1  ' v"

Veliki

KATEKIZE

za

ljudske šole.

(Pregledana izdaja.)

Velja v trdih platnicah 60 vinarjev.

--

Na Dunaju.

V cesarski kraljevi zalogi šolskih  knj
1896.

41857

Šolske knjige, v ces. kr. zalogi šolskih knjig na
svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, kot je na
čelni strani postavljeno.

Natisnil Karel Gorišek na Dunaja.

3

Kaj se imenuje katekizem?

Katekizem se imenuje podučevanje v
krščanskem katoliškem nauku; pa tudi bukvam,
v katerih je to podučevanje popisano, pravi se
sploh katekizem.

V koliko poglavjih se razlaga krščankski
katoliški nauk v tem katekizmu?

K rščanski katoliški  nauk se v tem
katekizmu razlaga v pet poglavjih in v pristavku.

Katera so ta poglavja?

Ta poglavja so:

1. Vera.

2. Upanje.

3. Ljubezen.

* 4. Sveti zakramenti.

5. Krščanska pravičnost.

0 čem govori pristavek?

Pristavek govori o štirih poslednjih reččh.

1 *

4

Prvo poglavje.

Vera.

Razdelek L

Kaj je katoliška vera.

Kaj je vera katoliškega kristjana?

Vera katoliškega kristjana je čreznaturna
luč, dar božji,  od B o g a vlita čednost, po
kateri za trdno in gotovo resnico ima vse, kar
je Bog razodel, in kar katoliška cčrkev zapo¬
veduje verovati, bodi zapisano ali ne.

Kaj se pravi krščansko katoliško verovati?

Krščansko katoliško verovati se pravi za
resnico imeti vse, kar je Bog razodel, in kar
cčrkev zapoveduje verovati, bodi zapisano ali ne.

Alije k zveličanja zadosti, da katoliški krist¬
jan le v srca veraje, kar je Bog razodel?

K zveličanju ni zadosti, da katoliški
kristjan le v srcu veruje, kar je Bog razodel;
on mora tudi:

5

1. Svojo vero v delih kazati a).

2. Kar v srcu veruje, če je treba, tudi
z besedo očitno pričati ali trditi b).

Zakaj se mora verovati, kar je Bog razodel?

Verovati se mora, kar je Bog razodel, ker
je B o g večna resnica c),  in neskončna modrost,
katera ne more ne goljufati, ne goljufana biti.

Odkod vemo, kar je Bog razodel?

Kar je Bog razodel, vemo nekaj po zapisani,
nekaj pa tudi po nezapisani besedi božji.

Kaj razumemo pod zapisano besedo b o ž j o ?

Pod zapisano besedo b o ž j o, kateri se
pravi tudi sveto pismo, razumemo zbirko tistih
bukev, ki so jih po navdihu božjega Duha
sveti možje spisali, in o katerih je katoliška
cčrkev spoznala in izrekla, da so bile tako
spisane.

Kaj menimo pod nezapisano besedo božjo?

Pod nezapisano besedo božjo,  ki se
imenuje tudi besedno ah ustno izročilo, menimo

a)  Kaj pomaga, moji bratje! če kdo pravi, da ima
vero, del pa nima? Ga bo li vera mogla zveličati?
Jak.  2, 14. Kakor je namreč telo brez duše mrtvo,
tako je tudi vera brez del mrtva. Jak.  2, 26.

b)  S srcem se veruje v pravičnost, z usti se pa
priča v zveličanje. Rim.  10, 10.

c)  Tvoje besede so na resnico utrjene. Ps.  118, 160.

6

tiste verske in dejanske nauke, katere so apostoli
ali iz ust Jezusa Kristusa  samega slišali,
ali po navdihu svetega Duha oznanjali, ki
jih pa niso zapisali.

Kje se hrani ustno izročilo?

Ustno izročilo se hrani samo v katoliški
c črk vi stanovitno, zvesto in nepopačeno.

Zakaj veruje katoliški kristjan cčrkvi, kadar
kaj verovati veleva?

Katoliški kristjan veruje cčrkvi, kadar kaj
verovati veleva, bodi zapisano ali ne, ker je
Kristus zapovedal d)  poslušati cčrkev, katera
je steber in trdnost resnice e).

Ali je vera k zveličanju potrebna ?

Vera je potrebna vsakemu človeku, kateri
hoče biti zveličan, ker brez vere ni mogoče
Bogu  dopasti f).

Kaj mora vsak človek, kadar se zavč pameti,
vedeti in verovati, če hoče zveličan biti?

Vsak človek mora, kadar se zavč pameti,
če hoče zveličan biti, vedeti in verovati:

d)  Kdor vas posluša, mene posluša. Luk.  10, 16.
Ge pa (tvoj brat, ki je zoper tebe grešil) cerkve
ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten
grešnik. Mat.  18, 17.

e)  I. Tim.  3, 15.

f) Hebr.  11 , 16 .

7

1. Da je en Bog.

2. Da je Bog pravičen sodnik,
kateri dobro plačuje, hudo pa
kaznj uj e g).

3. Da so tri božje osebe enega
bitja in enenature: Oče, Si ni n sveti
Duh h).

4. Da se je druga božja oseba
učlovečila, da nas je s svojo smrtjo
na križu odrešila in večno zveličala i).

Katere resnice mora vsak katoliški kristjan
vrhu teh poglavitnih naukov še vedeti in verovati ?

Vrhu teh poglavitnih naukov krščanske
katoliške vere mora vsak katoliški kristjan še
vedeti in verovati:

1.  Da je človeška duša neumr¬
ljiva k).

g)  Kdor hoče pristopiti k Bogu,  mora verovati, da
je Bog,  in da je tistim, ki ga iščejo, plačevavec.
Eebr.  11, 16.

h)  Trije so, kateri pričajo v nebesih: Oče, Beseda
in sveti Duh; in ti trije so eno. I. Jan.  5, 7.

i)  Zato je (Jezus) srednik novega zakona, da po
smrti, ki se je zgodila v odrešenje od tistih pre¬
greh, ki so bile pod poprejšnjo zavezo, prejmejo,
ki so poklicani, obljubo večne deležnine. Hebr.  9,15.

k)  Ne bojte se jih, kateri umore telo, duše pa ne
morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tistega,
kateri more dušo in telo pogubiti v pekel. Mat.  10,28.
Prah se povrne v svojo prst, iz katere je bil, in

8

2. Daje milost božja*) k zveliča¬
nju potrebna l),  in da človek brez
milosti nič zaslužnega za večno
življenje storiti ne more m).

Kaj je milost, ki je k zveličanju potrebna
in brez katere Človek nič zaslužnega za večno
življenje storiti ne more?

Milost, ki je k zveličanju po¬
trebna, in brez katere človek nič
zaslužnega za večno življenje storiti
n e m o r e, j e n o t r a n j i, č r e z n a t u r n i d a r,
ki ga Bog  umnim stvarčm podeljuje
brez njih zasluženja.

Kaj je vsakemu katoliškemu kristjanu znati
zapovedano ?

Vsakemu katoliškemu kristjanu je zapove¬
dano znati:

1.  Apostolsko vero n).

duh se vrne k Bogu,  ki ga je bil dal. Pridia.
12, 7.

l)  Brez mene ne morete nič storiti. Jan.  15, 5.

m)  Ne kakor da bi mogli iz sebe kaj misliti, kakor
izsebe, ampaknašazmožnostjeizAo^a.II. Aor.3,5.

n)  Kateri hočejo krščeni biti, morajo apostolske vere
naučiti se, in jo v četrtek poslednjega tedna pred
škofom ali pred inašniki izpovedati. Laodic. zbor
okoli leta 372.

*■) Milost božja.

9

%  Gospodovo molitev o).

3. Deset božjih  in pet cerkvenih
zapovedi p).

4. Sedem svetih zakramentov q).

5. Krščansko pravičnost r).

o)  Tako molite: Oče naš, kateri si i. t. d. Mat.  6, 9.

Mašniki bodo verne opominjali, naj se apo¬
stolske vere in Gospodove molitve nauče; tistim,
ki to opuščajo, bodo nalagali poste in drugih pokoril.
Cerkv. zbor v Mogunciju l. 813, pravilo 45.

p)  Peti cerkveni zbor v Milanu, za svetega Karla Bo-
romeja, ukazuje: Kdor ne zna iz spomina vseh čle¬
nov apostolske vere, ne deset božjih in pet
cerkvenih zapovedi, po katerih smo ravnati se pod
smrtnim grehom dolžni, ne očenaša, naj ne dobi
mašnikove odveze, dokler ne obljubi, da si bo
prizadejal tega naučiti se.

q)  Arelaški cerkveni zbor, leta 815. prav. 3., ukazuje:
Zastran krsta in skrivnosti svete vere naj vsak višji
škof svoje podložne škofe pridno in marljivo opo¬
minja, da bi vsak izmed njih mašnike, in pa ljudstvo
svoje škofije o zakramentu svetega krsta dobro
podučeval, in tega podučevanja ne zanemarjal.

Svetega Cirila katekeze o verskih skrivnostih
pričajo, da so nekdaj podučevali krščene tudi
v tem. kar se tiče drugih zakramentov. Zapovedi
teh cerkvenih zborov so sčasoma po katoliški
cerkvi tako sploh obveljale, da so poslednjič dobile
vezalno moč za vso cerkev, akoravno so sprvega
bile dane samo za posebne cerkve.

r)  Naj se ogiba hudega, in naj dela dobro. I. Petr.
3, 11.

10

Kje je sosebno obseženo, kar mora katoliški
kristjan verovati?

Kar mora katoliški kristjan verovati, je
sosebno obseženo v apostolski veri, ki se tako
glasi:

Verujem v Boga,  Očeta vsemo¬
gočnega, stvarnika nebes in zemlje.
In v Jezusa Kristusa,  Simi njegovega
edinega, Gospoda našega. Kateri je
bil spočet od svetega Duha, rojen iz
Marije Device. Trpel pod Poncijem
Pilatom, križan bil, umrl in v grob
položen. Sel pred pekel, tretji dan
od mrtvih vstal. Sel v nebesa, sedi
na desnici Boga , Očeta vsemogočnega.
Odondod bo prišel sodit žive in
mrtve. Verujem v svetega Duha.
Sveto, katoliško c črk e v; občestvo
svetnikov. Odpuščenje  grehov.
Vstajenje mesa. In večno življenje.
Amen.

Koliko delov ali členov ima apostolska vera?

Apostolska vera ima dvanajst delov ali
členov.

11

Razdelek. II.

Dvanajsteri členi apostolske vere.

§ l. Prvi člen apostolske vere.

Kako se glasi prvi člen apostolske vere?

Prvi člen apostolske vere se tako glasi:
Verujem v Boga , Očeta vsemo¬
gočnega, stvarnika nebes in zemlje.

a. Bog.

Koliko je bogov?

En sam Bog je a),  ki je sam iz sebe
neskončno popolno bitje b).

a)  Poslušaj, Izrael! Gospod naš Bog je edini Gospod.
V Moj.  6, 4. Jaz sem Gospod, in ni druzega več;
zunaj mene ni Boga. Iz.  45, 5. Imamo vendar mi le
enega Boga  Očeta, iz katerega je vse, in mi za
njega; in enega Gospoda, Jezusa Kristusa, po
katerem je vse, in mi po njem. I. Kor.  8, 6.

b)  Iz njega, in po njem, in v njem je vse; njemu bodi
slava vekomaj! Amen. Kim.  11, 36. Gospod, tebi
ga ni enacega; velik si ti, in veliko je tvoje ime
v moči. Jer.  10, 6.

12

Katere so lastnosti božje,  ki nam jih je
sosebno treba vedeti?

Lastnosti božje,  ki nam jih je sosebno
treba vedeti, so te:

1. Bog je večen c)-  bil je vselej, je in
bo vselej.

2. Bog je zgolj duh d ); bitje, katero ima
najbolj popolni um in najboljšo voljo, telesa
pa ne.

3. Bog je vseveden e);  vč vse, sedanje,
preteklo in prihodnje; v6 tudi naše naj skriv-
nejše misli in ne more torej goljufan biti.

4. Bog je neskončno moder f ); ravnd
vse tako, da svoj namen doseže, in voli za to
najpripravniše pripomočke.

c)  Preden so gore postale, in je bila zemlja ustvarjena
in nje okrog, si ti od vekomaj do vekomaj, o Bog!
Ps.  89, 2. Kralju večnosti, neumrljivemu, nevid¬
nemu, samemu Bogu  bodi čast in slava vse veke!
Amen. I. Tim.  1, 17.

d)  Bog je duh. Jan.  4, 24.

e)  Nobena stvar ni nevidna pred njim; ampak vse je
golo in odgrnjeno pred njegovimi očmi, kateremu
nam bo treba dati odgovor. Hebr.  4, 13. Gospod
preiskuje vsa srca in razume vse misli duhov.
I. Kron.  28, 9.

f)  Kako veličastna so tvoja dela, Gospod! vse si naredil
v modrosti. Ps.  103, 24.

13

5. B o g je vsemogočen g ); ustvaril je nebo
in zemljo, in vse, kar je; njemu ni nič nemo¬
goče storiti.

6. Bog je povsod pričujoči; povsod je,
v nebesih in na zemlji.

7. Bog je neskončno svet i ); hoče in
ljubi, kar je dobro, in sovraži, kar je hudo k).

B. Bog je neskončno resničen l)  in zvest;
ne more ne legati in),  ne goljufati.

g)  Vse, karkoli hoče, stori Gospod na nebu in na
zemlji, v morju in v vseh breznih. J s.  134, 6. Pri
Bogu ni nemogoča nobena reč. Luk.  1, 37.

h)  Meniš-li, da sem jaz Bog  le v bližavi, pravi
Gospod, in ne tudi Bog  v daljavi? Se bo li kdo
skril v skriven kraj, da bi ga jaz ne videl? pravi
Gospod. Mari jaz ne napolnjujem neba in zemlje?
pravi Gospod. Jerem.  23, 23, 24. Kam pojdem
pred tvojim duhom? in kam pobežim pred tvojim
obličjem? Ako bi šel v nebd, ti si ondi; ako bi
se podal v pekel, tukaj si. Ps.  138, 7, 8.

i)  Jaz sem Gospod, vaš Bog ; bodite sveti, ker sem
jaz svet. III. Mojz.  11, 44.

k)  Sovražiš vse, ki delajo hudo. Ps.  5, 7.

l)  Bog je resničen, vsak človek pa je lažniv. Rim.  3, 4.
Vsa tvoja pota so resnica. Ps.  118, 151.

m)  Bog ni kakor človek, da bi legal, tudi ne kakor
sin človekov, da bi se izpremenil. Rekel je, in ne
bi storil? Govoril je, in ne bi izpolnil? V. Mojz.
23, 19.

14

9. Bog je neizpremenljiv n):  od vekomaj
do vekomaj je ravno tisti.

10. B o g je neskončno dober o)  ; ne la sam
v sebi in sam od sebe kakor naj bolj popolno
in naj boljše bitje ; ampak on je tudi neskončno
dober ali dobrotljiv p)  svojim stvarčm; vse
dobro imamo ali na ravnost ali po kom drugem
od njega.

11. Bog je neskončno usmiljenj; odpušča
nam naše grehe.

12. Bog je neskončno pravičen r ); plačuje
kar je dobro, in kaznjuje, kar je hudo s).

n)  Jaz sem Gospod in se ne izpreminjam. Malali.  3, 6.

o)  Nihče ni dober, kakor sam Bog. Luk.  18, 19.

p)  Hvalite Gospoda, ker Gospod je dober. Ps.  134, 3.
Kaj pa imaš, česar ne bi bil prejel? Ako si pa
prejel, kaj se hvališ, kakor da ne bi bil prejel?
I, Kor.  4, 7.

q)  Gospodovavec Gospod Bog!  usmiljeni in do¬
brotljivi, potrpežljivi in velikega usmiljenja in
resnični. II Moj.  34, 6.

r) Božja  dela so popolna in vsa njegova pota so
pravična, Bog  je zvest in brez krivice pravičen
in resničen. V. Moj.  32, 4.

s)  Po. svoji trdovratnosti in nespokornem srcu si
nakopavaš jezo na dan jeze in razodenja pravične

15

Koliko je božjih oseb?

Božje osebe so tri t).

Odkod vemo, da so tri božje osebe?

Po svetem pismu vemo, da so tri božje
osebe, katerih vsaki se pripisujejo:

1. Božja  natura in božje bitje,

2. Božje  lastnosti,

3. Božje  ime.

sodbe Božje, kateri bo povrnil vsakemu po njegovih
delih. Bim.  2, 5. 6.

t)  To se pravi, tri, ki se razločujejo ena od druge
kakor po lastnih imenih, tako tudi po posebnem
dejanju. Lastna imena  treh božjih oseb se bero: pri
Mat.  28, 19. Krščujte jih v imenu Očeta, in Sina,
in svetega Duha. Pri I. Jan.  5, 7. Trije so, kateri
pričajo v nebesih: Oče, Beseda in sveti Duh.
Posebno dejanje  treh božjih oseb je /aznamenjano
pri Mat.  3, 16. 17. Ko je bil Jezus krščen, je
zdajci šel iz vode, in glej! nebesa so se mu odprla,
in videl je Duha Božjega,  kakor goloba doli iti
in nad njega priti. In glej! glas iz nebes rekoč:
Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam dopadanje.
V 1. Petr.  1, 2. se bere: Po prevednosti Boga
Očeta, v posvečenje Duha, v pokorščino in pokrop-
ljenje krvi Jezusa Kristusa.  V II. Kor.  13, 13.
besede: Gospoda našega Jezusa Kristusa,  in
ljubezen Božja , in deležnost svetega Duha bodi
z vami vsemi.

16

4. Božja  dela in

5. Božja  čast u).

a)  Druga in tretja oseba božja je v ravno tistem
pomenu, kakor prva, pravi Bog.

Drugi božji osebi, Sinu,  se pripisujejo:

A. Božje lastnosti ali popolnosti.

1. Vsemogočnost. Mat.  28, 18. Dana mi je vsa
oblast v nebesih in na zemlji. Jan.  1, 3. Vse je po
nji (Besedi, ki pomeni Jezusa KristusaJ  storjeno,
in brez nje ni nič storjenega, kar je storjenega.

