brani zemljo svojih očetov pred sovražnimi kremplji, in pravice slovenskega jezika v Šoli in uradu. Tega ljudstva ne bodete vefi potujili. Namera naših narodnih nasprotnikov se ne bo uresničila, ker se ne sme uresničiti. Pristojne oblasti pa opozariamo na to, da je njihova sveta dolžnost, braniti pravico in o.dvračati krivico, ki se preti nad ua roduo manjšino izvršiti s prekršenjem temeljinih državnih postav. m Sv. Trojica v Slov. gor. ,Vdova Friš je svojo štacuno dala v najem trojiškemu šta,cunarju Ferd. Golob. Tako je ta narodna trgoviua prišla v roke hudemu sovražniku našega slovensktega kme- (ovalca! m Dogoše pri Mariboru. Minoli teden smo pokopali na pokopališču pri Devici Mariji v Brezju zakonska Stelana in Ano Cirič, ki sta živela 54 let v vzglednem zakonskem življenju. Umrla sta isti dan v kratkih presledkih, mož v starosti 83 let, ženla pa 77 let. Vrlima krščanskima zakonskima, sveti večna luč! m Umrl je v Mariboru dne 13. t. m. bogoslovec II. lfeta g. Peter Skok. Rojen je bil 1. 1885. v Trstu. N. v. m. p.! m Poljudna ppedavania S. K. S. Z. v Mariboru. Zadnjo nedeljo je predaval g. profesor doktor Uohnjec o gospodarskem položaju raznih stanov v sedanji človeški družbi, o vzrokih in o sredstvik, kako bi se mu dalo opomoči. Vzroki so iz velike večiiie načela liberalizma, ki so na religijtoznem in političnem polju rodila žalostne sadove in so na gospodarskem polju zasužnjila nižje sloje ter jih pahnila v največjo bedo.. Socijalna demokracija ne more prinesti pravega in stalnega ozdravljenja, ker so temeljne točke njfenega programa neizvršljive. Edina rešitev je torej v krščansko-isocialni preosnovi, ki temelji na dveh glavnih načelih, ki se imenujeta pravičnost in ijubezen. — Da se ustreže želji poslušialcev, bodo predavanja v bodoče ne več ob 9. uri, amlpak ob 10, uri predpoldna Prvo prihodnie predavanje bo prvo nedeljo po novem letu, dne 5. januarja. m Zborovanie v Zrkovcih pri Mariboru. ,,Slo- vensko društvo" je priredilo minolo nedeljo popoldne pri županu g. Selu politično zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano. Poslanec g. R i š e k je v pol- drugo uro trajajočem govoru: 1. razložil, kako bodo naši poslanci nastopali pri novi uredbi dače in ka- ko se iraajo pri tej važni cenitvi obnašati posestniki, oziroma županstva; 2. nam je poročail o znižanju sladkornegia davka za 8 v pri kg in da bo s tem državj odpadlo 28 milijonov dohodkov. ' V Avstriji pride povprečno na osebo 9% kg sladkorja. V veljavo stopi to znižanje šele 1. sept. 1908. Državni >poslanci upajo, da če bo sladkor ceineji, se ga bo zato veC porabilo in vsled tega ne bo primanjkljaja; nadalje je poročal o nameravani vodni' postavi, o zavarovanju sploh, o šolskih razmerah, da sta stavila z Roškarjem in sodrugi predlog, da mora za Sole prispevati tudi država. Ta predlog se bo priobčil v ..Slov. Gospodarju"; sJednjič je poročal <> raznih gospodarskih zadevah. Skoda, da zaradi pomanjkanja 6asa ni mogel vsega celo obširno razpravljati. Poslušalci so z zanimanjem poslušali svoj©g,a poslanca in mu z veseljem pritrjevali. Nato je hotel govoriti g. učitelj Zemljič ml., ki je pa bil prer.