kcšiino naše ljudstvo po okolk-ah mest in trgov! Na.še Ijudstvo, kar ga živi blizo mest in trgov, pridu po. gostem v dotiko z Ijudini v bližnjcm mestu ali Irgn. Kodor so razmere zdrave, lam to ni krivo in je laliko 'čclo dobro za okolieo, pa tudi za mesto ali iiM, vcndar kje so, v teiti oziru, pri nas razmere zdrave? lijulii; l>og, ,po naSih mesLih in trgih ho Ijudjo blizo vsi Ki okol.tio. nevarni, ncvarni za krščansko življenje, za narodni razvoj, pa tudi za gmotno stanje naših ljudij! Sajiaj ki-pribaja od lodi v okolico, ni zdrava ter raznaša kalicc razudano.sti, zapravljivosli in nemškularijo todi.več, ondi inanj, vselej pa več, kakor j-ili more vdušili naše, sicer dobro ljudsLvo, prodno vzrasle ta plevel med pšenico ter zaduSi v ljndstvu našem vsak bolji čut za sv! vcro in materno bescdo. Ali ni ponioči zoper to plevel? No vem, toži nam pri.jal.elj našoga lisla v Hočah, ne vem, če rečem preveč, da jo naSe ljudstvo v tem oziru jako na slabem. Ne gledo na gospodarske razmere, ki hirajo pod pritiskom nemškutarrikih ali nevednib županov, lahko opazi vsakdo kmalu veliko duSevno zapuščenosL našega ljudslva. Le poslušajino jih, kako govore, celo župani, da kar ušesa bolijo!¦ Morda je lak človok poliznil. kcdaj pri licinški niizi kako drobtinico, ki jo loroj pri prvi priliki niora vporabiti, češ, da se pove bolj »imonitno« v nem.seini a sironiak s tcin le priča, da je ubog polovičar, ki ne zna lega, ne onoga jozika. Kedaj bode drugače? l'ii inladini se naj začne picrojenje; naSe učileljstvo inui priložnost, |)okazali sc vredno svoje nalogo; naj uOh tloeo čiste slovenščine in podpira pouk z lepimi s!oVenskiini knjigami, katere bi izposojevalo otrokom iz "šulskc knjižniee«. In za odraslc! Istina, prepotrebno bi bilo posebno v tch krajili razširiti, kobk(>r mogočo, vrlo d uSlvo sv. .Moliorja. Caslila (kihovščina spravi, Łe pridobi tndi v^aj S" jodcnkrat toliko u lov prekoristneiuu društvu, ne Ie vernega duha med svoje župljane, ampak stekne si tudi lepih zaslug za narodno probujenje, za- kaj po takili knjigah bode po času Ijudstvo postalo do- vzelno za narodne misli. Na drugi strani pa bi se naj po poklicanih raoželi za to skrbelo, da tudi v te kraje doliaja večje število slovenskih časnikov, mesto nam sovražnih nemško-liberalnib listov. Ge kinetu prigovarja k eeinu mož, ki ima po svojem stanu in po svojej zdra- vej razsodnosti mogočen vpliv na-nj, prijateljski njegovi opomini ne bodo ostali brez dobrega sadii; slovenski kinet pač navadno ne ve pri nas, za kaj se gre prav za prav, zato ga je treba poučiti o njogovih dolžnostib in pravieah. Žalost pa polije človeka, če pride lu pa tam zvečer v kako domačo gostilno! Kmeti in gospodje pri jedni mizi, pa vsi hočejo nemšeino! Tukaj bi bilo primerno nastopiti in ne oziraje se ne na levo, no na desno s prepričevalnimi besedami poučiti kmeta o na- rodnih naših borbah, ne pa se izgubiti v gostem taba- kovem dimu pri kvartah, jednemu ali drugemu brez- značajnežu na ljubo, ki se sramuje svoje matere slo- venske, kramljajoč po nemški. Cel, značajen mož ne molči, kjer sc žali ali sovraži to, kar on ljubi. Kako pa bi mogel poleg sedeči kmet spoštovati svojo mate- rinščino, če je »gospodje« nočejo govoriti! Zato na noge, odločilni možjo vplivnih stanov, sovražno elemente ven, ven iz uradnij, ven iz šole, ven iz gostilne, kaj dela lujščina, nam sovražna, na naSih tleb?