2. Vsevednost.  Vedel je, kar je minilo:  življenje
žene Samarijanske. Jan.  4, 18. 19. Vedel je
sedanje,  pa skrite reči, n. p. kakšnega srca je
bil Natanael. Jan.  1, 48. Vedel je za denar v ustih
ribe. Mat.  17, 26. Za oslico z njenim žrebetom.
Mat.  21,2.  Poznal je misli in naklepe ljudi. Luk.
11, 17. Naklep Judov mu je bil znam. Jan.
13, 11. Prihodnost  mu je bila odprta. Vedel je,
da ga bo Peter zatajil. Mat.  26, 34.; da bodo
njegovi učenci zbežali in se pohujšali nad njim,
Mat.  26, 31.; da bo trpel, umrl iu od mrtvih
vstal. Luk.  18, 31—33-; da bo Jeruzalem razdejan.
Mat.  24, 2.

3. Vsepričujočvost. Mat.  28, 20. Jaz s«m z vami
vse dni do konca sveta.

4. Sploh vse božje lastnosti.  V njem prebiva telesno
vsa polnost božanstva. Kološ.  2, 9.

B. Božje ime.

Jan.  1,1. V začetku je bila Beseda, in Beseda je
bila pri Bogu,  in Bog  je bila Beseda. Rim.  9, 5.
Iz katerih (Izraelcev) je po mesu Kristus,  kateri je

17

Kako se imenujejo tri božje osebe?

Prva božja oseba se imenuje Oče,
druga Sin,  tretja sveti Duh.

črez vse, Bog,  hvaljen vekomaj. Amen. I. Jan.  5,
20. Vemo, da je Sin božji  prišel, in nam dal razum¬
nost, da spoznamo pravega Boga,  in smo v pravem
Sinu  njegovem. Ta je pravi Bog  in večno življenje.

C Božja čast.

Mat.  28, 19. Krščujte jih v imenu Očeta  iu Sina
in svetega Duha!  — Po krstu se posvečujejo
kristjani ravno tako v češčenje Sina  in svetega
Duha,  kakor v češčenje Očeta. Jan.  5, 23. Da
vsi časte Sina,  kakor časte Očeta. Kdor ne časti
Sina, ne časti Očeta, ki ga je poslal. Filip.  2, 5.
6. 9. 10. 11. Mislite med seboj ravno to, kar
Kristus Jezus, kateri, ko je v božji  podobi, ni
v rop štel Bogu  enak biti; zato ga je tudi Bog
povišal, in mu dal ime, katero je črez vsa imena,
da se v imenu Jezusovem  pripogiblje vsako koleno
teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in
da vsak jezik priča, da je Gospod Jezus Kristus
v časti Boga  Očeta. Hebr.  1, 6. In kadar vpelje
Prvorojenega zopet na svet, pravi: In vsi angeli
Božji  naj ga molijo.

Tretji božji osebi, svetemu Duhu,  se pripisujejo:

A. Božje lastnosti in popolnosti.

1. Vsevednost.  I. Kor.  2, 10, 11. Nam je Bog  raz¬
odel po svojem Duhu;  zakaj Duh vse preiskuje,
tudi globokosti božje; zakaj kdo med ljudmi vč,
kaj je v človeku, kakor duh človekov, ki je v njem?

Veliki katekizem. (Slovenisch. 2

18

Kako se tri božje osebe razločujejo ena
od druge?

Tri božje osebe se tako razločujejo ena

Tako tudi, kar j e božjega,  nihče ni spoznal, kakor
Duh Božji.

2. Vsepričujočnost in vsemogočnost.  I. Kor.  12, 3.
4. 6. 11. Nihče ne more reči: Gospod Jezus,
drugače, kakor v svetem Duhu. Darovi so mnogo¬
teri, Duh pa je eden ... in dela so mnogotera,
Bog pa je eden, kateri dela vse v vseh . . . Vse
to pa dela en in ravno tisti Duh, kateri deli sleher¬
nemu, kakor hoče. — Ker so božje lastnosti
nerazdružne, zato ima sveti Duh tudi druge
božje lastnosti, ker je izkazano, da je vseveden,
vsemogočen in vsepričujoč.

B. Božje ime.

Dejanje apost.  5, 3. 4. Zakaj je izkušal satan tvoje
srce, da si legal svetemu Duhu? . . . Nisi legal
ljudem, ampak Bogu.  1. Kor.  3, 16. Ali ne veste,
da ste tempelj Božji,  in da Duh Božji  v vas pre¬
biva? I. Kor.  6, 19. Ali ne veste, da so vaši udje
tempelj svetega Duha, kateri je v vas? Iz tega se
vidi, da je sveti Duh Bog ; kako bi se sicer moglo
kristjanom reči, da so tempelj božji  zato, ker
sveti Duh v njih prebiva?

C. Božja dela.

I. Kor.  12, 1. 6. Tl. O duhovnih darovih pa, bratje,
nočem, da bi vam bilo neznano. Dela so mnogo¬
tera, Bog  pa je eden, kateri dela vse v vseh. Vse
to pa dela en in ravno tisti Duh,  kateri deli
slehernemu, kakor hoče.

19

od druge: Oče je sam od sebe od vekomaj v)  ;
Sin je od Očeta rojen od vekomaj x ); sveti
D u h izhaja od Očeta in Sina od ve¬
komaj y).

D. Božja čast.

Mat.  28, 19. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina
in svetega Duha. — Po krstu se posvečujejo
kristjani, da svetega Duha ravno tako časte, kakor
Očeta in Sina. II. Kor.  13, 13. Milost Gospoda
našega Jezusa Kristusa, in ljubezen Božja in delež-
nost svetega Duha bodi z vami vsemi! Amen. —
S temi besedami je blagoslovil Pavel Korinčane.
Ljudstvo pa blagosloviti se je smelo le s klicanjem
božjega imena. (IV. Moj.  6, 23—27.) Sveti Duh
mora torej Bog  biti, ker je Pavel, ki je postavo
dobro poznal, v blagoslovu imenoval tudi svetega
Duha.

v)  Očeta ni nikdo ne storil, ne ustvaril, ne rodil.
Vera svetega Atanazija.

x)  Gospod je rekel meni: Ti si moj Sin, danes sem
te rodil. Psal.  2, 7.

y)  Kadar pa pride Tolažnik, katerega vam bom jaz
poslal od Očeta, Duh resnice, kateri od Očeta
izhaja, on bo pričal o meni. Jan.  15, 26. Kadar pa
pride on, Duh resnice ....  on bo mene pove¬
ličal, ker bo od mojega vzel, in vam oznanjal.
Vse, kar ima Oče, je moje. Zato sem rekel, da
bo od mojega vzel, in vam oznanjal. Jan.  16,
13. 14. 15.

9 *

20

Katera dčla se vsaki božji osebi posebe
pripisujejo?

Vsaki božji osebi se posebe pripisujejo
ta dela:

Očetu stvarjenje  z).

Sinu odrešenje  a).

Svetemu Duhu posvečevanje  b).

Kako se imenujejo vse tri božje osebe
skupaj ?

Vse tri božje osebe skupaj se imenujejo
presveta Trojica.

S cim spoznava katoliški kristjan presveto
Trojico ?

Katoliški kristjan spoznava ali trdi pre¬
sveto Trojico z znamenjem svetega križa, ker
takrat, kadar dela križ, vsako teh božjih
oseb imenuje.

z)  Verujem v Boga  Očeta vsemogočnega, stvarnika
nebes in zemlje. Apostolska vera.

a)  (Vsi) so opravičeni zastonj po njegovi milosti, po
odrešenju, katero je v Kristusu Jezusu. Rim.
3, 24.

b)  Posvečeni ste, ali opravičeni ste v imenu Gospoda
našega Jezusa Kristusa,  in v Duhu našega Boga.
I. Kor.  6, 11.

21

Kaj katoliški kristjan še spoznava z zname¬
njem svetega križa?

Katoliški kristjan spoznava ali trdi z zna¬
menjem svetega križa tudi še, da je Jezus
Kristus  na križu umrl, in nas s svojo smrtjo
odrešil.

Kako delamo križ?

Križ delamo tako: prekrižamo z desnico
čelo, usta in prsi, rekoč: V imenu Boga
Očeta*]*,  i n S i n a *]*, i n s v e t e g a D u h a i*.
Amen.

b. Stvarjenje.

Kdo je vse ustvaril?

Bog je ustvaril nebo in zemljo, in vse
kar je c).

Kaj pomeni beseda stvariti?

Beseda stvariti  pomeni, iz nič kaj na¬
rediti.

Katere so najimenitniše stvari božje?
Najimenitniše stvari božje  so angeli in
ljudje.

Kaj so angeli?

Angeli so zgolj duhovi d) )  ki imajo um
in voljo, telesa pa ne.

c)  V začetku je Bog  ustvaril nebo in zemljo. I . Mojz.
1, 1. Po Gospodovi besedi so nebesa utrjena, in
po duhu njegovih ust vsa njih lepota. Psal.  32, 6.

d)  Ali niso vsi (angeli) služabni duhovi, v strežbo

22

Zakaj je Bog ustvaril angele?

Bog je ustvaril angele, da bi ga častili,
ljubili in molili, da bi mu služili e)  in ljudi
varovali f).

Kakšne je Bog ustvaril angele?

Bog je angele ustvaril v svoji milosti in
z mnogimi popolnostmi.

So-li vsi angeli ostali v milosti božji?

Veliko angelov je izgubilo milost božjo
po grehu napuha g).

Kako je Bog kaznoval napuhnjene angele?

Bog je napuhnjene angele, katerim se
pravi hudiči ali vragi, vekomaj zavrgel, in jih
v pekel pehnil h).

poslani zavoljo tistih, kateri bodo prejeli delež
zveličanja? Rebr.  1, 14.

e)  Hvalite Gospoda, vsi njegovi angeli, ki, mogočni
v moči, izpolnjujete njegovo voljo, ki poslušate glas
njegovega govorjenja! Psal.  102, 20. (Gospod!)
ti delaš svoje angele vetrove, in svoje služabnike
žgoč ogenj. Psal.  103, 4.

f)  Zakaj svojim angelom je zapovedal zavoljo tebe, da
naj te varujejo na vseh tvojih potih. Psal.  60, ll.
Angel Gospodov se bo vstopil okrog njih, ki se ga
boje, in jih bo otel. Psal.  33, 8.

g)  Glej, kateri njemu služijo, niso stanovitni, in v svojih
angelih je našel hudobijo. Job  4, 18.

h) Bog  tudi angelom, ki so grešili, ni prizanesel,
temuč jih je s peklenskimi verigami potegnil

23

Katera stvar božja je za angeli najimenit-
niša?

Za angeli je Človek najimenitniša stvar
božja.

Iz česa je človek?

človek je iz telesa in neumrljive duše i),
katera je ustvarjena po božji  podobi k).

Zakaj je Bog ustvaril človeka?

Bog je človeka ustvaril, da bi on Boga
spoznal l),  častil m),  ljubil n),  mdlil, da bi mu
služil, pokoren bil in se zveličal o).

Je*li bil človek Bogu  zmeraj pokoren?

Že prvi Človek Adam z ženo svojo Evo
je bil Bogu  nepokoren.

v brezno, in jih izdal v trpljenje,. da se sodbi
prihranijo II. Pet.  2, 4.

i)  Naredil je Gospod Bog  človeka iz ila zemlje in
je vdihnil v njegovo obličje duha življenja, in bil
je človek živa stvar. Mojz.  2, 7. Da je duša
neumrljiva, dokazuje se gori str. 5. Opomb. k).

k) Bog  je ustvaril človeka po svoji podobi; po podobi
božji  ga je ustvaril. I. Mojz. i,  27.

l)  To pa je večno življenje, da spoznajo tebe, samega
pravega Boga,  in Jezusa Kristusa,  katerega si
poslal. Jan.  17, 3.

m)  Vsakega, kateri kliče moje ime, v svojo čast sem
ga ustvaril. Izaija  43, 7.

n)  Ljubi Gospoda svojega Boga  iz vsega svojega srca,
in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli. Mat.  23, 37.

o) Bog  hoče, da bi bili vsi ljudje zveličani, in da bi
prišli do spoznanja resnice. I. Tim.  2, 4.

24

Kako je bil prvi človek Boga  nepokoren?

Prvi človek je jedel v raju sad nekega
drevesa, katerega mu je bil Bog jesti prepo¬
vedal, in je s tem grešil p).

Ali je ta greh škodoval samo prvemu
človeku?

Ta greh ni škodoval samo prvemu človeku,
ampak tudi nam, ki smo njegovega rodii ;
ta greh nam je prinesel časno q)  in večno
smrt,  pa tudi še veliko drugega hudega na
telesu in na duši.

Ali je Bog človeka zavoljo greha vekomaj
zavrgel?

Bogčlovekani  vekomaj zavrgel, kakor
napuhnjene angele.

Kaj je Bog obljubil v odrešenje človeka,
ki je zaslužil zavoljo greha zavržen biti?

V odrešenje človeka, kije  zaslužil zavoljo
greha zavržen biti, je Bog obljubil odre¬
šenika  r),  ki se mu pravi tudi Mesija.

p)  I. Moj z.  3, 6.

q)  Kakor je po enem človeku greh prišel na svet
in po grehu smrt, in je tako nad vse ljudi smrt
prišla, ker so vsi grešili v njem . . . tako (prihaja)
tudi po pravičnosti enega nad vse ljudi opravi¬
čenje življenja. Rim.  5, 12—18.

r)  Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo, in
med tvojim in njenim zarodom; ona ti bo glavo
strla, in ti boš zalezovala nje peto. I. Mojz.  3, 15.

25

§ 2. Drugi člen apostolske vere.

Kako se glasi drugi člen apostolske vere?

Drugi člen  apostolske vere se tako
glasi:

Inv Jezusa Kristusa,  Sinii njego¬
vega edinega, Gospoda našega.

Kdo je Jezus Kristus?

Jezus Kristus j e:

1. Edinorojeni Sin Boga Očeta s).

2. Bog in človek skupaj t).

3. Naš Gospod »j, zapovednikin
učenik v).

&) Boa  je svet tako ljubil, de je dal svojega edinoro-
jenega Sina. Jan.  3, 16.

t)  Dete nam je rojeno in imenuje se: Prečudni, Sve-
tovavec, Bog. Izaija  9, 6. En Bog  je, tudi en
srednik med Bonom  in ljudmi, človek Kristus Jezus.
I. Tim.  2, 5.

u)  Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Mat.
28, 18. Vi me kličete: Učenik, in Gospod in prav
pravite; sem tudi. Jan.  13, 13.

v)  Duh Gospodov je nad menoj; zato me je on pomazilil
in me je poslal evangelij oznanjat ubogim. Luk.
4, 18. {Iz.  41. 1.) Prikazala se je milost Boga,
zveličarja našega, vsem ljudem, katera nas uči, da se
odpovejmo hudobiji in posvetnim željam, ter trezno,
pravično in bogaboječe živimo na tem svetu, ča¬
kajoč zveličanskega upanja in častitljivega prihoda
velikega Boga  in zveličarja našega Jezusa Kristusa.
Tit.  2, 11-13.

26

Kaj pomčni ime Jezus?

Ime Jezus pomeni to, kar zveličar.

Zakaj se Jezusu  pravi zveličar?

Jezusu se pravi zveličar, ker nam je po
njem zveličanje došlo; ker nas je rešil večne
smrti, greha in zaslužene kazni x).

Kako se še pravi Jezusu?

Jezusu  se pravi tudi Kristus, to je p o-
maziljenec y).

Zakaj se imenuje Jezus Kristus  edino-
rojeni Sin božji?

Jezus Kristus  se imenuje edinoro-
jeni Sin božji,  ker je edini, kateri je od
svojega nebeškega Očeta rojen od vekomaj.

Kako je Jezus Kristus  Bog  in človek
skupaj ?

JezusKristusjeBog in človek sku-
p aj, ker je on B o g od vekomaj in se je v času

x)  Rodila bo sina; in imenuj njegovo ime Jezus;  on
bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov.
Mat.  1, 21.

y)  Bog je Jezusa  iz Nazareta pomazilil s svetim
Duhom in z močjd. Dejan. Ap.  10, 38.

27

učlovečil z ); ima v resnici božjo in v resnici
človeško naturo; obe naturi ste pa v edinosti
božje osebe neločno zedinjeni a).

Ali je Jezus Kristus nebeškemu Očetu
enak?

Kakor Bog je Jezus Kristus  Očetu
enak b) : kakor človek pa je manjši od

Očeta c).

z)  Kadar je pa prišlo izpolnjen]e časa, poslal je Bog
svojega Sina, rojenega iz žene, in podvrženega
postavi, da bi jih odrešil, kateri so bili pod po¬
stavo. Gal.  4, 4 . 5.

a)  Naš Gospod, Jezus Kristus,  Sin božji,  je Bog  in
človek. Kakor Bog  je iz bitnosti Očetove pred
vsemi časi rojen; kakor človek se je iz bitnosti
materine rodil v času; popolnoma Bog,  popolnoma
človek s pametno dušo in človeškim telesom; po
božanstvu Očetu enak, po človeštvu manjši od
Očeta. Akoravno je Bog  in človek, vendar nista
dva, ampak le en Kristus  je; eden pa ne po tem,
da se je božanstvo izpremenilo v človeštvo, ampak
po tem, da je človeštvo bilo sprejeto v Boga;
celo in do dobrega eden ne po pomešanju bitnosti,
ampak po edinosti osebe: zakaj kakor je pametna
duša s telesom en človek, tako je božanstvo in
človeštvo en Kristus. Vera sv. Atanazija.

b)  Jaz in Oče sva eno. Jan.  10, 30. Oče tudi
nikogar ne sodi, temuč je vso sodbo dal Sinu,
da vsi časte Sina, kakor časte Očeta. Jan.  5,
22. 23. Kristus Jezus,  ko je bil v božji podobi,
ni v rop štel Bogu  enak biti. Filip.  2, 6.

c)  Oče je veči od mene. Jan.  14, 28.

28

Zakaj se Jezus Kristus  imenuje naš
Gospod?

Jezus Kristus se imenuje naš Gospod,
ker je Bog in naš odrešenik.

Zakaj se je Sin božji učlovečil?

Sin božji seje  učlovečil,  da nas je
s svojo smrtjo na križu odrešil d)  in večno
zveličal.

§ 3. Tretji člen apostolske vere.

Kako se glasi tretji člen apostolske vere?

Tretji člen  apostolske vere se tako

glasi:

Kateri je bil spočet od svetega

Duha, rojen iz Marije Device.

Ali ima Jezus  očeta?

Jezus  ima kakor Bog nebeškega

Očeta e) ; kakor človek pa nima očeta f).