(>j ^iadko ginjen in s tem je povedano vse. Tretji govornik je bil g. dr. Pipuš, odvetnik v Mariboru. V začefcku je rekel, da zoper ostebo drž. poslanca Pišeka nič nima ugovarjati, a vendar je napadal Slovenski klub, dr. Kreka in Pišeka. Poslanec Pišek mu je brž in točno odgovoril. Nato je še g. učitelj Zemljič ml. nekaj kvasil in le hladnokrvnosti kmetov se ima zahvaliti, da ni bil postavljen na zrak. Obžaljujemo, da predsednik ni mogel napraviti mir ter ]e zaključil shod, predno se je izvršila osnovitev Kmečke zveze. Drugfikrat pa bodemo postopali z pazsajalci drugače. m Orehova tes. Ce*ar je podaril naši požarni brambi 150 K iz lastne blapajne. m Srednji Gasteraj. Dne 10. t. m. je tnkaj umrl 83 letni Franc Knrnik, bivši veleposestnik in večietDi obd. predstojnik. Bil je naročnik našega lista skozi vsa leta. Vrlemu moin sveti večna lnč! m Rnie. Ponft o rredt a jp se Trii n« Štef»novo <b Stirih po- poldoe v gostilni g Ant. No ak-i. P »da*al bo e kr go <;ni nadko- misar go-p Csuber plem. OkroR o rfonufem eo darsnu. Pnuesfn ki Mlenena Pohoria, vdelfži?« e? v (.W'nem steuln tre* ^tlve* sbodal " O'f•. ¦. Smoltiik. n ..Slovanaka Čitalnlca" t Marlborn ima »vo.i .e^i i n';<ini zhor v Bnbnt.i dne 21. nrudna H '" t drustvenili prdstorih raaribo«kem Narodocin domu ob osmib z\c er m Bralno drnštvo t Rnšah priredi na St f»novo t j. 26. grudna 19^7 v dvoram go¦>*• d« Aot'>a Movaka gledalilko predsfnvo: BV LjubIjjiuo jo d»jm i". Zafeiek toino ob 6. ari. Vstopnina 60 vin Eer je del tistega Uobičk« namenjeu za šolsko knjižnico, se piepla6ila hvaležDo sprejmejo. Ob lne vdeltžbe pro.i odbor. Ptujski okraj. p Umrla je pri Sv. Urbanu blizu Ptuja nadučiteljnva žena gospa Marija ivocmut, rojen& Pahernik.. , Sv. Drban prl Ptuju. »Gosp. bral. drnštvo pri Sv. Urbanu pri Ptuju" iin» 29 dec. 190/ t j. v nedeljo pred novim letom svoj redni letoi obtni zbor po obiiajnem vsporeda. E obilni adeležbi vabi uljudoo odHr r. p Središče. Gregorčičevo s1*vd- st, priredi središko bralno drnštvo ,,Edm sV dae 26 dec, t. j. ca dan s.-. Šti-fana v Solskiu prostorih v Sr»diSou Za(etek ob 6. uri z.e'er. Vstopnina: stoji58a 20 v, sedeži 60 v. Za drujtvenike so stoj;šia prosta, sedeži pa po 80 vin. PolGvict čistega dobndka je mmenjena nOsrednjemn oiboru za Gregorčičev spomfnik v Gorio". p Sv. Lovrenc aa Drav. poljn. Slavna dražba sv. Mohorja je darovala naseuiu braloeniu drustvu 63 lepih knjig raznovrstne vsebine^ za kar ji izreka odbor najtoplejio zahvalo. Ljutomerski okraj. 1 Ljntomer. nSlov. pevsko drnštvo v Ljntomeru" je imelo 9. dtctmbra t. 1. svoj občni zbor v čitalni6nib proBtorih. Izvoljen je bil nov društveni odbor, ki se je sestavil y prvi odoorovi seji kakor sledi: Jož. Velnar, predsednik; gospa Mar. Seršenova, podpredsed.; Ant. Tkavc, tajnik; Fric Dijak, blagajnik; Fr. Zacherl, pevovodja in arhivar; Janko Dijak, namestnik v trgn. Zatjanja odbornika: Ignae Lipovec, Fr. Dolamič, nampstnik M. Jelen. 1 Iljaševci. Dne 17. t. m. smo pokopali ob obilni ndeležbi vrlega in blagega starčka, 831etnega Filipa Petovar. Vzglednemn možu sveti večna luč! 1 Križevci. Na naši pošti smo dobili Se drugega pismonošo, ker se bo sedaj šestkrat na teden raznašala pošta. 1 Gasilno drnštvo y Noršincib priredi dre 26 t. m. na Stefahoto p:i g. Marko Vanpotiču t Morsincih tombolo. Slavno občinstfovabi k obilni udeležbi »diior 1 Bralno draštvo v Veržejn prirrdi na Stefanovo 26. dec. t. 1. ˇ gost. pro-t. g Rj2m»D» ^esehco s petjem ia gledal akim* igrama nZ*koiiske nadlo<e" in »Bucek v strahu". Začetek ob 6. uri zvečer.. Vstopnina: sedeži po 80, 60 in 50 vin, stojisča 30 vin. K obilni udeležbi vabi utjudoo odbor. Slovenjgraški okraj. s Soštanj. V štev. 54 takozvanega ,,Narodnega Lista" čitamo, da se je zopet otvprila pisarna notarja g. Kolšeka v Šoštanju. Nas veseli! Pa padotižni dopis- nik spravlja v zvezo z uredništvom ,,Slovenca'" biv- šega gosp. notarjevega solicita.torja Zoka,je pa6 naj- večja nesramnOst, katere so zmožni Ijudje okoli Na- rodne stranke. Vprašamo