Vlada se v glavnein bavi samo z vprašanji, likajočimi se kraljeve ženitbe. Ameriško posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev šc do danes ni sklenjeno, ker je ameriška vlada sporočila belgrajskim oblastnikom gotove pogoje, pod katerimi se lahko dobi posojilo od ameriških kapitalistov. Ker so za Pašiea ti pogoji oster tobak, se je umaknil raje v kopališče Ilidže pri Saiajevu. Naši ministri so glede ministrske odgovomosti precej debelokožni. To je razvidno iz dejstva, da Pašič vcnomer pohaja v zdravilišča in na bolezenske dopuste. ČEHO-SLOVAŠKA. Ko je ministrski predscdnik dr. Beneš dajal poročilo o svoji zunanji politiki z ozirom na razprave genovske konferencc, je v parlamentu strašno zahrumelo. Dr. Beneš je hotcl predstavili neko enakopravnost narodnih manjšin, — zahrumeli in protestirali so slovaški avtonomisti in Nemci, hotel je pokazati miroljubnost svoje politike in tudi dobre odnošaje z Rusija, češ, da je že pripravijena trgovska pogodba z Rusijo, oglasili so se komunisti in tako se je videlo, da vladna poiitika ni na dobrem glasu. Opozicijonalci so očitali dr. Benešu, da je sklenil tajno pogodbo s francosko vlado, da bi češka pomagala Franciji v slučaju pohoda proti Nemčiji z vojsko od pol milijona mož. BCJlGARIJA. Bolgarska vlada, ki izhaja iz naroda in ne iz «porodice«, kakor pri nas, je bila tako pametna, da se ni hotela zameriti 160 milijonom Rusov in je rajši zato z vso odločnostjo izgnala tistih 15.000, ki se sicer imenujejo carski Rusi, so pa po večini tuji in proti današnji veliki Rusiji nahujskani elementi. Razorožitev Wranglovcev je popolnoma izvedena, glavni zarotniki so pod kljueem, večina njsko-earističnih oiicirjev je pa izgnana. Postopanje Bolgarije proti Wranglovcem je odobrila mednarodna komisija in tako je carističnim zarot nikom prekrižan račun in načrt, ki bi imel tako strašne posledice za Evropo. RUSIJA. Rusija je sklenila z Italijo trgovsko pogodbo in dobi svobodno pristanišče v Trstu. Dogovor med Rusijo in Italijo vsebuje celo vrsto medsebojnih trgovskih in prometnih olajšav. Italija dobi v Rusiji popolno trgov- pristanišče. Osrednji izvrševalni odbor, ki v Rusiji odločuje v vseh državnih in političnih zadevah, je odločil, da ostane ruska vojska pri moči in stališču kot doslej, ker se v Evropi še vedno kujejo zarole in vojni naklepi proti ruskemu narodu. Francoski in maloantantni listi veliko pišejo o reorganizaciji rdeče ruske vojske. Deloma ima strah velike oči, deloma pa pariški, bukareški in tudi beograjski državniki nočejo uvideti, da je najprej na njih vrsta, odložiti orožje in polcm šele Rusiji, ki se hoče samo braniti. Pred konfcrenco v Haagu. Predsedništvo genovsfcfe konlerence je v sporazumu z nizozemsko vlado razposlalo po\abila na konferenco v Haagu. Francoski listi so se v zadnjem času začeli po našati, kako se je tudi Amerika zavzela za francosko stališče, iz ameriških vladnih krogov se je pa takoj raz se je Amerika baš radi franeoske politike odtujila od Evrope. Amerika zahteva od Evrope v prvi vrsti politiko miru in razorožitev, temu je pa Francija vedno in ^Z^0 ^*' °b ^™ ^ P* ^™ Politični ogled. KRALJEVINA SHS. Volilni zakon dela poslancem vladne