Jožef je bil samo rednik Jezusa Kristusa g).

d)  Ker so otroci deležni mesa in krvi, se je ravno
tako tudi on (Sin božji)  obojega udeležil, da bi
s smrtjo potrl njega, ki je imel oblast črez
smrt, to je hudiča; da bi jih rešil, kateri so
s smrtnim strahom vse svoje dni sužnosti podvr¬
ženi bili. Hebr.  2, 14. 15.

e)  Gospod mi je rekel: Moj Sin si ti; danes sem
te rodil. Ps.  2, 7.

f)  Glejte, devica bo spočela in rodila Sinu, in nje¬
govo ime se bo imenovalo Emanuel. Izaija  7, 14.

g) Jezus  je bil, ko je začel (učiti), pri tridesetih

Je-Ii imel Jezus  mater?

Jezus kakor B o g ni imel matere; kakor
Človek je imel Marijo, presveto Devico,
za mater h).

Zakaj se Marija imenuje mati božja?

Marija se imenuje mati božja,  ker je
rodila Jezusa Kristusa,  kateri je Bog in
Človek skupaj.

Od koga je Marija spočela Jezusa?

Marija je spočela Jezusa  od svetega
Duha i).

Kje je Marija rodila Jezusa?

Marija je rodila Jezusa  v Betlehemu v
hlevu k).

Kaj posebnega se je zgodilo po rojstvu
Jezusa Kristusa?

Rojstvo Jezusa Kristusa  je bilo
oznanjeno.

letih, kakor so menili, sin Jožefov. Luk.  3, 23.
Marija je rekla angelu: Kako se bo to zgodilo,
ker ne spoznam moža? In angel je odgovoril in
je rekel: Sveti Duh bo prišel v te, in moč Naj-
višega te bo obsenčila, in za tega voljo bo Sveto,
katero bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji.
Luk.  1, 34. 35.

h)  Odkod to meni, da pride mati mojega Gospoda
k meni? Luk.  1, 43.

i)  Kar je v nji rojeno, je od svetega Duha. Mat.  1, 20.

k) Luk.  2, 4—7.

30

Kako je bilo rojstvo Jezusa Kristusa
oznanjeno ?

Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo ozna¬
njeno :

\.  Po angelu pastirjem l).

2. Po zvezdi modrim v jutrovi deželi.

3. Po modrih Herodu in pismarjem m).

4-. Po Simeonu in Ani v templju ljudem n).

Kaj se je zgodilo po oznanilu rojstva

Jezusa Kristusa?

Po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa
se je zgodilo to:

1. Pastirji so prihiteli gledat, kar jim je
bil angel oznanil o).

2. Kristus  je bil osmi dan po postavi
obrezan in Jezus imenovan p).

3. Modri iz jutrove dežele so ga molili
in mu v dar prinesli zlat&, kadila in mire q).

4. On je grozovitemu Herodu, kateri ga je
hotel umoriti, ubežal v Egipt r).

5. Odondod je bil po Herodovi smrti
nazaj pripeljan v Nazaret in v tem mestu
zrejen s).

l) Lult.  II. 9. m) Mat.  II. 2, 4. 5. n) Luk.  II.
25—38. o) Luk.  II. 15. 16. 17. p) Luk.  II. 21.
q) Mat.  II. 11. r) Mat.  II. 13. 14. s) Mat.
II. 23.

31

Kaj je najimenitniše, kar včmo o Jezu¬
sovi  mladosti?

Najimenitniše, kar včmo o Jezusovi
mladosti, je:

1. Da je prišel Jezus,  ko je bil dva¬
najst. I4t star, s svojimi starši v Jeruzalem
na praznik.

2. Da je ostal v Jeruzalemu, da so ga pa
starši črez tri dni našli v templju, kjer je sedel
med pismarji jili poslušal in popraševal tako,
da so se vsi čudili njegovemu umu in njegovim
odgovorom.

3. Da se je zopet vrnil v Nazaret in je
ondi ostal.

4. Da je bil svojim staršem pokoren.

5. Da je rastel v starosti, modrosti in
milosti pri Bogu  in pri ljudeh t).

Kaj je najimenitniše, kar včmo o Jezusu,
preden je začel nčiti?

Najimenitniše, kar včmo o Jezusu,  pre¬
den je začel učiti, je:

1. Janez je pričal, da je Jezus  jagnje
božje,  katero odjemlje grehe sveta u).

2. Jezus  se je dal Janezu krstiti v reki
Jordanu.

tj Luk.  II. 42-52. u) Jan.  I. 36.

32

3. Sveti Duh se je prikazal nad njim
v podobi goloba.

4. Bog Oče se je oglasil rekoč: Ta
je moj ljubi Sin, nad katerim imam
d o p a d a n j e v).

5. Jezus  je bil od Duha peljan v puš¬
čavo, in ko se je postil štirideset dni in noči,
ga je hudič izkušal, in po tem so mu angeli
stregli x).

Kdaj je začel Jezus  učiti?

Jezus  je začel učiti v tridesetem letu
svoje starosti y).

Kaj je najimenitniše, kar včmo o Jezusu,
ko je začel učiti?

Najimenitniše, kar včmo o Jezusu,  ko
je začel učiti, je:

1. Jez us je hodil po svoji domači deželi
od kraja do kraja z).

2. Privzel-si je učencev, izmed katerih je
izvolil dvanajst apostolov a).

3. Oznanjal je postavo milosti b),  razodeval

v) Mat.  III. 13—17. x) Mat.  IV. 1—il. y) Luk.
III. 23.. z) Jan.  III. 22.

a) Luk.  VI. 13.

b) Mat.  IV. 17, 23.

33

resnice, ki nam jih je varovati c),  in učil
čednosti, ki nam jih je v dejanju izpolnjevati d).

4. Svaril je nevero in pregrehe, razdeval
zmote Judov, pismarjev in farizejev e).

5. Potrjal je svoj nauk z besedami svetega
pisma, s čudeži in s svojimi zgledi.

6. Prerokoval je prihodnje reči f).

d.  Izkazoval seje povsod dobrotljivega

So-li vsi verovali v Jezusa?

Veliko jih je verovalo v Jezusa.  Včliki
duhovni, pismarji in farizeji pa so ga sovražili
zavoljo njegovega uka in so mu stregli po
življenju.

§ 4. Četrti člen apostolske vere.

Kako se glasi četrti člen apostolske vere ?

četrti člen  apostolske vere se tako
glasi:

Trpel pod P o n c i j e m Pilatom,
križan bil, umrl in v grob položen.

c)  Naštevajo se na svojih mestih v zgodbah svete
vere, spisanih za šole.

d)  Posebno v tako imenovani pridigi na gori. Mat.
V. VI. VII.

e)  Dokazov tega je zadosti v svetih evangelijih.

f)  Kakršnih so sveti evangelisti več zapisali.

!j)  Bog je Jezusa iz Nazareta  pomazilil s svetim Duhom
in z rnočjd, kateri je okoli hodil, dele dobrote, in

Veliki katekizem. (Slovenisch.) 3

34

Ali je mogel Jezus  trpeti?

Jezus je mogel kakor človek, ne pa
kakor Bog trpeti.

Ali je Jezus  tudi res trpel ?

Jezus  je res trpel, in sicer na duši in
na telesu.

Kaj je Jezus  trpel na duši?

Na duši je trpel Jezus  veliko bridkosti
in žalosti h).

Kaj je Jezus  trpel na telesu?

Na telesu je trpel Jezus  veliko rev in
težav, veliko tepenja in ran; bičali so ga in
kronali s trnjem i).

Kaj je Jezus  še trpel?

Jezus  je trpel tudi veliko zaničevanja,
zasramovanja, preklinjanja, obrekovanja in
drugih krivic k).

Pod kom je trpel Jezus?

Jezus  je trpel pod Poncijem Pilatom,
deželnim oblastnikom rimskega cesarja Tiberija
v Judčji l).

ozdravljaje vse od hudiča nadlegovaue, ker je
Bog  bil ž njim. Dejan. ap.  10, 38.

h)  Moja duša je žalostna do smrti. Mat.  XXVI. 38.

i) , k), l)  Glej trpljenje Jezusa Kristusa. Mat.  XXVI.

XXVII. Mark'.  XIV. XV. Luk.  XXII. XXIII.
Jan.  XVIII. XIX.

35

Kdo je Jezus a tožil Pilatu ?

Všliki duhovni, pismarji in starejšine ljud¬
stva so tožili Jezusa  Pilatu m).

Zakaj so Jezusa  tožili Pilatu ?

Jezusa  so tožili Pilatu zgolj iz sovraštva
in zavisti (nevoščljivosti), ter legali, da ljudi
zapeljuje in podpihuje n).

Kaj so je zgodilo na tožbo velikih duhovnov,
pismarjev in starejšin ljudstva?

Na tožbo velikih duhovnov, pismarjev in
starejšin ljudstva je bil Jezus Kristus
križan; Judje so silili na to, in Pilat je privolilo).

Kje je bil Jezus Kristus  križan ?

Na gori Kalvariji blizu mesta Jeruzalema
je bil Jezus Kristus  križan in je umrl na
križu p).

Kakšna smrt je bilo križanje?

Križanje je bilo naj sramotnejša smrt.

Kdo je pokopal telo Jezusa Kristusa?

Jožef iz Arimateje in Nikodeni sta telo
Jezusa Kristusa  q)  pokopala v nov,
v skalo vsekan grob, kamor še nikdo ni bil
položen r).

m), n), o), p), q), r)  Glej trpljenje Jezusa Kristusa.
Mat.  XXVI. XXVII. Mark.  XIV. XV. Luk.  XXII.
XXIII. Jan  XVIII. XIX.

3 *

Ali se je božanstvo ločilo od Jesusovega
telesa pri njegovi smrti?

Božanstvo je ostalo sklenjeno s telesom in
dušo, akoravno se je ob smrti duša Jezusa
Kristusa  ločila od telesa.

§ 5. Peti člen apostolske vere.

Kako se glasi peti člen apostolske vere?

Peti člen  apostolske vere se tako glasi:

Šel pred pekel, tretji dan od
mrtvih vstal.

Ali je šel J e z u s s telesom in z dušo
pred pekel?

Samo duša Jezusa  K r i s t u s a je šla
pred pekel s).

Kaj pomeni beseda pekel?

Beseda pekel  pomeni tiste skrite kraje,
v katerih se hranijo duše mrtvih, ki niso
dosegle nebeškega zveličanja.

s)  O duši Jezusa Kristusa  priča psalm XV. 10.
Moje duše ne boš pustil v peklu. Dej. Ap.  II. 31.
Govoril je prevideč o Kristusovem vstajenju,
da ni bil puščeni v peklu in tudi njegovo meso
ni videlo trohnenja.

37

Ali je več takih skritih krajev, ki se jim
pravi pekel?

Več je takih skritih krajev, ki se jim
pravi pekel; imenuje se namreč tako:

1. Zlasti kraj, kjer pogubljeni trpč
večne muke t).

2. Kraj, kjer duše trpč časne
kazni za grehe, za katere se niso
iz pokorile v življenju u)’ :  temu kraju se
pravi vice.

3. Poslednjič kraj, v katerem so bile duše'
bogaboječih, kateri so umrli, in so ondi v zve-
ličanskem upanju mirno in brez bolečin čakali
svojega odrešenja, dokler ni bilo Jezusa
k njim; temu kraju se pravi pr e dp ek el v).

Zakaj je šel Jezus Kristus  pred
pekel?

Jezus Kristus  je šel pred pekel rešit
iz njega duše starih očakov x).

t)  Umrl je pa tudi bogatin in je bil pokopan
v pekel. Luk.  XVI. 22.

u)  Cerkev moli pri sveti maši za mrtve verne: „Go¬
spod Jezus Kristus,  kralj slave! reši duše vseli
vernih rajnih peklenskih kazni. “

v J  Govoril je prevideč o Kristusovem vstajenju, da
ni bil puščen v peklu in tudi njegovo meso ni
videlo trohnenja. Dejan. Av.  II. 31.
x)  Greš na višavo, vzameš seboj ujete. Ps.  67, 19. —

38

Kdo so bili stari očaki?

Stari očaki so bili patrijarlii, preroki in
drugi pobožni, ki so umrli, preden je Jezus
Kristus  šel pred pekel.

Kdaj je Jezus Kristus  od mrtvih
vstal?

Jezus Kristus  je tretji dan, iz lastne
moči y),  neumrljiv in častitljiv kakor prema-
gavec smrti in hudiča, vstal od mrtvih z).

Zakaj je Jezus Kristus  vstal od
mrtvih?

Jezus Kristus  je vstal od mrtvih:

1. Da je izpolnil pismo a)  in svoje lastno
prerokovanje b).

Tudi ti (o Mesija!) boš izpustil po krvi svoje
zaveze svoje jetnike. Cah.  9, 11.

y)  Za tega voljo me Oče ljubi, ker jaz svoje življenje
dam, da ga spet vzamem. Nihče mi ga ne jemlje,
ampak jaz ga sam od sebe dajem, in imam oblast
dati ga, in imam oblast spet vzeti ga. Jan.  10,
17. 18.

z)  Da bi s smrtjo potrl njega, ki je imel oblast črez
smrt, to je hudiča. Hcbr.  2, 14. Smrti iz rok
jih bom otel, smrti jih bom rešil; o smrt! jaz
bom tvoja smrt; o pekel! jaz bom tvoj vgriz.
Ozej.  13, 14. Vstal je, kakor je rekel. Mat.  28, 8.

a)  Moje duše ne boš pustil v peklu, in tudi ne boš
pripustil svojemu svetemu videti trohnobe. Ps.
15, 10.

b)  Jezus je odgovoril in jim rekel: Poderite ta tempelj,

39

2. Da je svetu neovržno dokazal, da je
resnico učil in da ga je Bog poslal c).

3. Da je zatrdil naše upanje in nam
zagotovil prihodnje vstajenje d).

§ 0. Šesti člen apostolske vere?

Kako se glasi šesti člen apostolske vere?

Šesti člen  apostolske vere se tako
glasi:

Šel v nebesa, sedi na desnici
Boga, Očeta vsemogočnega.

Kdaj je šel Jezus  v nebesa?

Jezus  je štirideseti dan po svojem vsta¬
jenju e)  vpričo svojih učencev f),  na Oljski
gori, iz lastne moči šel v nebesa.

in v treh dneh ga bom postavil. On pa je govoril
o templju svojega telesa. Jan.  2, 19. 21.

c)  Ako pa Kristus ni vstal, tedaj je prazno naše ozna¬
njanje, prazna tudi vaša vera. I. Kor.  15, 14.

d)  Zdaj pa je Kristus vstal od mrtvih, prvina
spečih; ker po človeku je smrt, in po človeku
vstajenje mrtvih. I. Kor.  15, 20. 21.

e) Luk.  24, 50. 51.

f) Dejanje ap.  1, 9.

40

Kje sedi Jezus  v nebesih?

Jezus sedi v nebesih na desnici Boga
Očeta vsemogočnega g).

Kaj se pravi: Jezus  sedi na desnici

Boga, Očeta vsemogočnega?

Jezus  sedi na desnici B o g 4, Očeta
vsemogočnega, se pravi: Jezus  ima ne¬
prenehoma najvišo oblast in najviše veličastvo
črez vse v nebesih in na zemlji h).

§ 7. Sedmi člen apostolske vere?

Kako se glasi sedmi člen apostolske vere?

Sedmi člen  apostolske vere se tako
glasi:

O d o n d o d bo prišel sodit žive
in mrtve.

Kdaj bo Jezus  zopet prišel ?

Jezus  bo prišel na sodnji dan viden

g)  Ako ste torej vstali s Kristusom, iščite, kar je gori,
kjer je Kristus, sedeč na desnici božji. Kološ.  3,1.

h)  Rimski katekizem, k šestemu členu apostolske
vere, § 3. — Dana mi je vsa oblast v nebesih
in na zemlji. Mat.  28, 18.

41

v oblakih neba, z veliko močjo in z veličastvom,
zopet z nebes i).

Zakaj bo J e z n s sodnji dan zopet prišel?

Sodnji dan bo Jezus  zopet prišel, sodit
vse ljudi, žive in mrtve h).

Kateri se štejejo za žive, in kateri za mrtve ?

Za žive se štejejo pravični, za mrtve pa
grešniki.

Kako bo Jezus  sodnji dan ljudi sodil?

Jezus  bo sodil ljudi po tem, kar so
dobrega ali hudega storili l ); pravične bo
plačal z večnim življenjem v nebesih, grešnike
pa bo večno kaznjeval v peklu m).

§ 8. Osmi člen apostolske vere.

Kako se glasi omi člen apostolske vere?

Osmi člen  apostolske vere se tako glasi:

Verujem v svetega Duha.

i)  Videli bodo Sinu človekovega priti v obla ki h neba
z veliko močjo in z veličastvom. Mat.  24, 30.
k)  Ukazal nam je ljudstvu oznanjati, in pričati, da
je on tisti, katerega je Bog postavil sodnika živih
in mrtvih. Dejan. ap.  10, 42.

V  Vsi se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kri¬
stusovim,  da prejme sleherni v svojem telesu, kakor
je storil, ali dobro ali hudo. II. Kor.  5, 10.

m)  Hodobni pojdejo v večno trpljenje: pravični pa
v večno življenje. Mat.  25, 46.

42

Katera božja oseba je sveti Duh?

Sveti Duh je tretja božja oseba n),  je
pravi Bog o).

Od koga izhaja sveti Duh?

Sveti Duh izhaja od Očeta in Sina od
vekomaj  p).

Kje nas posvečuje sveti Duh?

Sveti Duh nas posvečuje:

1. V svetem krstu q).

2. V zakramentu svete pokore.

3. Kolikorkrat druge svete zakra¬
mente vredno prejmemo.

Kako nas sveti Duh posvečuje?

Sveti Duh nas posvečuje, ker v nas vliva
posvečujočo milost in tako nareja, da smo
otroci božji, ali pa ker posvečujočo
milost v nas množi.

Kaj še več dela sveti Duh z milostjo svojo
v nas?

Sveti Duh tudi razsvetljuje naš

um; uči nas r)  in nagiba, da bi

n), oj, p)  Je že zgoraj dokazano str. 16, 17.

q)  Ne iz del pravičnosti, katera smo mi storili, ampak
po svojem usmiljenju nas je zveličal v kopeli pre-
rojenja in ponovljenja svetega Duha. Tit.  3, 5.

r)  Tolažnik sveti Duh pa, katerega bo poslal Oče
v mojem imenu, on vas bo učil vse. Jan.  14, 26.

43

ravnali po volji božji s ); in nam
deli svoje darove t).

Kateri so darovi svetega Dnha?

Darovi svetega Duha  so:

1.  Dar modrosti. 2. Dar umnosti.
3. Dar svetovanj a. 4. Dar moči. 5. Dar
učenosti. 6. Dar pobožnosti. 7. Dar
strahii božjega v).