vas sarao: Kedo je bil v 5a- su državnozbbrskih volitev Robič— Ježovnik najhujši agitator za Ježovnika? Kedo je po paški ob€ini za Ježovnika agitiral in trgal plakate za Robifta ter lju- dem vsiljeval ,,Narodni List"? Pri tem nastane zopet dvojno vprašanje: Prvič: ali se najde v Soštanju 61o- veče, ki je zmožno takšne laži in jo Jdopošlje pomilo- ^anja vrednemu uredništvu ,,NarodnegaLista", ali so si pa to neresnicc skuhali za poboljšek v Celju, kjer se mnogokrat kujejo dopisi iz različnih krajev. Najsi bo laž od koder koli, sram vaa bodi, grdi ob- rekovalci. Tat se sramuje tatu, lažnjivec lažnjivca, obrekovalec obrekovalda. Mislimo, da je s tem za- aosti povedano. Ohranite si Zoka zase, nas pa pu- stite v miru, da nas ne silite priti še z večjimi bom- bami, katere bi bflidko podirale v vaših vrstah. s Počasni poslanec Ježovnik. ,,Nar. List" z liberalno puhlo nadutostjo pripoveduje, da je Ježovnik vložil predloge zaradi starostnega zavarovanja in zaradi znižanja vojaške službe. Menda Ježovnik in politikujoči celjski študentje mislijo, da so že pozabljeni enaki predlogi, ki so jih stavili poslanci Slovenske kmežke zveze že meseca junija in katere ]e sedaj porabil vzorni poslanea Ježovnik za svoje predloge! To je res diven poslanec, ki pazabljivost svojih volilcev izrablja za svoje namene. Zakaj pa je dal Ježovnik vpisati svoje delavce k gocialdemokraški delavski bolniški blagajni? Odgovorite na>n na to, vi takozvani prijatelji kmeta. To vendar ne gre, da se na eni strani približujetei socialdemokratom, na, drugi strani pa se laskate kmetom. s V Vuzenici se se vršile dne 12. t. m. v drugifi občinske volitve, ker so bile prve volitve vsled priziva Nemcev ovržene. Tokrat so zmagali Slovenci še sijajnejše. V Vuzenici je Nemcem za vselej odklenkalo, s Velenje. V št. 51. z dne 21. nov. 1907 priobftil je ,,Narodni List" v Celju dopis, gotovo v Soštanju skrpucan, z napisom: ,,Kdo je kriv ponemčurjenja šol", o katerem se ne ve,. ga je li narekovala bolj zlobnost ali neumnost. Dopis začenja s tožbo, da se zasebne nemške šole po spodnještajerskih irgih množijo! Res je to! Temu kfiva pa je osobito Narodna sfiranka, ki je n,arod razcepila na dvojje; tako na primer v Velenju. Dokler smo bili edini in složni, si niso upali nemčurji zafieti z nemško šolo, ko pa je Narodna stranka postavila Ježovnika kandidatom za državni zbor, moral je ta, da je prodrl, iti prosit glasove k Nemcem, k vsakemu posebej — in posledica! Nemci so kar ustanovili nemško šolo — ne moremo drugače misliti* kakor ustanovili so jo v sporazumu in s pomočjo poslanca Narodne stranke. Plačilo za nemške glase je bila nemška šola. »Vočina teh nemškik šol je zasebnih, piše dalje ,,Narodni List", in če bi ostale zasebne, izgubile bi privlačno silo, zatof prosijo za pravico javnosti. Pri tej prošnji pa morajo ¦¦ tudi dokazati, da v, njik izprašan kateket veronauk poučuje. Ako bi torej župniki in kateketi ne Jioteli poučevati krščaniskega nauka na fek šolak, ostale bi brez pravice javnosti. Pa.kako se gg. duhuvniki zadržujejo nasproti temi šolam? iW Velenju ponudili so službo (namreč veroučitelja na nemški šoli) g. župniku Cizeju, ta pa ni ponudbe za. vrjiil, kakor bi bilo o takem narodnjaku soditi, temveč se je zavezal, da kofte poučevati za šjest kron od ure v enem razredu, kedar postane pa 2razredna, pa popusti na ceni ter bode zadovoljen s štirimi kronami od ure." — Ni misliiti, da bi sama nevednost in neumnost kaj takega napisala. Vidi se dopisunom (več jik je skrpucalo dppis), kako bi radi dokazali, češ, dukovniki so krivi, da