večine velike skrbi. Kakor je videti, se vrši v zakonodajnem odboru ostra borba v večinskem bloku, ki je glede načrta votilnega zakona silno razdvojen. Za\ la&evanje tega vpra ianja je dobro znamenje, da se vladne strankc bojijo »Volitev. SLS ne uganja take demagogije ali sleparstva. Njeo program je Ijudski: izenačenje davkov, pobijanjc korupcije, eloveško postopanje z vojaštvom, zmanjšaaje vojaštva itd. Ljudstvo bo v resnici svobodneje zadihalo šele tedaj, ko bo sanao upravljalo svoje zadeve. To je naša republika! Govornik jc ob tej priliki ostro zavrnil dr. Novačanove laži v «ATaši vasi.« Med SLS in Radičem zija v gotovih poglcdih, zlasfj v soeijalnem, velik prepad in zato se naša stranka ne more podati z njim na eno bojišče. Govornikova izvajanja so zborovalci sprejeli z velikim oduševljenjem. Ob koncu zborovanja so bile resolucije, ki jih je predlagal g. Vrečko, soglasno sprejete. Tako je končal šmarski shod z velikim uspehom. SLS je v šmarskem okraju na zmagovitem pohodul glasilo, da ni na tem niti pičice rcsnice. Kako tudi, saj posebej še sedaj nasprotna. Nemci pravijo, da so gospo- darska vprašanja, ki se bodo razmotrivala v Haagu, tako važna, ves gospodarski položaj Evrope pa tako zamotan, da svet mora odločno nastopiti proti vojni politiki. Naša zboroiranji. V Laporju priredi Slov. ljudska slranka na Bin- koštni pondeljek, dne 5. junija po rani maši političen shod, na katerem bo poročal narodni poslanec Žebot. Vabimo somišljenike iz Laporja, Makol, črešnjevca, Studenic, Poljčan in Sv. Jerneja, da se udeležijo tcga zborovanja. Zborovanje pri Sv. Juriju ob Ščavnici. K Sv. Juriju ob Ščavnici pride za binkoštne praziiike mladino izobraževat in starejše utrjevat prof. Vesenjak iz Maribora. Na Binkoštno nedeljo bo gospod prof. govoril šentjurskim Orlom in Orlicam, na Binkoštni pondeljek po rani službi božji pa bo zborovanje Kmetske zveze, na katerem bo poročal o gospodarsko političnem položa ju g. Vesenjak. Poslanec Davorin Krajnc zborujc na binkoštni ponedeljek pri Sv. Jošlu na Kozjaku. Shod KZ v šmarju pri Jeišah. V7 Šmarju sc je vršil v nedeljo, dne 28. maja, sijajno obiskan shod Kmetske zveze. Poročala sla poslanca Davorin Krajnc in urednik Smodej. Predsedoval je naš vrli somišljenik Vrečko iz Ponikve. Poslanec Krajnc je v svojem poljudnem in vsestransko zasnovanem poročilu obrazložil ljndstvu program in sedanjo taktiko Jugoslovanskega kluba. Vse skozi stvarna kritika delovanja poslancev SKS, ki se le prevečkrat pokazujejo ljudstvu v pavovem perju, se je poslancu Krajncu imenilno posrečila in je žel za svoja lepa izvajanja navdušeno pritrjevanje ljudstva. Ured- nik »Slovenca«. g. Smodej, je v svojem govoru povda- ril, da se SLS nili za pedenj ni oddaljila od svojega programa. Realna, avtonomistična politika je za sloven- jski narod danes edini izhod iz težavncga položaja. De- jmagoški politiki, ki ustvarjajo tik pred volitvami svojs strančice, ne bodo rešili slovenskcga ljudstva in njegove neodvisnosti . Ropublika je samo geslo, s katerim si ho- čejo ti ljudjc pridobiti naklonjenost volilcev. Govornik je izrazil svoje upanjc, da ne bo slovensko ljudstvo nik- dar nasedlo lažnjivim agitatorjem v volčjih kožuhib.