§ 9. Deveti člen apostolske vere.

Kako se glasi deveti člen apostolske vere?

Deveti člen apostolske vere se tako
glasi:

Sveto, katoliško cčrkev; obče¬
stvo svetnikov.

a. Cerkev.

Kaj je sveta, katoliška cčrkev?

Sveta katoliška cčrkev je vidna
družba vseh pravovernih kristjanov, pod

s) Bog  je namreč, kateri dela v vas hoteti in dopolniti
po (svoji) dobri volji. Filip.  2, 13.

t)  Darovi so mnogoteri, Duh pa je eden; in dela so
mnogotera, Bog  pa je eden, kateri dela vse v vseh...
Vse to pa dela en in ravno tisti Duh, kateri deli
slehernemu, kakor hoče. I. Kor.  12, 4. 6. 11.

u) Izaij.  11, 2. 3.

44

vidnim poglavarjem, rimskim papežem, kateri
verujejo ene nauke in prejemajo ene zakra¬
mente.

Inia-li sveta cerkev tudi nevidnega pogla¬
varja?

Cerkev  ima tudi nevidnega pogla¬
varja in ta je Jezus Kristus v).

Kdo je postavil cčrkvi vidnega poglavarja?

Jezus Kristus  je postavil cerkvi
vidnega poglavarja.

Koga je postavil Jezus Kristus  cerkvi
za vidnega poglavarja?

Jezus Kristus  je postavil cčrkvi
Petra za vidnega poglavarja x).

Kdo je za Petrom vidni poglavar svete
cerkve ?

Vsi rimski papeži, izvoljeni po postavi,
drugi za drugim, so vidni poglavarji svete
cčrkve in namestniki Jezusa Kristusa.

Ali je več pravih cčrkev, kakor ena?

Prava cčrkev je samo ena, in zunaj tč
ni upati zveličanja.

v)  Mož je glava žene, kakor je Kristus  glava cerkve.
Efe&.  5. 23.

x)  Ti si Peter (to je skala), in na to skalo bom zidal
svojo cerkev, in peklenska vrata je ne bodo zma¬
gala. Mat.  18, IG. — Pasi moja jagnjeta! —pasi
moje ovce. Jan.  21, 16. 17.

45

Po čem se pozna prava cčrkev?

Prava cčrkev se pozn& po štirih zna¬
menj  ih.

Katera so četvera znamenja prave cčrkve?

Četvera znamenja prave cčrkve so:

1. Daje  edina y),  2. sveta z),  3. ve¬
solj na ali katoliška a),  4. apostolska b).

Kako je prava cčrkev edina?

Prava cčrkev  je  edina:

1. Ker ima enega poglavarja; 2. ene
nauke; 3. ene zakramente c).

Kako je prava cčrkev sveta?

Prava cčrkev  je  sveta: 1. Ker je njen
začetnik  Jezus Kristus svet; 2. ker je
njen nauk svet; 3. ker so sveti nje zakramenti;

y)  En Gospod, ena vera, en krst. Efez.  4, 5.

z) Kristus  je cerkev ljubil, in je sam sebe dal zanjo,
da bi jo posvetil in očistil.... da bi napravil sam
sebi častito cerkev, katera nima ne madeža ne
grbe, ali kaj drugega tacega, temuč da je sveta
neomadeževana. Efei.  5, 25—27.

a)  Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsi
stvari. Mark.  16, 15.

b)  Vzidani ste na stalo apostolov in prerokov, in
poglavitni vogelni kamen je sam Kristus Jezus.
Efti.  2, 20.

c) Bog  namreč ni Bog  razpora, ampak Bog  miru,
kakor tudi učim po vseh cerkvah svetih. I. Kor.
14, 33.

46

4. ker svoje ude napeljuje k svetosti; 5. ker
ima in je vselej imela svetnikov.

Kako je prava cerkev katoliška?

Prava cčrkev je katoliška ali ve¬
soljna: 1. Ker jo je Jezus Kristus  postavil
za vse 1 j udi;  2. za vse čase in 3. za vse k r aj e.

Kako je prava cerkev apostolska?

Prava cerkev je apostolska:  1. Ker
veruje in uči, kar so apostoli verovali in učili;
2. ker so apostoli po povelju Jezusa Kristusa
njen nauk po vsem svetu razširjali; 3. ker so
njeni škofi nasledniki apostolov.

Kako se prava cčrkev imenuje še drugače?

Prava cčrkev se imenuje tudi rimska, ker
je rimska cčrkev glava vseh drugih cčrkev in
središče cerkvene edinosti.

b. Občestvo svetnikov.

Kako imajo pravoverni kristjani občestvo
ali zvezo med seboj?

Pravoverni kristjani imajo med seboj
občestvo ali zvezo, kakor udje enega telesa d).

d) Kristus  je ene postavil apostole, ene preroke, ene
evangeliste, ene pastirje in učenike . . . Delajmo pa

47

Kako se imenuje občestvo ali zveza med
pravovernimi kristjani?

Občestvo ali zveza med pravovernimi
kristjani se imenuje občestvo svetnikov.

Zakaj se občestvo med pravovernimi kristjani
imenuje občestvo svetnikov?

Občestvo med pravovernimi kristjani se
imenuje občestvo svetnikov,  ker so vsi
poklicani k svetosti,  in ker so vsi
k r i s t j a n i posvečeni v zakramentu
svetega krsta  e).

V Čem je občestvo svetnikov?

Občestvo svetnikov je v tem, de se vsi udje

resnico v ljubezni, in rastimo v vsem v njem, ki je
glava, Kristus,  po katerem je vse telo staknjeno
in sklenjeno, in po sleherni zvezi pomoči, poleg
opravila vsakemu udu odmerjenega, telo raste in
se utrjuje v ljubezni. Efez.  4. 11. 15, 16. Kakor
imamo v enem telesu veliko udov, vsi udje pa
nimajo ravno tistega opravila, tako nas je veliko
eno telo v Kristusu , sleherni pa smo eden drugega
udje. Kirn.  12, 4. 5.

e)  Po njem, ki vas je poklical in je svet, tudi vi v vsem
svojem obnašanju bodite sveti; ker pisano je:
Sveti bodite, ker sem jaz svet. I. Petr.  1, 15. 16.
Vemo pa, da njim, kateri Boga  ljubijo, vse k do¬
bremu pomaga, tistim, kateri so po (Božjem)  sklepu
poklicani sveti. Rim.  8, 28.

- 48 —

svete cerkve duhovnih dobrot udele¬
žuj e j 0  /)■

Katere so duhovne dobrote, ki se jih
udeležujejo vsi udje svete cerkve ?

Dobrote, katerih se udeležujejo vsi udje
svete cerkve, so:

1. Sveti zakramenti.

2. Daritev svete maše.

3. Molitev.

4. Dobra dela.

5. Zasluženje vernih.

Kateri so cerkveni udje, ki so med seboj
v občestvu?

Cerkveni udje, ki so med seboj v ob¬
čestvu, so:

1. V črni na zemlj i,

2. Svetniki v nebesih, in

3. Mrtvih duše, ki so v vicah.

Kakšno zvezo imajo med seboj včrni na
zemlji?

V črni na zemlji imajo med seboj zvezo,
ker njih molitev g)  in zasluženje njih dobrih
dčl vsem skupaj prihaja v prid.

f)  Združen sem z vsemi, ki se te boje, in tvoje
zapovedi dopolnjujejo. Ps.  118, 63.

g)  Molite eden za drugega, da boste ohranjeni; veliko

49

Kakšno zvezo imajo včrni na zemlji
s svetniki v nebesih?

Včrni na zemlji imajo zvezo s svetniki
v nebesih, ker včrni na zemlji svetnike easte
in se priporočajo njih prošnji h),  svetniki
v nebesih pa za včrne na zemlji Boga  prosijo i).

Kakšno zvezo imajo včrni na zemlji z du¬
šami v vicah?

Vbrrii na zemlji imajo zvezo z dušami
v vicah, da vdrni na zemlji za duše v vicah k)
Boga prosijo in jim z molitvijo, z dobrimi deli,
posebno pa z daritvijo svete maše pomagajo,
duše v vicah pa iz hvaležnosti za včrne na
zemlji Boga  prosijo.

namreč premore stanovitna molitev pravičnega.
Jak.  5, 16.

h)  V veri, ki je po sklepih tild. zbora zložena, se
bere: Trdimo tudi, da je treba s Kristusom
vladajoče svetnike častiti in na pomoč klicati, in
da oni za nas darujejo svoje molitve.

i)  Onija je izpregovoril rekoč: Ta je prijatelj bratov
in Izraelovega ljudstva; ta je, ki veliko moli za
ljudstvo in za vse sveto mesto, Jeremija, prerok
božji.  II. Makab.  15, 14.

h)  Sveta in dobra je misel moliti za mrtve, da bi
bili rešeni grehov. II. Mak.  12, 46.

Veliki katekizem. (Slovenisch).

4

50

§ 10. Deseti člen apostolske vere.

Kako se glasi deseti člen apostolske vere?

Deseti člen  apostolske vere se tako
glasi:

Odpuščenje grehov.

Kaj nas uči ta člen apostolske vere?

Ta člen apostolske vere nas uči, da je
Kristus  svoji cčrkvi dal oblast, grehe od¬
puščati l).

Kdo ima v pravi cčrkvi oblast, grehe od¬
puščati ?

V pravi cčrkvi imajo škofje in mašniki
oblast, grehe odpuščati.

Kje se odpuščajo grehi?

Grehi se odpuščajo v zakramentu svetega
krsta m)  in v zakramentu svete pokore n).

l)  Prejmite svetega Duha! katerim boste grehe odpu¬
stili, so jim odpuščeni; in katerim jih boste zadr¬
žali, so jim zadržani. Jan.  20, 22. 23.

m) Kristus  je cerkev ljubil in sam sebe dal zanjo,
da bi jo posvetil, ker jo je očistil v kopeli vode
z besedo živiljenja. Efez.  5, 25. 26.

n)  Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva, in
karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi
v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo
razvezano tudi v nebesih. Mat.  16, 19. Resnično

51

Kateri grehi se odpuščajo pri svetem krstu,
in kateri v zakramentu svete pokore?

Izvirni greh in vsi dejanski, pred krstom
storjeni grehi se odpuščajo pri svetem krstu;
v zakramentu svete pokore pa se odpuščajo
grehi po svetem krstu storjeni.

§ 11. Enajsti člen apostolske vere.

Kako se glasi enajsti člen apostolske vere?

Enajsti člen  apostolske vere se tako
glasi:

Vstaj e n j e mesa.

Kaj se hoče reči z besedama: vstajenje mesa ?

Z besedama: vstajenje mesa  se hoče
reči, da bo Bog sodnji dan mrtve obudil
v življenje o),  in da bodo ljudje vstali s svojim
mesom, to je, z ravno tistimi telesi, ki so jih
imeli v življenju p).

vam pravim, karkoli boste zavezali na zemlji, bo
zavezano tudi v nebesih; in karkoli boste razvezali
na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. Mat.  18, 18.

o)  On, ki je obudil Jezusa Kristusa  od mrtvih,
bo oživil tudi vaša umrljiva telesa, zavoljo njegovega
Duha, ki v vas prebiva. Rim.  9, 11.

p)  Zopet bom obdan s svojo kožo in v svojem mesu
bom videl svojega Boga. Job  19, 26.

4 *

52

Zakaj bodo ljudje s svojimi telesi od mrtvih
vstali?

Ljudje bodo s svojimi telesi od mrtvih
vstali, da bodo telesa z dušo vred ali večno
plačilo prejela ali pa večno kazen q).

§ 12. Dvanajsti člen apostolske vere.

Kako se glasi dvanajsti Člen apostolske vere?

Dvanajsti člen  apostolske vere se
tako glasi:

Večno  ži  vij  en  j e.

Kaj verujemo in trdimo z besedama dvanaj¬
stega člena apostolske vere?

Z besedama dvanajstega člena apostolske
vere verujemo in trdimo večno, brez¬
končno zveličanje,  katero bo popolnoma
izpolnilo želje svetnikov in izvoljenih r).

q)  Ura pride, ob kateri, bodo vsi, ki so v grobeh,
slišali glas Sina božjega,  in bodo prišli, kateri so
delali dobro, v vstajenje življenja, kateri so pa
delali hudo, v vstajenje obsojenja. Jan.  5, 28. 29.
v)  Veselili se boste z neizrečnim in častitljivim
veseljem, ko boste prejeli konec svoje vere, zveli¬
čanje duš. I. Petr.  1, 8. 9. Oko ni videlo, uho ni
slišalo, in v srce človekovo ni prišlo, kar je
Bog  pripavil tem, kateri ga ljubijo. I. Kor.  2, 9.

53

Kako bodo želje svetnikom in izvoljenim
popolnoma izpolnjene?

Zelje bodo svetnikom in izvoljenim po¬
polnoma izpolnjene, ker bodo večno Boga
gledali, ljubili in uživali.

Ali ne bodo tudi hudiči in pogubljeni
vekomaj živeli?

Hudiči in pogubljeni bodo vedno, to je,
vekomaj  živeli, todh neizrečeno ne¬
srečno  s) , ker morajo za svoje grehe v peklu
večne kazni trpeti t).

S katero besedo se sklepa apostolska vera?

Apostolska vera se sklepa z besedo Amen,
s katero se sploh kaj potrjuje.

Kaj potrjujemo z besedo Amen konec apo¬
stolske vere?

Z besedo Amen  potrjujemo, da nad tem,
kar obsega apostolska vera, ne dvomimo, marveč
da za res imamo vse, kar je obseženega v nji.

s)  Poberite se izpred mene, prekleti! v večni ogenj,
kateri je pripravljen hudiču, in njegovim angelom.
Mat.  25, 41.

tj  Kadar se prikaže Gospod Jezus  z neba z angeli
svoje moči v ognjenem plamenu, in se bo maščeval
nad tistimi, kateri ne poznajo Boga,  in niso pokorni
evangeliju Gospoda našega Jezusa Kristusa;  kateri
bodo večne -  kazni trpeli v pogubljenju, po obličju
Gospodovem in po veličastvu njegove moči. II. Tes.
1, 7. 8. 9.

54

Drugo poglavje.
Upanje.

Eazdelek I.

Kaj je krščansko upanje.

Kaj je krščansko upanje?

Krščansko upanje je čreznaturna, od B o g a
vlita čednost v),  po kateri od Boga  trdno
upamo in pričakujemo vse, kar nam je
obljubil.

Kaj se pravi krščansko upati?

Krščansko upati  se pravi: trdno
pričakovati od Boga,  kar nam je obljubil.

a)  Pavel, služabnik božji  ... v upanje večnega
življenja, katero je Bog,  ki ne laže, obljubil pred
začetkom svetil. Tit.  1,1.  2. Hvaljen bodi Bog
in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa,  kateri
nas je zavoljo svojega velikega usmiljenja prerodil
v živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa  od
mrtvih. I. Petr.  1, 3.

— 55  —

Kaj upamo od Boga?

Zavoljo zasluženja Jezusa Kristusa
upamo od Boga  večno življenje, to je večno
zveličanje,  in pomočke, da ga dobimo.

Zakaj upamo?

Upamo, ker je Bog vsemogočen, v izpol¬
njevanju svojih obljub zvest, neskončno do¬
brotljiv in usmiljen, ker torej more in hoče
izpolniti, kar je obljubil v).

S čim se vadimo krščanskega upanja?

Krščanskega upanja  se najbolj
vadimo z molitvijo.

Eazdelek II.

Molitev.

§ 1. Molitev sploh.

Kaj je molitev?

Molitev je povzdigovanje svojega duha
k Bogu.

v)  Držimo se nepremakljivo spoznanja svojega
upanja; zvest je namreč, kateri je obljubil. Ilebr.
10 , 23 .

56

Zakaj molimo?

Molimo zato, da Boga,  naj višjega Go¬
spoda, po dolžnosti častimo, in da se mu
zahvalimo  za prejete dobrote, kakor tudi
da ga p r o s i m o za to, česar nam jev prihodnje
potreba.

Zakaj še molimo ?

Molimo tudi še za odpuščanje grehov, in
da v splošnih in posebnih, v lastnih iz bližnjega
potrebah od Boga  izprosimo pomoči.

Kolikotera utegne biti molitev?

Molitev utegne biti dvojna:  ali samo
notranja  ali pa ob enem tudi vnanja:
obojne molitev smo se naučili od Jezusa
Kristusa  in apostolov.

Kdaj je molitev notranja ?

Notranja nam je molitev, kadar same misli
svojega duha in želje svojega srca povzdigujemo
k Bogu  a).

Kdaj je molitev vnanja?

Vnanja pa je molitev, kadar misli svojega

a)  Tako je molila Ana, v templju. I. Kralj.  1, 13.
Ana je namreč v svojem srcu govorila, glas pa
se celo ni slišal. Tako je molil David rekoč:
Moje srce je govorilo s teboj. Psal.  26, 8.

57

duha in želje svojega srca tudi z besedami
izrekajemo, in taki molitvi se pravi ustna
molitev.

Na kaj je treba gledati, kadar molitev
opravljamo ustno?

Kadar molitev opraljamo ustno,  mora
naša duša ravno to misliti, hoteti in želeti,
kar pomenijo besede v ustni molitvi.

Ali je ustna molitev koristna in potrebna?

Ustna molitev je koristna in potrebna,
ker s tako molitvijo sami sebe k pobožnosti
vnemamo, drugim pa, ki slišijo molitev, lep
zgled dajemo in jih izpodbujamo k molitvi.

Čemu rabimo molitevne bukve?

Rabimo tudi molitevne bukve,  da
bi z njih pomočjo zbujali v sebi pobožne misli
in svete želje, kakršne je treba imeti ob molitvi.
Take bukve so dobra pomoč tistim, kateri
priličnih besčd sami najti ne morejo za svoje
potrebe.

Ali smo dolžni moliti?

Moliti smo dolžni,  zakaj molitev je
ena izmed najimenitniših dolžnosti naše vere b).

b)  Neprenehoma molite. I. Tes.  5, 17.

58

Kdo nam veleva moliti?

Moliti nam velevajo: Božja  zapoved c),
Kristusov  zgled d)  in njegovo povelje e).

V čigavem imenu moramo moliti?

Moliti moramo v Jezusovem  imenu f).

Kako je treba moliti?

Moliti je treba ponižno g)  in s skesanim
srcem, v duhu in v resnici h),  s trdno vero
in zaupanjem i).

Katera molitev obsega vse, za kar nam je
treba moliti?