zasebne šole dobivajo pravico javnosti; dukovniki so krivi nemškik šol. Dopisuni, ne veste li, da ni v mioči župnikov in kateketov, odreči se poučevanja krščanskega nauka na nemškik šolak,, če so tudi zasebne! Ne veste li, da katoliška cerkev splok, in tudi preč. kn. šk. ordinarijat v Mariboru zapovetduje vsem župnikom, skrbeti zato, da se tudi na nemškik zasebnih šolah poučuje veronauk. Ne veste li, da ko je svoj čas g. župnik V Sevnici se branil, na nemški zasebni šoli veronauk poučevati, da se mu je to zapovedalo? Tudi jaz imam v rokah ,odlok preč. kn. šk. konzistorija v Mariboru, v katerem se župniku v Smartinu pri Saleku naroča, da oskrbuje redno in vestno poučevanja krščanskega nauka na zasebni nemški ljudski šoli v Velenju! Kaj je torej vaše pisarjenje drugega kakor zlobno obrekovanje! ¦Nadalje piše ,,Narodn,i List": Vi, g. župnik, hočete torej pomagati, da nemška šola v Velenju dobi kar (najjpreje javno pravico, storite to kot dobri pastir. Ali storite to samo vašim prijateljem Nemcem in županu na ljubo!?" Nimam navado, komu na nos obešati, kdo je moj prijatelj, prijateljstvo ni zapovedano. Pa jaz mislim tako-le: Ce kdo kakega moža vzame pri važni zadevi, kakor je volitelv v državni zbor, z'a zaupnega moža, s tem kaže, da je dotični mož njegov prijatelj; Pribožič in Vuti sta znana in priznana kot glave Nemcev v V-elenju. Kedo je jemal ta dva matadorja velenjskik Nemcev za svoja zaupnika pri zadnji volitvi v državni zbor? Ali ne poslanec Narodne stranke Ježovnik. Kedo jfe torej prijatelj Nemcev! Sicer naj pa Še šoštanjskim dopisunom v ubo povem to-le: Ko bi bil jaz nemškegia mišljenja, Nemcem prijatelj, bi me tudi liberalni Nemci vsaj 'javno ne napadali. Gotovo bi me pred sodišče ne vlafiili po krivici, kakor so moji bratje1, Šoštanjski slovenski liberalci, storili, ki so mfene in mojega g. kaplana po krivem zatožili pri državnem pravdništvu, pa sva bila oba popolnoma oproščena. Ovaduk pa je moral preklicati, odpuščenja prositi, stroške plačati in globe 50 K. In g. župan! Resnica je, da se je on trudil in se mu je posrečilo, da je velenfska šola dobila 4. in 5. razred, ker je1 mislil in upal s tem preprečiti nemško šolo v Velenju; to vem za gotovo, bil sem v tej re6i na njegovi strani! V zakvalo za svoj trud ima grdo sumničenje. Ubogi narod, ki ima take ljudi, ki so zmožni take zlobnosti. Nato dopisuni še izračunajo, kako mastno plačo dobi g. župnik za dve uri tpouka na teden, katere plače mu seve niso rievoščljivi. Iz vselga pa sklepajo, da so dukovni zadnji, ki bi • se pomišljali za ljube kronce oddati Nemcem koncesije in jib podpirati v stremljenjuv že v ljudski šoli ponemčuniti kar največ slovenskik otrok. ,,To početje je sramoten 8in narodnega izdajstva. Se je čas, pomislitle dalekosežne posledice te uslužnosti", pišejo, No seve! Že zdavnej sem težko čakal na kronce za nem|ški pouk v veronauku, in res,, toliko kronc, tako mastna plača! Dopisuni, nesramni! Bi se bili vendar poprej poučili, da onib kronic ne dor bini jaz, nego moj g. kaplan, ki pdučuje, kaj me toreij obrekujete v javnosti; ter na temelju zlobnega obrekovanja izdajstvo očitate ! Ali naj nemara: nemškemu šulferajnu tlako delamo? Se eno besedo! Dopisuni Soštanjski! Vsakemu človeku, ki pozna nekoliko razmer v Saleški dolini je znano, da vi in vaši somišljeniki ste v Soštanju s svojim nespametnim rogoviljenjem proti g. župniku Govediču zakrivili, da je' lepa občina trg Soštani Nemcem v roke prišla, to priznavajo) tudi vaši somišljeniki! In vi, ki ste biser slovfcnskik občin Nemoenj v žrelo potisnili, se