Vse, za kar nam je treba moliti, obsega
Očenaš, to je Gospodova molitev k).

c)  Kliči me ob dnevu stiske; otel te bom, in boš
me častil. Ps.  49, 15.

d)  Lvk.  22, 41. 42. Mat.  26, 39.

e)  Prosite, in vam se to dalo; zakaj sleherni, kateri
prosi, prejme. Mat.  7, 7. 8.

f)  Kesnično, resnično vam pravim: Ako boste Očeta
kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Jan.
16, 23.

g)  Molitev ponižnega človeka predere oblake. Sir.
35, 21.

h) Bog  je duh, in kateri ga molijo, morajo ga v duhu
in resnici moliti. Jan.  4, 24.

i)  Prosi naj z zaupanjem brez vsega pomišljanja.
Jak.  1, 6.

k) Mat.  6, 9-13.

59

§ 2. Gospodova molitev.

Kdo nas je učil moliti?

Kristus, naš Gospod, nas je učil moliti
in sicer O č e n aš, ki se imenuje tudi Gospodova
molitev.

Kako se glasi Oče naš?

Oče naš se tako glasi:

Oče naš, kateri si v nebesih!
Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi
k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se
tvoja volja, kakor v nebesih, tako na
zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji
kruh. In odpri s ti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim
dolžnikom. In ne vpelji nas v izkuš¬
nja v o. Temuč r e š i n a s h u d e g a (z 1 e g a).
A m e n.

Koliko delov ima Gospodova molitev?

Gospodova molitev ima ogovor in sedem
prošenj.

a. Ogovor.

Kako se glasi ogovor?

Ogovor se tako glasi:

Oče naš, kateri si v nebesih!

60

Koga ogovarjamo s tčini besedami?

S tč mi besedami ogovarjamo Boga, ki
je naš Oče l).

Zakaj pravimo Bogu  Oče?

Bogu pravimo Oče, ker nas je po svoji
podobi ustvaril m)  in po očetovsko skrbi za
nas n).

Zakaj pravimo Bogu  naš  Oče?

Pravimo Bogu naš Oče,  ker nas je vše
po svetem Duhu pri svetem krstu posinovil o),
svoje dčdiče, sodediče Jezusa Kristusa^
storil in pobratil med seboj.

Zakaj pravimo: Kateri si v nebesih?

Pravimo: Kateri si v nebesih, ker
Bog,  četudi je povsod pričujoč, vendar

l)  Ali ni en Oče nas vseh? Ali nas ni en Boa
ustvaril? Malah.  2, 10.

m)  Ali ni on tvoj Oče, ki te je pridobil, in te naredil
in ustvaril? V Mojz.  32, 6.

n)  Ne skrbite torej rekoč: Kaj bomo jedli, ali kaj
bomo pili, ali s čim se bomo oblačili? Ker po
tem vsem poprašujejo neverniki. Saj ve vaš Oče
nebeški, da vsega tega potrebujete. Mat.  6, 31.
Vso svojo skrb zvrnite nanj, ker njemu je skrb
za vas. I. Petr.  5, 7.

o)  Prejeli ste duha posinovljenih otrok, v katerem
kličemo: Aba (oče)! Rim.  8, 15.

p)  Ako pa otroci, (smo) tudi dediči; dediči sicer
božji,  sodediči pa Kristusovi. Rim.  8, 17.

61

sosebno v nebesih prebiva q).  kjer se svojim
izvoljenim obličje v obličje kaže in uživati daje.

b. Tri prve prošnje Gospodove molitve.

Katera je prva prošnja?

Prva prošnja je: Posvečeno

bodi tv oj e ime.

Zakaj prosimo najpred, da bi bilo ime božje
posvečeno?

Prosimo najpred, da bi bilo ime božje
posvečeno, ker smo dolžni vselej in pred vsemi
rečmi prositi tega, kar se tiče časti b o ž j e r),
in po tem še le tega, kar je nam ali bližnjemu
potrebno.

Kaj prosimo v prvi prošnji očenaša?

V prvi prošnji očenaša prosimo:

1.  Da bi vsi ljudje na zemlji Boga
spoznali, in da bi njegovo presveto imč bilo
pričano in povsod hvaljeno.

2. Da bi se grčšniki k Bogu  izpreobmili
in izpokorili.

q)  Kdorkoli bo molil na tem mestu, usliši ga (o
Gospod, moj Bog!)  s svojega prebivališča, to je,
z nebes, in bodi milostljiv. II. Kron.  6, 21.

r)  Iščite najprej božjega  kraljestva in njegove pravice,
in vse to vam bo privrženo. Mat.  6, 33.

62

3. Da bi se njegovo presveto ime nikoli
ne oskrunilo, ne s krivoverstvom in nevero, ne
z bogotkletjem in nekrščanskim življenjem.

Katera je druga prošnja?

Druga prošnja je: Pridi k nam
tvoje kr a lj estvo.

Kaj prosimo v drugi prošnji?

V drugi prošnji prosimo:

1. Da bi Bog svojo cerkev in kraljestvo
svoje milosti razširil in utrdil, kraljestvo hudiča
in greha pa razdejal.

2. Da bi vero, upanje in ljubezen v nas
vlil in te čednosti v nas množil.

3. Zadnjič, da bi nam po tem življenju
dodelil nebesa.

Katera je tretja prošnja?

Tretja prošnja je: Zgddi se

tvoja volja, kakor v nebesih, tako
na  z e m 1 j i.

Kaj prosimo v tretji prošnji?

V tretji prošnji prosimo:

1. Da nam Bog podčli milost, da bi
njegovo božjo voljo vselej na zemlji tako na¬
tanko in radi izpolnjevali, kakor jo angeli in
svetniki izpolnjujejo v nebesih.

63

2. Da bi Bog odvrnil vse, kar bi njegovo
božjo voljo izpolnjevati branilo.

e. Štiri poslednje prošnja Gospodove molitve.

Katera je četrta prošnja?

četrta prošnja je: Daj na m

danes naš vsakdanji kruh.

Kaj prosimo v četrti prošnji?

V četrti prošnji prosimo:

1. Da bi nam Bog dal vse, česar nam
je potreba, da si ohranimo telesno in dušno
življenje.

2. Da bi Bog draginjo in lakoto, pa tudi
greh, po katerem večkrat nastopajo take kazni,
dobrotljivo odvrnil od nas.

Katera je peta prošnja?

Peta pr ošnj a j e: In odpdsti nam
naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo
s v oj  im  d o 1 ž n i k o m.

Kaj prosimo v peti prošnji?

V peti prošnji prosimo, da bi nam Bog
naše grehe odpustil ravno tako, kakor mi iz
srca odpuščamo tistim, ki so nas razžalili.

04

Katera je šesta prošnja?

Šesta prošnja je: Innevpelji nas
v izkušnj a v o.

Kaj prosimo v šesti prošnji?

V šesti prošnji prosimo, da bi Bog ob
izkušnjavi nam ne ukratil svoje pomoči, in
tudi ne dopustil, da bi nas izkušnjava premagala.

Kdo nas sosebno izkuša?

Izkuša nas sosebno svet, naše meso,  to
je, naše hudo nagnjenje in poželenje, in
hudič  s).

Ali Bog tudi pobožne in pravične obiskuje
z izkušnjavo?

Tudi pobožne in pravične obiskuje Bog
z izkušnjavo, kadar njih čednost izkuša in to:

1. Z boleznijo.

2. S siromaštvom in drugimi nadlogami.

s)  Vse, kar je na svetu, je poželenje mesa, in po¬
želenje oči, in napuh življenja, kar ni iz Očeta,
ampak iz sveta. I. Jan.  2, 16 . Vsak pa je izkušan,
kadar ga njegovo poželenje vleče in vabi. Jak.
1, 14. Bodite trezni in čujte: ker hudič, vaš
zoprnik, hodi okoli kakor rjoveč lev, in išče,
koga bi požrl. I. Petr.  5, 8. Oblecite božje  orožje,
da morete obstati pred zalezovanjem hudičevim.
Efez.  6, 11.

65

Katera je sedma prošnja?

Sedma p r o š n j a j e : Temuč reši nas
hudega.

Kaj prosimo v sedmi prošnji?

V sedmi prošnji prosimo:

1. Da bi nas Bog rešil zlasti hudega na
duši, namreč greha, in nas obvaroval večnih
in časnih kazni greha.

2. Da bi nas Bog rešil tudi telesnih
nadlog in težav, a,ko nam niso v zveličanje t).

3. Da bi nam Bog dodelil milost, da bi
vse nadloge in težave, s katerimi nas obiskuje,
potrpežljivo in stanovitno prestali u).

Kaj pomeni beseda „Amen“?

Amen,  hebrejska beseda, pomeni po
naše: Zgodi se! ali pa: Zgodilo se bo.

t)  Blagor človeku, kateri pretrpi izkušnjavo; ker
izkušen bo prejel krono življenja, ki jo je Bog
tistim obljubil, ki ga ljubijo. Jak.  1, 12. Ker si
bil Bogu  prijeten, bilo je potrebno, da te je
izkušnjava izkusila. Tob.  12, 13.

u)  Lončarsko posodo poskusi peč, pravične ljudi pa
izkušnjava bridkosti. Sir.  27, 6.

Veliki katekizem. tSlovenisch.)

5

66

§ 3. Angelovo češčenje.

Katero molitev katoliški kristjani večidel
priilevajo Očenašu?

Katoliški kristjani pridevajo večidel Oče¬
našu angelovo češčenje?

Kaj je angelovo češčenje?

Angelovo češčenje  je molitev, s katero
zlasti presveto Devico Marijo, Mater božjo,
pred vsemi angeli in svetniki častimo in na
pomoč kličemo.

Kako se glasi angelovo češčenje?

Angelovo češčenje se tako glasi:

češčena si Marija, milosti polna,
Gospod je s teboj. Blažena si med
ženami, in blažen je sad tvojega
telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati
božja,  prdsi za nas grešnike, zdaj in
ob naši smrtni uri. Amen.

Iz koliko delov je sestavljeno angelovo
cescenje ?

Angelovo češčenje je sestavljeno iz treh
delov:

Iz pozdravljenja velikega angela Gabrijela,
iz pozdravljenja Elizabete in iz besed, ki jih
je pristavila cčrkev.

67

Kako je pozdravil angel Gabrijel Marijo?

Angel Gabrijel je Marijo pozdravil s temi
besedami:

„č e š č e n a si (Marija), milosti
polna, Gospod je s teboj, blažena si
med ženami”  x).

Kako je Elizabeta pozdravila Marijo?

Elizabeta je povzela angelove besede:

„B laž en a si med ženami” in je še
dostavila t6 besede: „in blažen je sad
tvojega telesa u  y).

Katere besede je pristavila cerkev?

Cerkev je pristavila tb besede:

Jezus. Sveta Marija, Mati božja,
p r 6 s i za nas grešnike, zdaj in ob
naši smrtni uri. Amen.

Zakaj pravimo: Sveta Marija, Mati božja?

Pravimo:  Sveta Marij a, Mati božja,
ker je:

1. Sveta Devica Marija rodila  J e z n s a
Kristusa, kateri j e pravi  Bog.

2. Ker nam to im 6 zbuja zaupanje, da bo
Bog uslišal njeno prošnjo za nas.

x) Luk.  1, 18.

y) Luk.  1, 42.

5 *

68

Zakaj pravimo: Prosi za nas grešnike?

Pravimo: Pr6si za nas grešnike,
da bi spoznanj e naše reve genilo Marij  o,
da nam od Boga izprosi izpokornega duha in
odpuščenje naših grehov.

Zakaj pravimo: Prosi za nas zdaj in ob
naši smrtni uri?

Pravimo: Prdsi za nas zdaj in ob
naši smrtni uri,  ker božje pomoči vselej
potrebujemo, tako zdaj kakor tudi ob smrtni
uri, ob kateri so izkušnjave hudičeve večkrat
naj hujše.

Kdaj katoliška cčrkev zlasti časti Mater
božjo z angelovim češčenjem ?

Katoliška cčrkev časti Mater božj  o z an¬
gelovim češčenjem zlasti, kadar zjutraj, opoldne
in zvečer zvoni k molitvi.

Česa se je treba sosebno spominjati pri
tem zvonjenju?

Ob tem zvonjenju se je treba sosebno
hvaležno in pobožno spominjati, da se je Sin
božji  učlovečil.

69

Tretje poglavje.

Ljubezen.

Razdelek I.

Kaj je krščanska ljubezen.

Kaj je krščanska ljubezen?

KrŠČ a n s k a ljubezen  je čreznaturna,
od Boga  vlita čednost a),  po kateri Boga,
največo dobroto, zavoljo njega samega, bližnjega
pa zavoljo Boga  ljubimo kakor sami sebe.

Kaj se pravi, krščansko ljubiti?

Krščansko ljubiti,  se pravi: Boga,
največo dobroto, zavoljo njega samega, bliž¬
njega pa zavoljo Boga  ljubiti b),  zavoljo
Boga  voljno storiti vse, kar je zapovedal.

a)  Ljubezen božja  je izlita v naša srca po svetem
Duhu, kateri nam je bil dan. Bim.  5, 5.

b)  Ljubi Gospoda svojega Boga,  iz vsega svojega srca,
in iz vse svoje duše, in iz vse svoje pameti. Ta je

70

Zakaj moramo Boga  še ljubiti?

Boga  moramo ljubiti tudi zato, ker nam
je neskončno dobrotljiv c).

Kako moramo Boga  ljubiti?

Boga  moramo ljubiti čr e z vse,  iz vsega
svojega srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje
misli, in iz vse svoje moči.

Kaj se pravi, Boga  črez vse ljubiti?

Boga  črez vse ljubiti, se pravi: Boga
raji imeti kakor vse stvari, in bolj čislati ga,
kakor vse, kar nam bi moglo biti prijetno in
dopadljivo.

Kaj se pravi Boga  ljubiti iz vsega srca,
iz vse duše, iz vse moči in iz vse misli ?

Boga  ljubiti iz vsega srca, iz vse duše,
iz vse moči in iz vse misli, se pravi: Vse
svoje misli, vse svoje želje in vse svoje besede
in dela k Bogu  obračati, raji vse, celč tudi
življenje izgubiti, in raji vse trpeti, kakor
vedoma delati proti zapovedim božjim.

naj veča in prva zapoved. Druga pa je tej enaka:
Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. Mat.  22,
37. 38. 39.

c)  Ljubimo torej mi Boga,  ker nas je Bog  prej
ljubil. I. Jan.  4, 19.

71

Kaj pomeni beseda bližnji?

Beseda bližn  ji  pomeni vsakega človeka,
prijatelja in neprijatelja ali sovražnika d).

Kaj se pravi, bližnjega ljubiti?

Bližnjega ljubiti, se pravi: Bližnjemu dobro
hoteti, storiti mu, kar mu je prijetno in
koristno, in opustiti vse, kar mu je neprijetno
in škodljivo e).

Kaj se pravi, bližnjega zavoljo Boga  ljubiti ?

Bližnjega zavoljo Boga  ljubiti, se pravi:
Bližnjega ljubiti, ker je podoba božja,  in
ker je Bog  zapovedal, bližnjega ljubiti f).

Kaj se pravi, bližnjega ljubiti, kakor sam
sebe?

Bližnjega ljubiti kakor sam sebe, se pravi:
Bližnjemu ne storiti ničesar, kar bi mi sami

d)  Beri Jezusovo  pripovest o usmiljenem Samarijanu.
Luk.  10, 29—37.

e)  Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva; ljubezen
ni nevoščljiva, neravna napačno, se ne napihuje; ni
časti lakomna, ne išče svojega, ne da se razdražiti,
ne misli hudega; ne veseli se krivice, veseli se pa
resnice; vse pretrpi, vse veruje, vse upa, vse
prenese I. Kor.  13, 4. 5. 6. 7.

f) Ako kdo reče: „Liubim Boga 11  in sovraži svojega
brata, je lažnik; kdor namreč ne ljubi svojega brata,
katerega vidi, kako more ljubiti Boga,  katerega ne
vidi ? In to zapoved imamo od Boga,  da, kdor ljubi
Boga,  naj ljubi tudi svojega brata. I. Jan.  4, 20. 21.

72

s pametjo radi ne imeli; pravi se: izkazati
mu to, kar bi po pravici mi sami zase hoteli
od njega g).

Ali je krščanska ljubezen potrebna?

Krščanska ljubezen je tako po¬
trebna,  da človek, ki se zavč svoje pameti,
brez ljubezni ne more doseči večnega življenja h).

S čim se izkazuje ljubezen do Boga  in
do bližnjega?

Ljubezen do Boga  in do bližnjega se iz¬
kazuje z izpolnjevanjem deset zapovedi božjih i).

Razdelek II.

Deset  božjih  zapovedi sploh.

Katere so desetere zapovedi božje?

Po poglavitni vsebini so desetere zapo¬
vedi b o ž j e tč :

1. Veruj v enega samega Boga.

g)  Vse, karkoli hočete, da vam store ljudje, tudi
vi njim storite; zakaj to je postava in preroki.
Mat.  7, 12.

h)  Kdor ne ljubi, ostane v smrti. Sleherni, kateri
sovraži svojega brata, je ubijavec; in veste, da
noben ubijavec nima večnega življenja v sebi
obstoječega. I. Jan.  3, 14. 15.

i)  Kdor moje zapovedi ima in jih izpolnjuje, tisti je,
ki me ljubi. Jan.  14, 21.

73

2. Ne imenuj po nemarnem božjega
imena.

3. Posvečuj praznik. .

4. Spoštuj očeta in mater, da boš
dolgo živel, in da ti bo dobro na zemlji.

5. Ne ubij aj.

6. Ne prešuštvuj.

7. Ne kradi.

8. Ne pričaj po krivem zoper svo-
j ega bližnj ega.

9. Ne žčli svojega bližnj ega žene.

10. Ne žčli svojega bližnjega blaga.

Kako sveto pisme izrekuje deset zapovedi
božjih?

Sveto pismo izrekuje deset zapovedi božjih
tako:

1.  Jaz sem Gospod, tvoj Bog.  Ne
imej tujih bogov zraven mene. Ne delaj
si izrezane podobe, da bi jo molil.

2. Ne imenuj po nemarnem imena
Gospoda, svojega Boga.

3. Praznuj dan sobote, da ga
posvečuj eš.

4. Spoštuj svojega očeta in svojo
mater, kakor ti je zapovedal Gospod,
tvoj Bog,  da dolgo živiš, in da ti je
dobro  v deželi, katero  ti  bo  dal
Gospod, tvoj Bog.