osmelite meni nalrodno izdajstvo očitati? Le tako naiprej, morda se vam posrefii, tudi velenljsko obžino Nemcem prodati! Ce se to zgodi, potem pa je okrajni; zastop šoštanjski tudi zgubljen za nas! To bo res krasen uspek vašega delavanja! Cizej, župnik. Konjiški okraj. k Bohorina pri Zrečak. Tu Je umrl Fr. Esih, p. d. Pavlič, star 71 M. Mož je bil znafiaj, pošten kristjan, in torej tudi zanesljiv domoljub. k Zreče. Minolo niedeljo dne 15. dec. nas je gospod potovalni učitelj Goričan u6il o gospodarstvu. Pribodnjo nedeljo po večernicab, to je 22. dec, bo nas pa počastil poslanec g. P i š e k, in bo poročal o razmerab v državnem zboru,: Oeljski okraj. c Volitev v okrajni zastop celjski se je vršila 16j t. m. od 9. ure dopoludne do 3. ure popoldne. Slovepci so propadli za 'eden glas. Po dolgem pre- piru je za volitev v komisiio obveljalo 40 siovenskik in 40 nemškik glasov.' Od našik sta ostala doma: Vrečer in Berdajs, odpadla sta Sima in Jaoič, Fa- zarinca pa so v zapisniku volilcev izpustili. Na nem- ški strani so izostali: Kosckuk, Hojnik iu Lipovšek, pri Lemberški graščini (poprej Langerjevi)' pa so napraviii iz enega dva glasa (mož Hubert Golle pla- čuje 141 gld. dače, njegova žena Ana Golle pa 63 gld.) Sedaj nastopi župan celjski dr. Jabornegg na- svetujoč sporazumljenje ali • kompromis; J. Rakusck predlaga: 0'krajni zastjop (ozironua ves odbor) bodi nem&ki, okrajni šolski svet pa naj ostan.6 Sloven- cem. Volitev se preneka in začne pogovor. Po kon- čanem dogovoru so Slovenci kompromis odklonili. Prišlo je torej do žrebanja, kjer je sreča odločila za Nemce. Prvi izžreban je bil dr. Jabornegg, drugi Rakusck in tretji kanonik novocerkevški dr. Grego- rec. S/edaj se je začelo voliti. Nemška večina je sprejela vse od Slovencev oporekane nemške gla- sove, a zavrgla vse od Nemcev oporekane, razven enega (župnika gotoveljskega kot zastopnika cerkve). Vrku tega je še zavrgla tri slovenske glasove (dr. Dečko, Praunseis in občina Levec).' Vsled tega so dobili nemiški kandidatje vsak po 40 glasov: dr. Ja- bornegg, Golle, Jelek, Ježovnik, Lenko, Majer, Rii- ling, Sadnik, Wolf, Zottl, slovenski pa samo 37, namreč: Ogradi, Gregorec, Sušnik, Sirca, Podgor- šek, Fridrib, Zanier, Baš, K,ač in Koželj. Tako smo Slovenci propadli in če volitev obvelja, izgubili celjski okrajni zastop za tri leta in okrajni šolski svet nasšest let. Ob koncu volitve se je dal v za- pisnik naslednj? slovenski ugovor: ,,Slovenski vo- lilci protestujemo zopter današnjo volitev, ker je vo- lilna komisija z večino glasov odklonila tri sloven- ske glase, katerik veljavnost je priznaval in pov- darjal tudi vladni komisar. Pravični učinek volitve bil bi torej 40 proti 40 in bi moral potem žreb med kandidati odločiti. Slovenska stranka in posebno jaz kot ud volilne komisije prosimo, da se celi akt pred- loži c. kr. nam|estništvu v Gradcu, ki naj današnjo volitev razveljavi. ,- Dr. Lavoslav Gregorec. c Dol. Od 16. t. m. je upeljana vozna pošta med Hrastnikom in Dolom. Vozi po sledečem redu: Iz Dola ob 10. uri 15 minut, v Hrastnik pride ob 10. uri 55 minut, iz Hrastnika nazaj ob 11. uri 65 minut, in pride v Dol ob 12. uri 40 minut. c Laško. Soproga župana Weberja je dne 13. t. m. umrla. o V Grižah je sklical v nedeljo dne 15. t. m. Franc Mlakar, podpredsednik ,,Kmefike zveze", zanpen skdd. Navzočih je bilo okoli 150 poštenik, zavednilk kmetov. Nekaj jik je prišlo tudi \z sosednik župnij. Gospod Mlakar je v jedernatib in poljudnik bosedak razložil glavne točke ..Kmečke zveze". Vse je bilo navdušeino in prepričano, da v edinosti je