74

5. Ne ubijaj.

6. Ne prešuštvuj.

7. Ne kradi.

8. Ne govori krivega pričanja.

9. in 10. Ne želi žene svojega
bližnjega, ne hiše njegove, ne
njive, ne hlapca, ne dekle, ne vola,
ne osla, ne ničesar od vsega, kar
je n j egovega k).

Komu je Bog dal deset zapovedi?

Bog je dal deset zapovedi Mojzesu na
gori Sinaj  za  izraelsko ljudstvo, ko je
po izhodu iz Egipta bilo v puščavi l).

Kako je Bog dal deset zapovedi?

Bog je dal deset zapovedi, ki so bile
z njegovim prstom zapisane na dve kameni
tabli, ob gromu in blisku, in sicer za to:

1. da bi jih ljudstvo toliko rajše izpolnjevalo,

2. da bi njegovo voljo bolj spoštovalo, in

3. da bi se prestopniki bali njegove mogočnosti
in zapretenih kazni.

Ali smo tudi mi dolžni deset božjih zapo¬
vedi izpolnjevati?

Tudi mi smo dolžni deset božjih zapovedi
izpolnjevati:

k)  V. Mojz.  5, 6-21.

l)  II. Mojz.  19, in 20.

75

1. Ker razlagajo naturno postavo, katera
je zapisana v naša srca.

2. Ker jih j e Jezus Kristus  sam potrdil
in izpolnjevati zapovedal m).

Jedi mogoče, deset zapovedi božjih izpol¬
njevati ?

Deset zapovedi božjih  izpolnjevati je
mogoče, ker Bog vsakemu milost daj e k temu n).

Kaj obsegajo desetere zapovedi božje?

Prve tri zapovedi obsegajo dolžnosti do
Boga,  drugih sedem pa ima v sebi dolžnosti
do bližnj ega.

Kje so ob kratkem nahaja vsebina dese¬
terih zapovedi?

Vsebina deseterih zapovedi se nahaja ob
kratkem skupaj v dveh zapovedih lju¬
bezni,-

Katera je prva zapoved ljubezni?

Prva zapoved ljubezni je: Ljubi Go¬
spoda, svoj ega Boga, iz vsega svoj ega

m)  Nikar ne mislite, da sem prišel razvezat postavo
ali preroke: ne razveza vat, ampak dopolnit sem
jih prišel. Mat.  5, 17.

n)  Svojega duha bom v vas položil, in storil, da se
boste po mojih zapovedih ravnali, in moje pravice
ohranili in izpolnjevali. Eceh.  36, 27. Bog  je, kateri
dela v vas hoteti in dopolniti po svoji dobri volji.
Filip.  2, 13. — Vse morem v njem, kateri me
močnega dela. Filip.  4, 13.

76

srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje
misli in iz vse svoje moči o).

Katera je druga zapoved ljubezni?

Druga zapoved ljubezni  je:  Ljubi svo¬
jega bližnjega kakor sam seb ep).

Kako je razlagal Kristus  zapoved ljubezni
do bližnjega?

Kristus je razlagal zapoved ljubezni do
bližnjega s temi besedami:  Vse, karkoli
hočete, da vam storč ljudje, tudi vi
njim storite; zakaj to je postava in
preroki q).

Kaj je treba pomneti pri vsaki zapovedi?

Pomneti je treba, da se v vsaki zapovedi
nekaj zapoveduje, nekaj pa tudi prepoveduje.

Razdelek III.

Deset božjih zapovedi posebe.

1. Prve tri zapovedi, ki obsezajo dolžnosti do Boga.

Kaj je v prvi zapovedi zapovedanega?

V prvi zapovedi nam je zapove-

o) Luk.  12 , 30 . p) Luk.  12 , 31 . q) Mat.  7 , 12 .

77

dano, v enega  Boga verovati a),  njega
moliti b),  vanj upati c),  n j ega lj ubiti d).

Kaj se v prvi zapovedi prepoveduje?

V prvi zapovedi se prepove¬
duje: Nevera*^, malikovanje f),  kri¬
voverstvo g),  vedeževanje, prazna

a)  Brez vere je nemogoče Bogu  dopasti. Zakaj kdor
hoče pristopiti k Bogu , mora verovati, da je.
Hebr.  11, 6.

b)  Pisano je: Gospoda svojega Boga  moli in njemu
samemu služi. Mat.  4, 10.

c)  Kateri se boje Gospoda, upajo v Gospoda; on je
njih pomočnik in varuh. Ps.  133, 19. Upajte vanj
vsa zbrana ljudstva, pred njim razgrnite svoja
srca! Bog  je naš pomočnik vekomaj. Ps.  61, 9.

d)  Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog,  je edini Gospod.
Ljubi Gospoda svojega Boga  iz vsega svojega
srca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje moči.
V. Mojz.  6, 4. 6.

e)  Kdor ne veruje, bo pogubljen. Mark.  16, 16.

f)  Zavoljo tega jih je Bog  prepustil željam njih
srca ... oni so izpremenili resnico božjo  v laž,
in so častili in služili raji stvarem, kakor stvarniku,
kateri je češčen vekomaj. Amen. Rim.  1, 24, 25.
Ne obračajte se k malikom, tudi si ne delajte
vlitih bogov. Jaz sem Gospod, vaš Bog.  III. Mojz.
19, 4. Tudi ne bodite malikovavci, kakor nekateri
izmed njih (naših očetov). I. Kor.  10, 7.

g)  Krivovernega človeka se ogibaj po enem, ali
drugem posvarjenju. Tit.  3, 10.

78

v č r a, vraže  (coprnija)  h)-  sovražiti
Boga i),  obupati, ne zaupati k)  ali pa
predrzno zaupati v božjo  milost l).

Ali ni zoper prvo zapoved, angele in svet¬
nike častiti in na pomoč klicati?

Angele in svetnike častiti in na pomoč
klicati in zoper prvo zapoved, marveč je dobro
in koristno m).

h)  Ne hodite k vražarjem in vedežev nič ne poprašujte,
da ne boste oskrunjeni po v  njih. Jaz sem Gospod,
vaš Bog.  III. Mo jz.  19, 31. človeka, kateri se obrača
k vražarjem in vedežem, in se z njimi pregreši,
bom s srditim obličjem pogledal in ga bom
potrebil izmed njegovega ljudstva. III. Mojz.  20, 0.

i)  Vzdigni se Bog,  in razkrope naj se njegovi sovraž¬
niki, in beže naj izpred njegovega obličja, kateri
ga sovražijo. Ps.  67, 2.

k)  Nikar ne izgubljajte svojega zaupanja, katero ima
veliko plačilo. Hebr.  10, 35.

l)  Ali zaničuješ bogastvo njegove dobrotljivosti, in
potrpežljivosti in prizanesljivosti, in ne veš,
da te božja  dobrotljivost napeljuje k pokori?
Rim.  2, 4.

m)  Ako bi angel eden izmed tisoč zanj govoril, da
bi oznanil človekovo pravičnost, bo se ga usmilil,
in poreče: Keši ga, da ne pojde v pogubljenje;
našel sem, v čemur mu bom milostljiv. Job  33,
23. 24. Meni pa so prečastitljivi tvoji prijatelji, o
Bog.  Njih gospostvo je zelo potrjeno. Ps.  138,
17. Hvalite Gospoda v njegovih svčtih; hvalite
ga v njegovi močni trdnjavi! Ps.  150, 1. Triden¬
tinski zbor v 25. seji je zastran češčenja svet¬
nikov i t. d. sklenil in določil to: „Sveti cerkveni

79

Zakaj kličejo katoliški kristjani angele na
pomoč?

Katoliški kristjani kličejo angele na pomoč,
ker so ljudem za varuhe odločeni; ker ljudi
ljubijo, za njih zveličanje skrbč, zanje prosijo;
in ker Boga  vedno gledajo in mu tudi molitev
ljudi izročajo n).

zbor zapoveduje vsem škofom in drugim dušnim
pastirjem, da naj po navadi katoliške in apostolske
cerkve, od prvih časov krščanske vere sprejeti,
po enoglasnem nauku svetih cerkvenih očakov,
in po določbah svetih cerkvenih zborov, včrne
skrbno v tem podučujejo, kar zadeva priprošnjo in
iskanje pomoči pri svetnikih, češčenje ostankov in
pravo rabo podobščin; naj jih uče, da svetniki,
ki kraljujejo s Kristusom,  za ljudi Boga  prosijo;
in da je dobro in koristno, jih ponižno na pomoč
klicati, in da, kadar hočemo od Boga  po nje¬
govem Sinu Jezusu Kristusu , Gospodu našem,
kateri je naš edini Odrešenik in Zveličar, dobrot
doseči, k njim pribežimo, in jih poprosimo za njih
pomoč in priprošnjo.

n)  Svojim angelom je zapovedal zavoljo tebe, da
naj te varujejo na vseh tvojih potih. Na rokah te
bodo nosili, da kje z nogo ne zadeneš ob kamen.
Ps  90, 11. 12.

Glejte, da ne zaničujete katerega teh malih!
ker pravim vam, da njih angeli v nebesih vedno
gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.
Mat.  18, 10. Kadar si s solzami molil, in si mrtve
pokopaval, in si svoje kosilo popuščal, in si mrtve
po dnevi v svoji hiši skrival, po noči pa pokopaval;

80

Zakaj kličejo katoliški kristjani tudi svet¬
nike na pomoč?

Katoliški kristjani kličejo tudi svetnike
na pomoč, ne kakor da bi mogli iz lastne
moči pomagati, ampak zato, ker so prijatelji
božji  in tudi za ljudi prosijo pri Bogu o).

Ali je zoper prvo zapoved, podobe imeti in
častiti ?

Podobe imeti in častiti  ni zoper
prvo zapoved božjo;  zakaj ta zapoved
samo prepoveduje izrezavati podobe in mo¬
liti  p)  jih.

Zakaj katoliški kristjani častč podobe?

Katoliški kristjani častč podobe, ker nam
podobe pred oči stavijo kaj častitljivega,namreč:

sem jaz tvojo molitev nosil pred Gospoda. Tob.
12, 12. In drugi angel je prišel, in je vstopil
pred oltar; imel je zlato kadilnico, in dano mu je
bilo veliko kadila, da bi položil od molitev vseh
svetnikov na zlati oltar, kateri je pred sedežem
božjim.  In dim kadila se je kvišku valil z molit¬
vami svetnikov iz roke angelov pred Boga.  Razod.
sv. Jan.  8, 3. 4.

o)  Ta je prijatelj bratov in Izraelovega ljudstva; ta
je, ki veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto,
Jeremija, prerok božji.  II. Muk.  15. 14.

p)  Ne delajte si malikov, in izrezanih podob . . . da
bi jih molili. III. Mojz.  26, 1.

81

katero božjo  osebo ali mater božjo,  ali
kakega svetnika. To češčenje ni namenjeno
podobi, ampak temu, kogar pomeni podoba.

Ali ravnajo katoliški kristjani zoper prvo
zapoved, kadar častč svete ostanke?

Katoliški kristjani ne ravnajo zoper prvo
zapoved, kadar častč, svete ostanke (svetinje),
zakaj ne molijo jih q).

Zakaj častč katoliški kristjani svete
ostanke ?

Katoliški kristjani častč svete ostanke:

1. Ker so kosti tistih teles, v katerih so
se svetniki kakor mučeniki (martrniki) Bogu
darovali, ali v katerih so s pokoro in drugimi
čednostmi Bogu  tako služili, da so dosegli
posebno stopnjo popolnosti.

2. Ker bo B o g ravno te ostanke po vsta¬
jenju mrtvih večno poveličal v nebesih r).

q)  Tridentinski zbor v 55. seji ukazuje, da morajo
verni sveta telesa svetih mučenikov častiti: „Tudi
telesa svetih mučenikov (martrnikov) in drugih,
ki so sveto živeli v Kristusu , katera (telesa) so
bila živi udje Kristusovi,  in tempelj svetega Duha,
in ki bodo od njega k večnemu življenju obujena
in poveličana, naj verni častijo, posebno ker Bog
po njih ljudem mnogo dobrot izkazuje."

r)  Kateri bo premenil naše revno telo, ker ga bo
upodobil svojemu častitljivemu telesu po moči,
s katero si tudi more podvreči vse zeči. Filip.  3, 21.

Vleki katekizem. tSlovenisch.) 6

82

3. Ker je Bog po svetih ostankih več¬
krat čudeže delal in ljudem veliko dobrega
izkazoval s).

Kaj je v drugi zapovedi prepovedanega?

V drugi z a p o v e d i j e prepovedano,
imenu božjemu  nečast delati.

Kako se božjemu  imenu dela nečast?

Imenu božjemu  se nečast dela:

1. Z vsakim grehom t).

s)  Nobena beseda ga (Elizeja) ni premagala, še celo
njegovo mrtvo truplo ga je ko preroka ozna¬
njalo. V svojem življenju je dopriuašal grozne reči,
in po smrti je delal čudeže. Sir.  48, 14. 45.

In s plaščem Elijevim, ki mu je bil padel, je
udaril vodo, pa se ni razdelila, in je rekel: Kje
je Boa  Elijev tudi zdaj? In udaril je vodo, in
razdelila se je tja in sem. in Elizej je šel skozi.
I V.Kralj.  2, 14.

Neki pa, ki so pokopavali človeka, so videli
' roparje, in vrgli so mrliča v Elizej ev grob. In
ko se je bil doteknil Elizejevih kosti, je oživel
človek in je stal na svojih nogah. IV. Kralj.
13, 21.

In čudeže, ne majhne, je Bog  delal po Pav¬
lovih rokah, tako da so tudi potne rute od nje¬
govega života in pasove na bolnike pokladali, in
bolezni so jih popustile, in hudi duhovi so šli iz
1  njih. Ap. dej.  19, 11. 12.

t)  Ti se s postavo hvališ in s prelomljenjem postave
Bogu  nečast delaš! Bim.  2, 23.

83

2. Zlasti z bogokletstvom u ); kadar kdo
zaničljivo govori o Bogu,  o pravi veri in
svetnikih.

3 Kadar kdo brez potrebe ali celo po
krivem priseže v).

4. Kadar Bogu  storjeno obljubo pre¬
lomi x).

5. Kadar se božje  ime brez potrebe in
brez časti imenuje y).

u)  Kdor preklinja Gospodovo ime, naj smrti umrje;
s kamenjem naj ga posuje vsa množica, bodi si
rojak ali tujec. III. Moji.  24, 16.

v)  Jaz pa vam pravim, celo ne prisegati, ne pri nebu,
ker je sedež božji,  ne pri zemlji, ker je podnožje
njegovih nog; ne pri Jeruzalemu, ker je mesto
velikega kralja. Mat.  5, 34. 35. — Ne prisegaj
po krivem pri mojem imenu, in ne skruni imena
svojega Boga.  III. Mojz.  19, 12. — Pred vsem
pa, moji bratje! ne prisegajte ne pri nebu, ne
pri zemlji, ne s kako drugo prisego. Bodi pa
vaše govorjenje: je, je; ni, ni; da pod sodbo
ne padete. Jak.  5, 12.

x)  Kadar storiš obljubo Gospodu, svojemu Bogu,  ne
odlašaj je dopolniti; zakaj Gospod, tvoj Bog,  jo
bo terjai; in ako se obotavljaš, bo ti šteto v greh.
Ako nič nočeš obljubiti, si brez greha. Kar je
pa enkrat prišlo iz tvojih ust, izpolni in stori, ka¬
kor si obljubil Gospodu, svojemu Bogu,  in kakor
si govoril po svoji volji in s svojimi usti. V.
Mojz.  23, 21. 22. 23.

y)  Ne imenuj po nemarnem imena Gospoda svojega

6 *

84

(5. Kadar kdo božjo besedo  kazi ali
napak obrača z).

Kaj je v drugi zapovedi zapovedanega?

V drugi zapovedi je zapovedano
božje ime posvečevati in častitljivo
izreko vati.

Kako se božje  ime časti in posvečuje?

Božje ime se časti in posvečuje:

1. Kadar  Boga naravnost pred vsem
svetom spoznavamo a).

2. Kadar  Boga v dušnih in telesnih po¬
trebah na pomoč kličemo b).

3. Kadar s pravično prisego Boga  na
pričo kličemo, da bi se verjelo, kar govorimo c).

Boga:  zakaj Gospod ne bo štel nedolžnega, kdor
bo imenoval njegovo ime po nemarnem. II. Mojz.
20, 7.

z)  Nismo namreč, kakor je njih prav veliko, ki kazč
božjo  besedo. II. Kor.  2, 17.

a)  Povzdigoval te bom, o Beg,  moj kralj! in hvalil
tvoje ime vekomaj. Vsak dan te bom hvalil in častil
tvoje ime vekomaj. Ps.  144, 1. 2. Kdorkoli bo
mene spoznal pred ljudmi, bom ga tudi jaz
spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih.
Mat.  10, 32.

b)  Kliči me ob dnevu stiske; otel te bom, in boš me

častil. Ps.  49, 15. To je zaupanje, katero

imamo vanj, da nas usliši, česar koli prosimo po
njegovi volji I. Jan.  5, 14.

c)  Gospoda, svojega Boga,  se boj, in njemu samemu

služi, in pri njegovem imenu prisegaj. V. Mojz.

6, 13.

85

4. Kadar Bogu  storjeno obljubo zvesto
Izpolnjujemo d).

5. Kadar besedo božjo  pridno in po¬
božno poslušamo e).

6. Kadar vse, kar počenjamo, na hvalo
in čast imena božjega  delamo ali Bogu
darujemo f).

Kaj je v tretji zapovedi zapovedanega?

V tretji zapovedi je zapovedano,
v nedeljo, katera je bila že od apostolskih
časov v spomin Kristusovega  vstajenja
nam za praznik odločena, od dela počivati
in bogoljubna dela opravljati g).

d)  Delajte in opravljajte obljube Gospodu, svojemu
Bogu,  vi vsi, ki ste okrog njega, in nosite darove
strašnemu, ki jemlje duha poglavarjem, ki je
strašen kraljem na zemlji. Ps.  75, 12. 13.

e)  Beseda Kristusova  naj prebiva obilno med vami
z vso modrostjo; učite in opominjajte se med
seboj s psalmi, hvalnimi in duhovnimi pesmimi,
pojte Bogu  veseli v svojih srcih. Kol.  3, 16.
Blagor tistim, kateri božjo  besedo poslušajo in jo
ohranijo. Luk.  11, 28.

f)  Dajajte vselej hvalo za vse Bogu  in Očetu v imenu
Gospoda našega Jezusa Kristusa. Efez.  5, 20.
Ali torej jeste ali pijete, ali kaj drugega delate,
vse v časti božji  delajte. I. Kor.  10, 31.

q)  Spomni se, da posvečuješ sobotni dan. II. Mo jz.