mo6, le združitev zamore rešiti kmeta pretečega pogina. Po sijajnem govoru se je oglasil nepovabljeni gost Lipold, stndent iz ŽaJca, za besedo. Komaj je sprega\roril nekaj besed, se je že poznalo, da namerava udariti proti ,,Kmečki zvezi". Nastal je šum med poslušalci, ki so zaktevali, naj takoj neka govoriti, naj se mu odvzame beseda, kar se je zgodilo. — Ko je še slavni govorniik Šteflak razodel svojo mo(drost, se ie skod zakljnčil. — Prišlo je tudi nekaj žalskik muzikantov, ker pa Grižani sedrtj v adventu za godbo ne maramo, smo jita koj pokazali pot nazaj proti Žalcu. Med potom so baje zopet kazali svojo znano liberaliio narndno omiko in oliko. o TrbovIJe. Občinske volitve dne 10. t. m. so se vršile mirno, kakor so se prej stranke pogovorile. Izvoljenik je 15 Slovencev, 8 Nemcev in 1 socialdemokrat. — Motor je povozil 191etnega premogokopa Franca Zajc iz Celja in mu odtrgal levo roko, c Dobma. Zandar Jožef Sehober j« zapnsfil D^brno. To je tretji in zadnji izmed onih, proti katprim jp vodila Dobrna boj na žiTljenie in smrt. Prvi je šel Friderik Wressnig. za njim stražrooSter J. Konrnd Klohasa in sedaj še Jožef Schober. — f,Vflhta'ca" in ^Stajprc" bo^ta gotovo točila grenke solz« in še morebit' tiidi Da Dobrni ked6, Dobrna pa je zadibala Iržie. Vsem trem srfčno pot! o SloTenski nradni jezik prepovedan! Kakor siiSimo, je celjsko okrajno glavarRtvo razvpljavilo sklep dobrnskega občinskega odbora glede samoslovenske?« nradnega jezika za občino D"brno. Ko se o c^li zadevi natančneje podnčimo, Be pomenimo tndi s celjskim okrajnim glavarstvom — natardnejp. o Loka pri Zidanem mostn. Pristafii Kmečke zreze smo 8i 3. avg. 1907 nstanovili hraniJnieo in posojilnfco, ki je začela poslovati 29. RPpt. Liberalci so ii nanovedali kratko živ^JTije. Ali ta dolgo živi, kosrar za mftvega razplasijo. Tndi na^a posojilnic« so lepo razvija in krppko naprednj«. Hranilne vlo^P ohrpstnje sedaj po 4 in pol od sto, posojila daja po 5 in pol od Rto in rt^-ve po nedeljah od 9. do pol 12. ure v žnpnifičo. Pr.S ic za pos^jila se sprpjrapjo tndi črez t°den. Hranilne viot'« i sprejmfiio od TBakega, posojila pa se dajo le prebu:t'cem žnpnije : Loka, Razbor in Širje. Prijatelji Emečke zveze in katolii škega gibanja le pri tej svoji hranilnici vlagajo svoj denar | in v slačaja potrebe le pri Djej vzamejo posojila. Liberaloi j pa naj bodo, kjer hočejo. c Dobrna prl Celjn. Prei g. žnpnik Frid. Kukovi6 da-ovali ao tnkajSnji kuietjsm podružnici vse orodje >a dienažiranje z.mljiiS6. Za ta veli-odušni »r izrsta ua^elst.o kmetijske podražuice prec. g. dobrotmka r imeau vseh udov n»;priBr6nejJo zahvalo. Djbrna, dn« 15. grudna 1907. Ju4ef Verdeys natelnik. c Gornjigrad. Vabilo na božično veselico, ki jo priredi bralno društvo v Guri^emgrada ax Štefanovo ob 2. popoldne. Na sporeda so peami, ki jih poje doinači mešaai zbor, zaDJmire deklam.cije iu govori. Vstopnina ^O vin. Otroci, v spremstva sUnSev, vstopain« proati. Prosimo obiln ga obiskal Brežiški okraj. b Brežice. Dne 29. decembra bo v tukajšniem samostanu obkajal šestdesetletnico mašništva frančigkan g. P. Bernard Vovk, bivši profesor na novomeški gimnaziji, dobro znan tudi mnogim štajerskim gospodom. Sivolasi jubilar. je še jako čvrst in( zdrav. Zelimo mu šte dokaj zdravik in veselik let! b Podčetrtek. Dne 11, t. m. je v Podčetrtku umrl upokojeni naducitelj g. Fran, Slemenšek. Kako •da jej bil rajnki priljubljen, pričal je njegov krasen pogreb. Udeležilo se je mnogo tovarišev in tovarišic od blizu in daleč. Pretresljivo je bilo petje tovarišev pred kišo žalosti in ob odprtem grobu. Pogreba se je udcležila šolska mladina, istotako njegovi nekdanji učenci, zatopljeni v molitev za svojega ugiteljadobrotnika. Požarna bramba je nesla ranjkega k zadnjemu počitku, udeležba lj,udstvaf pa je bila kljub slabi poti res velika. S svojo prijaznostjo in dobrotljivostjo si je prikupil srca vsek in ostal nam bode vsem v nerainljivem spominu. Njegovi žalujoči rodbini izrekamo naše najgloblje sožalje ob tej nenadorqestljivi izgubi s tolažbo: Saj zopet vidimo se nad zvezdami! h Kozjje. Dne 13. grudna je gosp. okrajni glavar brežiš,ki, grof Attems, ki se je vsled svojega nepristranskega postopanja že pridobil sptošno zaupaje ljudstva, razdelil približno 4200 K, za katero svoto so bili razni posestniki kozjanskega okraja po bivšem okrajnem glavarju Nobile de Vistariini leta 1905 oškodovani. S tem je ta zadeva, ki je še pred kratkim raznfrn umazanim nemškim listifiem dajala povod k nesramnim in lažnji|k'!/m napadom, končana v zadovoljnost prizadetib. Našim poslancem pa, ki so se v tej zadevi tako moško in odločno postavili za pra\ico in resnico, bodt tem potom izrečena iskrena za- bvala! b Gogpodarsko bralno drnštvo t Kozjem ni imclo v nedeljo dne 6. g:ad a <>'>je lptn > oMno zliorovanje vsled raznib orir, »mpik b") prihodno n-de'jo dne 22 grudaa bitro pn ^e'6'nicah, fo \e ob t eh popoldtn 7 jittlni^nih prosto?ih svoi« letno obSno zborovanje, volitev novega odbora in vpisovanje udov. Volttev bo'e ta d n Bklep^ana obpolštiiih pri vankem števila ndov. Miad*niŁi, m žje, prid te v obiloem številu, ker vas z veseljem pricaknje odbor. Iz drugih slovanskih d<žel. f Otrpnenje tilnika. Ta nevarna bolezen. se jo pojavila blizu Litije na Kranjskem. Zbolela sta dva moška in šest otrok. Eden otrok je že umrl. t Dunai. O našem društvu ,,Straža." Tako veselo kot 8. decembra, ko smo obkajali Miklavžev večer, se res že dolgo nismo imeli v ,,Straži." Vsem se je lice smejalo zadovoljnosti in sreče; v krogu domačinov kramljati in prav po domače se labavati, nas je vse pripravilo do najboljše razpoložnosti. Miklavž nas je precej bogato obdaroval, parkl pa žugal. Najlepši Miklavž bil pa nam. je gotovo prvič prekrasna slovenska pridiga v cerkvi sv. Antona, drugifc pa zvečer slavnostni govor g. dr. Kreka, Tisočera kvala vam g. doktor za krasne besede, katere gotovo ne ostanejo brezf sadu. Najlepša zakvala pa tudi vsem gospodom poslancem, ki so nas posetili. Narodno gospodarstvo. g Lanene troplne. Ze zdavno znano, toda premalo uvaževano močno krmllo so lanene tropine. Veliko njiliovo redilnost, okusnost in zdravilnost pozna skoraj vsakdo, in vendar jijh živinorejci pokrmijo le toliko, kolikor se jik izdeluje v deželi. To je pač zelo malo. Dobre lanene tropine Jma.io povpre6no 2'/2krat toliko beljakovin in toišfie v sebi, kolikor jik imata oves in koruza, dvakrat toliko, kolikor pšenični in rženi otrobi, trikrat toliko, kolikor dobro seno. S/tanejo pa le po 18 do 19 k kilogram zmlete. Cena se seveda ravna po oddaljenosti kraja, ker večja voznina podraži blago. Ta števila naj bi si vsak kraetovalec zapisal v pratiko ter naj bi jjk vselej pogledal in primerjal, kadar mora kupiti krmil. Koliko kmetovalcev daje teletom poodstavljenju napačno krmo! Koliko odstavljenik telet vsako leto pogine, koliko jik zaradi nedostatne krme slabo rase^ da vedno ostanejo mršava! Kar se zamudi in zagreši v tem času, se pofeneje ne da ve6 nadomeštiti in popraviti. Skoraj vsi živinorejci to vedo, drugače pa viendarlo ne ravnajo. Ta prilika je tudi najugodnejša za uspešno porabo lanenik tropin. Rabijo S9 najbolje na ta