20 , 8 .

86

Kaj je v tretji zapovedi prepovedano?

V tretji zapovedi so prepove¬
dane:

1. Vsa hlapčevska dela brez potrebe in
brez pravega dovoljenja h).

2. Vsa druga opravila, ki temu dnevu
nečast delajo, ali pa njegovo posvečevanje za¬
držujejo.

§ 2. Sedem poslednjih zapovedi, ki obsegajo
dolžnosti do bližnjega.

Kaj je v četrti zapovedi zapovedanega?

V četrti zapovedi  je zlasti zapo¬
vedano,  da naj otroci svoje starše lju¬
bijo, spoštujejo v, jim strežejo k) r
v vsem, kar ni zoper božje  zapovedi,

h)  Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela. Sedmi
dan pa je sobota Gospoda, tvojega Boga;  ne
delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja
hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja
živina, ne tujec, ki je znotraj tvojih vrat. II. Alojz.
20, 9. 10.

i)  Spoštuj svojega očeta in svojo mater; to je prva
zapoved z obljubo. Efez.  6, 2. Iz vsega svojega
srca spoštuj svojega očeta, in bolečin svoje matere
ne pozabi. Sir.  7, 29.

k)  Kdor se Gospoda boji, spoštuje starše in kakor
gospodom služi njim, ki so ga rodili. Z dejanjem
in z besedo in z vsem potrpljenjem spoštuj svo¬
jega očeta. Sir.  3, 8. 9.

87

pokorščino izkazujejo l),  v dušnih
in telesnih potrebah pomagajo m),
in zanje molijo n).

Kaj je v četrti zapovedi prepovedanega?

V četrti zapovedi je prepove¬
dano, svojim staršem nepokoren
biti o),  jih sovražiti p),  zaničevati q),

l)  Otroci! bodite pokorni staršem v vseh rečeh; za¬
kaj to je dopadljivo v Gospodu. Kol.  3.20. Otroci!
bodite pokorni svojim staršem v Gospodu; zakaj
to je prav. Efez.  6. 1. Boga  je treba bolj slu sati,
kakor ljudi. Dejan, a p.  5, 29.

m)  Ako ima kaka vdova otroke ali vnuke, naj se
uči poprej svojo hišo vladati in dobro za dobro
povračevati staršem; to namreč je prijetno pred
Bogom.  I. Tim.  5, 4. Sin! podpiraj starost svo¬
jega očeta in ne žali ga v njegovem življenju ; in
ako mu pamet peša, zanašaj mu in ne zaničuj
ga v svoji moči; zakaj usmiljenje do očeta ne bo
nikdar pozabljeno. Sir.  3, 14. 15.

n)  Prosim vas pred vsemi rečmi, da naj se oprav¬
ljajo prošnje, molitve, priporočanja in zahvaljenje
za vse ljudi. I. Tim.  2, 1.

o)  Bodo ljudje sebe ljubeči, lakomni, napuhnjeni,
prevzetni, preklinjavci, staršem nepokorni, ne¬
hvaležni, hudobni, in takih se ogibaj. II. Tim.  3,
2. 5.

p)  Kakor je storil Absalom. II. Kralj.  15—18.

q)  Poslušaj svojega očeta, ki te je rodil, in ne zani¬
čuj svoje matere, kadar se postara. Preg.  23, 22.

88

zasramovati r),  zmerjati ali prekli¬
njati s),  jih v kaki potrebi zapustiti,
ali jim škodovati t).

Kaj je obljubljeno otrokom, kateri izpolnju¬
jejo to zapoved?

Otrokom, kateri to zapoved izpolnjujejo,
je obljubljeno dolgo in srečno življenje u).

Česa se je bati otrokom, kateri te zapo¬
vedi ne izpolnjujejo?

Otrokom, kateri te zapovedi ne izpolnju¬
jejo, se je bati najhujših časnih in večnih
kazni v).

rj  Oko, katero svojega očeta zasramuje in porod
svoje matere zaničuje, naj krokarji pri potokih
izkljujejo, in mladi orli požrejo. Preg.  30, 17.

s)  Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj
umrje; očeta in mater je preklinjal, njegova kri
bodi nad jim. III. Mojz.  20, 9.

t)  Kdor udari svojega očeta ali svojo mater, naj
umrje. Mojz.  21, 15. Kdor svojemu očetu ali
materi kaj zmakne, in pravi, da to ni greh, je
ubijacev tovariš. Preg.  28, 24.

u)  Spoštuj svojega očeta in svojo mater, kakor ti je
zapovedal Gospod, tvoj Bog , da dolgo živiš, in
da ti bo dobro v deželi, ki ti jo bo dal Gospod,
tvoj Bog.  V. Mojz.  5, IG.

v)  Preklet bodi, kdor ne spoštuje svojega očeta in
svoje matere, in vse ljudstvo naj reče: Amen
V. Mojz.  27, IG.

Kaj so starši dolžni svojini otrokom?

Starši so dolžni:

1. Svoje otroke v pravi veri in drugih
potrebnih vednostih ali sami podučevati ali
pa skrbeti, da jih kdo drugi podučuje, ter
v božjem strahu jih rediti x).

2. Vsako pohujšanje, kolikor je mogoče,
odvračati in jim z lepim življenjem dober
zgled dajati y).

3. Za dušno in telesno srečo svojih otrok
skrbeti; česar potrebujejo, jim pridobiti in dati,
in jim, kolikor je mogoče, pomagati z).

x)  Očetje! nikar ne dražite svojih otrok k jezi,
temuč redite jih v podučenju in svarjenju Gospo¬
dovem. Efez.  6, 4. Uči svojega Sina, in bo te
hladil, ter veselje delal tvoji duši. Preg.  29, 17.

y)  Kdor pa pohujša katerega teh malih, ki v me
verujejo, bilo bi mu bolje, da bi se mu obesil
mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globo¬
čino morja. Mat.  18, 6.

z)  Dobil zapusti otroke in vnuke ko dede; grešni¬
kovo premoženje pa je pravičnemu prihranjeno.
Preg.  13, 22- Vtisnite si v srce vse besede, ki
vam jih danes zatrjujem, da zapoveste svojim
otrokom držati se jih in po njih delati in izpol¬
njevati vse, kar je zapisano v ti postavi. V. Mojz.
32, 46.

90

4. Svoje otroke, kadar se pregreši ali kaj
napačnega storč, ne preveč, ne premalo, ampak
vselej z ljubeznijo in mirno a)  strahovati.

Ali četrta zapoved zadeva samo otroke in
starše ?

Četrta zapoved ne zadeva samo otrčk
in pa staršev, ampak tudi vse podložne in
vse njihove duhovske in deželske go¬
sposke,  kakor tudi vse učenike,  in prav za
prav tudi vse tiste, ki so po svoji starosti
in imenitnosti spoštovanja vredni.

Katere dolžnosti imajo podložni do svojih
viših in gosposk?

Podložni imajo dolžnost, do svojih viših
in gosposk,  bodi si dobrih ali hudobnih, tako
obnašati se, kakor otroci do svojih staršev.
Kar je otrokom do njih staršev zapovedano in
prepovedano, to je večidel vse tudi podložnim
do njih viših  zapovedano in propovedano b).

a)  Strahuj svojega sina, ne obupaj; le umoriti ga ne
misli. Preg.  18, 19. Ne odteguj otroku krotitve;
zakaj če ga s šibo udariš, ne bo umrl. Ti ga
boš s šibo udaril, njegovo dušo pa boš rešil
pekla. Preg.  23, 13. 14.

b)  Bodite pokorni svojim sprednikom, in bodite jim
podložni; zakaj oni čujejo kakor taki, kateri bodo
odgovor dajali za vaše duše, da z veseljem to

91

Katere dolžnosti imajo gosposke in viši do
svojih podložnih ?

Gosposke in viši imajo sploh do svojih
podložnih večidel vse tiste dolžnosti, katere imaj o
starši do svojih otrok; zlasti pa so dolžni, svoje
podložne pri pravi veri ohraniti, z njimi pra¬
vično ravnati, jih zoper silo in krivice braniti c).

delajo in ne zdihovaje; to bi namreč ne bilo za
vas dobro. Rebr.  13, 17. Mašniki, kateri so dobri
predpostavljeni, naj se dvojne časti vredne šte¬
jejo; posebno, kateri se trudijo v besedi in pod-
učevanju. I. Tim.  5, 17. Vsak človek bodi viši
oblasti podložen; ni namreč oblasti od drugod,
kakor od Boga , katere pa so, so od Boga  po¬
stavljene. Rim.  13, 1. Bodite torej podložni
vsaki človeški stvari zavoljo Boga,  bodi si kralju
kakor najvišemu, ali vojvodam, kakor od njega
poslanim v maščevanje nad hudodelniki, dobrim
pa v pohvaljenje. II. Pet.  2, 13. 14. Hlapce (uči),
da naj bodo svojim gospodarjem podložni, v vseh
rečeh dopadljivi, da naj ne govore zoper; da
naj ne goljufajo, temuč v vsem dobro zvestobo
izkazujejo, da bodo nauku Boga,  našega Zveli¬
čarja, čast delali v vsili rečeh. Tit.  2, 9. 10.
Hlapci! bodite podložni gospodarjem, z vsem
strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi
sitnim. I. Petr.  2, 18.

c)  Gospodarji! storite hlapcem, kar je pravično in
prav, ker veste, da imate tudi vi Gospoda v ne¬
besih. Kol.  4, 1. Vi gospodarji! delajte z njimi
(hlapci) ravno tako, in opustite pretenje, ker
veste, da je njih in vaš Gospod v nebesih, in da
pri njem ni zunanje veljave ljudi. Efez.  6, 9.

— 92 -

Kaj je v peti zapovedi prepovedanega?

V peti zapovedi je prepovedano,
koga  drugega ali sebe samega  umoriti
ali p oškodovati d).

Kaj se v peti zapovedi še prepoveduje?

V peti zapovedi se tudi prepoveduje:
jeza e),  sovraštvo f) %  pohujšanje g)  in
vsako razžaljenj e bližnjega h).

d)  Kri vašega življenja bom terjal iz rok vseh zverin,
in iz rok človeka; iz rok moža in iz rok njego¬
vega brata bom terjal človeško življenje. Kdorkoli
bo človeško kri prelil, njega kri bo prelita; zakaj
po božji  podobi je človek ustvarjen. I. Moj z.  9, 5. 0.

ej  Jaz pa vam pravim, da vsak, kateri se jezi nad
svojim bratom, bo kriv sodbe; kdor pa svojemu
bratu reče raka (malovrednež), bo kriv zbora;
kdor pa reče norec, bo kriv peklenskega ognja.
Mat.  5, 22.

f)  Sleherni, kateri sovraži svojega brata, je ubijavec;
in veste, da noben ubijavec nima večnega živ¬
ljenja v sebi obstoječega. I. Jan.  3, 15.

g)  Kdor pohujša katerega teh malih, ki v me varu¬
jejo, bilo bi mu bolje, da bi se mu obesil mlinski
kamen na vrat, in bi se potopil v globočino
morja. Gorje svetu zavoljo pohujšanja! Pohujšanje
sicer mora priti, ali vendar gorje tistemu človeku,
po katerem pohujšanje pride! Mat  18, 6. 7.

h)  Kakor hočete, da vam ljudje store, ravno tako
tudi vi njim storite. Luk.  6, 31.

- 93 -

Kaj je v peti zapovedi zapovedanega?

V peti  zapovedi je zapovedano:

1. Mir in edinost imeti z vsemi ljudmi,
tudi s tistimi, ki so nas razžalili i).

2. Vsakemu dobre zglede dajati k).

3. Bližnjemu dušne in telesne dobrote
izkazovati l).

Kaj se v šesti zapovedi prepoveduje ?

V Šesti zapovedi se prepoveduje:
vsakršno nečisto dejanje, nečisto
obnašanje in nečisto govorjenje m );
rado v olj no do padanj e in privoljenje
pri nečistih mislih in željah n),  in
vse, kar napeljuje v nečistost.

i)  Ako je mogoče, kolikor je pri vas, imejte mir
z vsemi ljudmi. Rim.  12, 18.

k)  Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo
vaša dobra dela, in časte vašega Očeta, kateri je
v nebesih. Mat.  5, 16.

l)  Bratje! nikar ne nehajte dobro delati. II. Tes.
3, 13.

m)  Vsa nečistost se še ne imenuj med vami (kakor
se spodobi svetim) ; ali nesramnost, ali nespa¬
metne ali grde besede, kar se ne spodobi. Efez.
5, 3. 4. O tacih (nečistih) delih vam napove¬
dujem, da kateri take reči delajo, ne bodo kraljestva
božjega  dosegli. Gal.  5, 21.

n)  Slišali ste, da je bilo rečeno starim: Ne pre-

94

Kaj pa napeljuje v nečistost?

V nečistost  napeljuje:  predrzna in
nesramna nčša ali obleka, lenoba oj,
nezmernost v jedi in pijači p),  pre-
razvajene tovarišije z osebami dru¬
gega spola, nespodobni pogledi q)
in branje nesramnih bukev.

Kateri so žalostni nasledki nečistosti?

Žalostni nasledki nečistosti  so:

1.  Pozabljenje Boga.

2. S1 e p 61 a pameti.

3. Otrplost volje.

šuštvuj. Jaz pa vam pravim, da vsak, kateri ženo
pogleda, da jo poželi, je že prešuštvoval z njo
v svojem srcu. Mat.  5, 27. 28. Ne upiraj svojih
oči v devico, da se kje nad njeno lepoto ne po-
hujšaš. Zavoljo ženske lepote se jih je že veliko
pogubilo. Sir.  9, 5. 9.

oj  Glej, to je bila hudobija tvoje sestre Sodome,
napuh, pijanost kruha in obilnost in nje in njenih
hčer lenoba. Eceh.  16, 49.

p)  Nikar se ne upijanite z vinom, v katerem je neči¬
stost, temveč bodite napolnjeni s svetim Duhom.
Efez.  5, 18.

g)  Zavezo sem naredil s svojimi očmi, da bi celo ne
mislil na devico. Job.  31, 1. Obrni svoj obraz
od nališpane ženske, in ne pogleduj po tuji
lepoti. Sir.  9, 8.

95

4. V časi odpad od vere v).

5. Nevarne in ostudne bolezni s)
na telesu.

6. Zavoljo te pregrehe je Bog
tudi večkrat prehudo kaznjeval cele
dežele, mesta in ljudstva t).

Zakaj se v ti zapovedi prešuštvo zlasti in
razločno prepoveduje?

V ti zapovedi se prešuštvo zlasti in
razločno prepoveduje, ker prešuštnik razen
ostudne pregrehe nečistosti stori tudi greh
krivice.

Kaj je v šesti zapovedi zapovedanega?

V šesti zapovedi je zapovedano,
na duši in telčsu čisto vesti se, in
to celč tudi v mislih, besedah in
v ob naš anj u u );

r)  Salomonov zgled. III. Kralj  11, 1—10.

s)  Gniloba in črvi se ga (nečistnika) bodo pola¬
stili in velik zgled bo postavljen, in vržena bo
njogova duša iz števila živih. Sir.  19, 3.

t)  Sodoma in Gomora.

u)  To namreč je volja božja,  vaše posvečenje, da se
zdržujete nečistosti, da vsak vas ve svoje telo
ohraniti v svetosti in časti, ne po gnanju poželenja
kakor neverniki, kateri Boga  ne poznajo. 1. Tes.
4, 3. 4. 5. Ker imamo take obljube, preljubi,
očistimo se od vse gnusobe mesa in duha, in
dopolnimo posvečenje v strahu božjem.  II. Kor.  7, 1.

96

tudi je zapovedano, ogibati se vsake
grešne priložnosti.

Kaj se v sedmi zapovedi prepoveduje?

V sedmi zapovedi se prepove¬
duje: Tatvina v),  goljufija pri meri
in vagi x),  pridrževanje tujega
blag k y)  in zaslužk.a z),  odrtija z)  in
vse poškodovanje bližnjega na nje¬
govem premoženju in na njegovih
pravicah a).

v)  Ne kradi. Mat.  19, 18.

x)  Tehtnica naj bo pravična, težaki pošteni, mernik
pravičen in šestak primeren. III. Mojz.  19, 36.

y)  Kdor se pregreši, in z zaničevanjem Gospoda
svojemu bližnjemu shranjeno utaji, kar je bilo nje¬
govi zvestobi zaupano, ali mu kaj po sili vzame,
ali ga v sramoto pripravi, izgubljeno reč najde,
in po krivi prisegi še zraven utaji, ali karkoli
druzega izmed več takega stori, s čimur se ljudje
pregrešujejo, ko je bil prepričan zadolženja, naj
povrne vse popolnoma, karkoli je hotel po goljufiji
obdržati. III. Mojz.  6, 2. 3. 4. 5.

z)  Gorje njemu, kateri zida svojo hišo v krivici, in
svoje zgorenje pohištvo v nepravici; kateri svojega
prijatelja zastonj stiska, in mu ne da njegovega
zaslužka. Jerom.  22, 13.

ž)  Ako denarjev posodiš komu izmed mojega ljudstva,
kakemu ubogemu, ki prebiva pri tebi, ne goni ga
kakor terjavec, in ne teri ga z obrestmi. II. Mojz.
22, 25.

a)  Ne delaj krivice svojemu bližnjemu in ne zatiraj ga
s silo. Naj ne ostaja plačilo tvojega najemnika pri
tebi do jutra. Ne delajte nič krivičnega v sodbi,
pri vatlu, in tehtnici, in meri. III. Mojz.  19, 13. 35,

97

Kaj je t sedmi zapovedi zapovedanega?

V sedmi zapovedi je zapovedano:
vsakemu pustiti, dati in opraviti to,
kar je njegovega, in kar mu gre b );
ukradeno blago vrniti c),  in storjeno
škodo popraviti d).

Kaj se v osmi zapovedi prepoveduje?