način, da se najprej ovlaži rezanio.a, na njo se pa potresejo lanene tropine z nekoliko arugih moCnib krmil, ter se vse skupaj dobro pre* meša. Z ozirom na starost in v&likost telet se daje enemu po \ do 54 kg, enoletnim po Yi do 1 kg lanenib tropin na dan. Postebno dobro vplivajo lanene tropine na nuolzne krave, če jik dobivajo v pijači 14 dni pred otelitvijo in 14 diii po nji. Ta zelo okusna in labko prebavna pijača tako krepi živali, da navadno lakko prestanejo oteljitGv, pa tudi pozneje ne zbole tako labko (n. pr. za telečjo vročnico). Pa tudi sicer so lanene tropine zelo dobre za vse živali, če hočemo dobro storiti slabotnim, bolebnim in zdelanina živaliro ter jib okrepiti. V tem oziru lanene tropine največ izdajo, če jik pokladamo daij časa. Kmetovalec. Najnovejse novice. Dr. Plpnš lzrablja besede dr. Kreka. Na Sbodu v Zerkovcik je dr. Pipuš pravil, da se je dr. Krek v državnem zboru izrekel za loSitev cerkve od države. Toda Krek take izjave ni storil. Vzeli smo zapisnik zbornice v roke in tam čitamo dobesedno: ,,da naj jiamejo verni katoličani čisto odkrito gledati in razmotrivati vprašanje ločitve cerkve od države." Kaj sg to pravi? Vsak pameten Clovek bo vedel, da je v tcb besedak rečerro, da se mora od katoliškik mož vprašanje ločitve cerkve od države študirati, da so moramo katoličani pripravljati tudi na to, in tako je prav! Ločitev cerkve od države je mogoča, če zmagajo pri nas stranke, ki imajo dr. Pipuša v svoji sredi, če drugod pošljejo protiverce in svobodomiselcG v državni zbor, potem jo dobimo, Mi se moramo ufiiti od francoskik katoličanov. Ti so v enomer trdili, da do ločitve ne more priti in vendar je prišlo. Zdaj pa imajo zaprtG cerkve, vse polno župnij brez dukovnika, mladina brez poduka, umirajočo brez zakramentov, vernike brez božje službe. Do tega ne sme priti pri nas, in zato se moramo pripravljati za vse slučaje, tudil za slučaj lofiitve cerkve od države. V tem smislu smo vsi dr. KrekoVega mnenja, ki je pa, mimogrede omGnjeno, izrecno povdarjal, da govori v samo svojemi imenu. V državnem zboru se je proticerkvcna povodenj lepo izgubila v pesku in zato je ponekala tudi zunaij! G.* dr. Pipuš, ne predbacivajte tGga vprašanja Slov. fclubu, in na skodib bodite bolj previdni in to stvar prepustito nam in mi bomo že storili svojo dolžnost. Zakaj pa naši liberalci zdaj tako govorijo o dr. Krekovem govoru? Zakaj sg g. dr. Pipuš tako živo zanima zanj, saj je dr. Krek še tudi mnogo drugega povedal, kar pa liberalci lepo molčijo. Vzrok je ta-le: Vsa liberalna kompanija po celi Avstriji se je oprijela Luegerjevib besed na katoliškem skodu, da si morajo katoličani osvojiti vsGučilišča, in zafiela .se je popolnoma enotno organazirana gonja. Vseučiliški profcsorji so prišli z njo na dan, za njimi liberalni študentje, oglašati so se !za5eli mestni zastopi in sklicevali so se skodi — vse proti cerkvi in veri. Državni zbor je imel poslati ognjišče za divjo vojsko po celi državi. In kaj je bilo? Dr. Krek je spravil ta vibar v kozarec in dr. Drezel ga je zamašil. Za nov list, ki bo izbajal prikodnje leto trikrat na teden, sg je pojavilo občiio zanimanjG, posebno med inteligienco, ki je sita ,,Domovin,inib" surovosti in zavijanj. Oglašajo se žg sedaj naročniki. Kdor si želi narofiiti list, naj to kmalu stori, ker bo ob novem letu veliko dela ter se labko pošiljanje lista zakasni. Nevarno obolel je č. g. Kocbek, župnik pri Sv. Križu nad Mariborom. Potrjen zakon. Od štajerskcga(dežlelnega zbora sklenjenl zakon o izpremembi občinskega volilnega reda je dobil cesarjevo potrjenje.