V osmi zapovedi se prepoveduje:
krivo pričanje e),  kriva tožba  /?,
vsaka laž, tudi laž iz šale in v sili g),

b)  Dajte vsakemu,kar ste dolžni: davek, komur davek,
dac, komur dac. Rim.  13, 7. Dajte cesarju, kar je
cesarjevega, in Bogu,  kar je božjega. Mat.  22, 21.

c)  Ge pa rečem hudobnemu: Umrl boš, umrl; in
pokoro dela za svoj greh, ter prav in pravično
ravna, in zastavo nazaj da oni hudobnež in rop
povrne, in se po zapovedih življenja ravni, in
nič krivičnega ne stori: bo gotovo živel, in ne bo
umrl. Eceh.  33, 14. 15.

d)  Ako kdo poškoduje njivo ali vinograd, in izpusti
svojo živino, da tuje popase, naj najboljše, kar
ima na svoji njivi ali v vinogradu, po cenjeni
škodi povrne. II. Mo jz.  22, 5.

e)  Kriva priča ne bo brez kazni, in kdor govori
laži, ne bo ubežal. Kdor govori laži, pogubi se.
Preg.  19, 5. 9.

f)  Kriva priča zasmehuje pravico, in usta hudobnih
požirajo krivico. Preg.  19, 28.

g)  Ne legajte. III. Mojz.  19, 11. Za tega voljo opu¬
stite laž, govorite resnico vsakateri s svojim bliž¬
njim, ker smo udje med seboj. Efez.  4, 25.

Veliki katekizem. (Slovenisch.) 7

98

obrekovanje h),  opravljanje i),  krivo
natolcevanje k),  predrzna sodba l),
podpihovanje m).

Kaj je v osmi zapovedi zapovedanega?

V osmi zapovedi nam je zapove¬
dano: resnico govoriti n),  odkrito¬
srčnim biti v besedi in v dejanju o),
za dobro ime svojega bližnjega

h)  Ne obrekujte eden drugega, bratje! Kdor obrekuje
brata ali kdor sodi svojega brata, govori postavi
nasproti in sodi postavo. Ako pa sodiš postavo, nisi
izpolnjevavec, ampak sodnik postave. Jak.  4, 11.

i)  Odpravi od sebe hudobna usta, in opravljive
ustnice naj bodo daleč od tebe. Preg.  4, 24.

k)  Nihče naj v svojem srcu ne misli hudega zoper
svojega bližnjega. Cah.  8, 17.

l)  Kdo si ti, kateri sodiš tujega hlapca? Svojemu
Gospodu stoji ali pade; stal pa bode; Bogu  je
namreč mogoče storiti, da stoji. Rim.  14, 4.

m)  Preklet je podpihovavec in dvojezičnik; zakaj
med mnogimi, ki žive v miru, napravlja zmešnjave.
Sir.  28, 15.

n)  Govorite resnico vsakateri s svojim bližnjim.
Efez.  4, 25.

o)  In to mdlim, da bi vaša ljubezen bolj in bolj
rastla v znanju in v vsi umnosti, da preudarite,
kaj je bolje, da ste čisti in brez spotikljaja v dan
Kristusov. Filip.  1, 9. 10. Kristus  je za nas trpel,
in vam je zapustil zgled, da hodite po njegovih
stopinjah. On ni greha storil, tudi ni bila najdena
goljufija v njegovih ustih. I. Petr.  2, 21. 22.

99

poganjati se p),  obrekovanje in
opravljanje preklicati.

Kaj prepovedujete dve poslednji zapovedi ?

Dve poslednji zapovedi prepo¬
vedujete A r se  poželenje do tega, kar je
drugih.

Kaj se v dveh poslednjih zapovedih zapo¬
veduje?

V dveh poslednjih zapovedih
se zapoveduje:  čistega srca biti q),

hudo poželenje r)  krotiti, posebno
pa,  ne dotekniti se tega, kar ni
naše s).

p)  Odpri svoja usta za mutca, in za pravde vseh
sinov, ki gredo mimo: odpri svoja usta, razsodi,
kakor je prav, in stori pravico siromaku in ubožcu.
Preg.  31, 8. 9.

q)  Blagor jim, kateri so čistega srca, ker oni bodo
Boga  gledali. Mat.  5, 8.

r)  Greh naj torej ne gospoduje v našem umrljivem
telesu, da bi služili njegovemu poželenju. Rim.
0, 12. Kateri so Kristusovi,  so svoje meso križali
z grehi in željami vred. Gal.  5, 24.

s)  Ne želi hiše svojega bližnjega; ne žčli njegove
žene, ne njegovega hlapca, ne njegove dekle, ne
njegovega vola, ne njegovega osla, ne vsega, kar
je njegovo. Mojz.  20, 17.

rj *

100

Zakaj ja Bog tudi naše poželenje in
hotenje podvrgel postavi?

Bog je tudi naše poželenje in
hotenje podvrgel postavi, da bi
nam pokazal:

1. Da je on Gospod naših src t).

2. Da mu ni nič skritega vsega tega,
kar se godi v našem srcu u).

3. Da je njegova postava veliko boljša od
vseh človeških postav, katere uravnavajo samo
naša vnanja dejanja, naših natranjih želj in
misli pa ne morejo v).

4. Da je treba, ako hočemo greh zadušiti,
precej v njegovem začetku, to je v hudem
poželenju, zatreti ga se).

t)  Kraljevo srce je v Gospodovi roki kakor vodo¬
toki : kamorkoli hoče, ga obrne. Gospod srca
tehta. Preg.  21, 1. 2.

u)  On, ki vidi v srce, vedel bo, in ohranjevavca
tvoje duše nič ne goljufa. Preg. »24, 12.

v)  Kje je tako imeniten narod, da bi imel take šege
in pravične sodbe, kakor je vsa postava, ki vam
jo danes stavim pred oči? V. Mojz.  4, 8. Vemo,
da je postava duhovna. Rim.  7, 14.

x)  Vsak pa je izkušan, kadar ga njegovo poželenje
vleče in vabi; potlej, ko poželenje spočne, rodi
greh; greh pa, ko je storjen, rodi smrt. Jak.  1,
14. 15.

101

Kaj se učimo iz dveh poslednjih zapovedi?

Iz dveh poslednjih zapovedi se učimo, da
kristjanu ni zadosti, če zapovedane dolžnosti
samo po vnanje  izpolnjuje, ampak da mora
tudi znotraj  hoteti, to je, iz vsega srca biti
pripravljen, storiti vse, kar je zapovedano, in
opustiti, kar je prepovedano y).

Kaj je B o g obljubil tistim, kateri njegove
zapovedi izpolnjujejo?

Bog je obljubil tistim, ki njegove zapo-
vediizpolnjujejo, večno življenje  z/, in tudi
na tem svetu obilno dobrega z).

y)  Ne vsak, kateri mi pravi: Gospod, Gospod! pojde
v nebeško kraljestvo; ampak kateri stori voljo
mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v ne¬
beško kraljestvo. Mat.  7, 21.

z)  Ako hočeš iti v življenje, izpolnjuj zapovedi. Mat.
19, 17.

ž)  Jaz sem Gospod, ki izkazujem milost do deset-
stotnega rodu tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo
moje zapovedi. II. Alojz.  20, 5. č.

102

Razdelek IV.

Cerkvene zapovedi sploh.

Ali ima katoliška cerkev oblast, zapovedi
dajati ?

Katoliška cčrkev ima oblast, zapovedi
dajati, in to od Jezusa Kristusa  a).

Ali je cerkev tudi dajala zapovedi?

Cerkev je tudi dajala zapovedi b).

Ali smo dolžni, cerkvene zapovedi izpolnje¬
vati ?

Dolžni smo cerkvene zapovedi izpolnje¬
vati c ):

a)  Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas
zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje,
zaničuje njega, kateri me je poslal. Luk.  10, 16.

b)  Vzvidelo se je svetemu Duhu in nam, nobenega
bremena več vam ne nakladati, kakor tč le po¬
trebne reči: da se zdržujte darovanega malikom,
in krvi in zadušenega in nečistosti; ako se tega
zdržite, boste prav storili. Dejan, apost.  15, 28. 29.
Pavel je hodil po Siriji in Ciliciji in je potrjeval
cerkve in je zapovedoval izpolnjevati postave apo¬
stolov in starejšim Dejan, apost.  15, 41.

c )  Bodite pokorni svojim sprednikom, in bodite jim
podložni; zakaj oni čujejo kakor taki, kateri bodo
za vaše duše odgovor dajali, da z veseljem to
delajo in ne zdihovdje: to bi namreč ne bilo za
vas dobro. Hebr.  13, 17.

103

1. Ker nam četrta zapoved božj  a veleva,
duhovski in deželski gosposki pokornim biti.

2. Ker je Kristus, naš božji  zapo-
vednik, v evangeliju naravnost zapovedal,
cčrkev slušati d).

Katere cerkvene zapovedi je posebno treba
vedeti in izpolnjevati?

Cerkvene zapovedi, ki nam jih je posebno
treba vedeti in izpolnjevati, so te:

1. Posvečuj zapovedane praznike.

2. Bodi ob nedeljah in zapove¬
danih praznikih s spodobno pobož¬
nostjo pri sveti maši.

3. Posti se zapovedane postne
dni, namreč: štiridesetdanski post,
kvatrne in druge zapovedane
postne dni: zdrži se tudi ob petkih
in sobotah mesnih jedi.

4. Izpovej se svojih grehov po¬
stavljenemu izpovedniku vsaj enkrat
v letu, in o velikonočnem času
prejmi sveto rešnje telo.

5. Ne obhajaj ženit vanj a o prepo¬
vedanih časih.

d)  Če pa (brat, ki je zoper tebe grešil) cerkve ne
posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik,
Mat.  18, 17.

104

Razdelek V.

Cerkvene zapovedi posebe.

§ 1. Prvi dve cerkveni zapovedi.

Katera je prva cervena zapoved?

Prva  cerkvena zapoved je: Posvečuj
zapovedane praznike*).

Kaj zapoveduje cčrkev v prvi zapovedi?

Cerkev zapoveduje v prvi zapovedi,
praznike ravno tako obhajati, kakor
nedelje; torej tudi ob praznikih počivati,
ne delati, marveč pobožna dela opravljati.

Kaj prepoveduje cčrkev v prvi zapovedi?

V prvi zapovedi prepoveduje cčrkev o
prazniku vse to, kar je v nedeljo prepovedano;
namreč:

1. Hlapčevska dela brez potrebe in brez
pravega dovoljenja. Ta dela so o prazniku
kakor v nedeljo ves dan prepovedana.

2. Taka opravila in veselice, ki ali
dnevu temu nečast delajo ali pa zadržujejo
njegovo posvečevanje.

*) Svetke.

— 105  —

Katera je druga cerkvena zapoved?

Druga  cerkvena zapoved je: Bodi ob
nedeljah in zapovedanih praznikih
s spodobno pobožnostjo pri sveti
masi.

Kaj je v drugi cerkveni zapovedi zapove¬
danega ?

V drugi cerkveni zapovedi je zapovedano,
ob nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih biti pobožno pri celi sveti
maši.

Kaj je treba storiti, da nedelje in praznike
posvečujemo po namenu svete cerkve?

Da nedelje in praznike posvečujemo po
namenu svete cčrkve, ni zadosti samo pri sveti
maši biti, ampak treba je tudi pridigo
zvesto poslušati, zakrament svete
pokore in svetega rešnjega telesa
prejemati,  duhovne bukve brati,  pri
popoldanski službi božji biti,  in
druga dobra dela opravljati.

Čemu so postavljeni prazniki Gospodovi,
prečiste Device in svetnikov?

Prazniki Gospodovi so postavljeni v spomin
svetih skrivnosti, katere se ob teh dnevih ob¬
hajajo; prazniki presvete Device in svetnikov
pa za to, da bi mi hvaležni bili za obilne

106

milosti, katere jim je Bog podelil, da bi se
spominjali njih čednosti in posnemali njih
zgled.

Kaj naj katoliški kristjan dela ob praznikih?

Ob praznikih naj katoliški kristjan:

1. Pobožno premišljuje milosti, ki so bile
dodeljene človeškemu rodu sploh in svetnikom
posebe, in naj se Bogu  zanje zahvaljuje.

2. Naj preudarja čednosti svetnikov kakor
zglede, ki mu jih je treba posnemati.

3. Naj jih v svojih potrebah na pomoč
kliče, da bi Boga  zanj prosili.

Kaj je v drugi cerkveni zapovedi prepove¬
danega?

V drugi cerkveni zapovedi je sosebno
prepovedana lenoba v službi božji
ob nedeljah in praznikih, kakršna je:

1. če kdo ni pri celi sveti maši, ali ne
s pobožnostjo, ali če pridigo malokdaj
posluša.

2. Če kdo čas zapovedane službe božje
potrati s pojedanjem, popivanjem, igranjem
in drugim razveseljevanjem, katero človeka
odvrača od božje službe.

107

7. Sveta maša.

a)  Kaj je sveta maša, in kaj se
v nji godi.

Kaj je sveta maša?

Sveta maša je nekrvava daritev
nove zaveze, vedni spomin krvave daritve,
katero  je  Jezus Kristus opravil na križu a).

Zakaj se imenuje sveta maša daritev ?

Sveta maša se imenuje daritev, ker se
v nji Bogu  vsemogočnemu daruje na oltarju
telo in kri Jezusa Kristusa.

Zakaj se imenuje sveta maša nekrvava
daritev?

Sveta maša se imenuje nekrvava

a)  Tridentinski cerkveni zbor v 22. seji v. I. poglavju
o daritvi sv. maše: „Akoravno je hotel naš Bog
in Gospod (Jezus Kristus) Bogu  Očetu sam sebe
v dar prinesti, ko umrl je na oltarju križa, zato
da bi nam večno odrešenje pripravil; je vendar,
ker njegovo duhovstvo ni imelo jenjati s smrtjo,
pri zadnji večerji tisto noč, ko je bil izdan, želeč
svoji ljubljeni nevesti, cerkvi, vidno daritev za¬
pustiti ....  svoje telo in svojo kri v podobah
kruha in vina Bogu  svojemu Očetu daroval, in
apostolom, katere je takrat postavil mašnike nove
zaveze, užiti dal, ter njim in njih naslednikom
zapovedal, to daritev ponavljati, rekoč: To delajte
v moj spomin. “

108

daritev, ker se pri nji ne preliva kri, kakor
se je to godilo na križu.

Kdo je postavil sveto mašo?

Jezus Krist  us  je daritev svete maše
postavil pri zadnji večerji.

Kako je postavil Jezus  daritev svete maše?

1. Vzel je kruh in kelih z vinom.

2. Blagoslovil je oboje in rekel nad
kruhom: To je moje telo;  in nad kelihom:
To je moja kri nove zaveze.

3. Dal je oboje zaužiti pričujočim apo¬
stolom.

4. Zapovedal je: To delajte v moj

spomin b).

Zakaj je Jezus Kristus  postavil daritev
svete maše ?

Jezus Kristus  je postavil daritev svete
maše:

1. Da bi svoji cčrkvi zapustil pravo in
resnično daritev do konca sveta.

2. Da bi v svoji cčrkvi ohranil vedni
spomin krvave daritve na križu.

3. Da bi nam dal posebno znamenje svoje
neskončne ljubezni c).

b) Mat.  26, 26. 27. 28. Mark.  14, 22. 23. 24.
Luk.  22, 19. 20.

c)  Nauk o daritvi svete maše je Tridentinski cer-

109

Kdo opravlja daritev svete maše?

Pri sveti maši se nevidno Jezus Kristus
sam daruje svojemu nebeškemu Očetu za nas;
vidno  pa mašnik opravlja to daritev.

Kateri razloček je med Jezusovo  daritvijo
na križu in med daritvijo svete maše?

Daritev svete maše je i*avno tista daritev,
katero je Jezus Kristus  opravil na križu;
razloček je samo v tem, kako se daruje. Na
križu je Jezus Kristus  prelil svojo kri,
pri daritvi svete maše se kri ne preliva.

Kako opravlja mašnik daritev svete maše?

Opravljaje daritev svete maše dela mašnik
ravno to, kar je Jezus Kristus  storil pri
poslednji večerji:

1. Vzame kruli in kelih z vinom.

2. Blagoslovi oboje in izreče nad njima
tiste besede Jezusa Kristusa,  s katerimi
se kruh in vino izpremeni v telo in kri
Jezusa Kristusa.

3. Užije telo in kri Jezusa Kristusa,
in d& oboje v podobi kruha užiti tudi včrnim,
če se hočejo udeležiti svetega obhajila.

kveni zbor v. 22. seji razložil v 9 poglavjih in 9
zakonilih; tako tudi v sklepu, ki prihaja za
zakonili.

110

Zakaj opravlja mašnik daritev svete maše?

Mašnik opravlja daritev svete maše:

1. Da spoznava, da je Bog najviši
Gospod, in da ima najvišo oblast črez vse
stvari.

2. Da se Bogu  zahvaljuje za vse njegove
dobrote.

3. Da od Boga  zadobiva odpuščenje
grehov.

4. Da prosi od Boga  vse tiste milosti,
katerih potrebujemo.

Komu se daruje daritev svete maše ?

Daritev svete maše se le Bogu  samemu
daruje in more darovati.

Ali se daritev svete maše tudi opravlja
svetnikom v čast?

Daritev svete maše se opravlja tudi
svetnikom v čast in spomin, ali takrat mašnik
ne daruje svetnikom, ampak Bogu  samemu.

Zakaj se daritev svete maše opravlja svetni¬
kom v čast?

Daritev svete maše se opravlja svetnikom
v čast:

1. Da Boga  zahvalimo za tiste milosti,
ki jih je dodelil svetnikom.

2. Da svetnike na pomoč kličemo, naj
bi svojo prošnjo pri Bogu  sklenili z našo
molitvijo.

111

Za koga opravlja inašnik daritev svete maše?

Mašnik opravlja daritev svete maše za
žive in mrtve.

b)  Kako bodimo pri sveti maši.

Kako smo dolžni biti pri sveti maši?

Dolžni smo biti pri celi  sveti maši:
imenitnega nje dela po nemarnem ne zamuditi;
ni pa zadosti, da smo le pričujoči, kadar se
bere sveta maša, ampak moramo 1. pazno,
2. spodobno in 3. pobožno  biti pri nji.

Kaj se pravi, pazno biti pri sveti maši?

Pazno  biti pri sveti maši, se pravi: Ne
biti radovoljno razmišljen, pražiti na dele svete
maše, svoje misli pri Bogu  imeti.

Kaj se pravi, spodobno biti pri sveti maši?

Pri sveti maši spodobno  biti, se pravi:
Pri sveti maši dostojno obnašati in tako držati
se, da se drugim daje lep zgled.

Moramo namreč:

1. Kadar se bere evangelij, vstati in po¬
križati se.

2. Pri povzdigovanju moramo poklekniti
in pa na prsi trkati, kar naj se zgodi tudi
pri svetem obhajilu.

3. Pri sveti maši ne smemo radovedno
ozirati se in nič nespodobnega početi, kakor
bi bilo: šepetanje, smejanje i. t. d.

112

Kaj se pravi, pobožno biti pri sveti maši ?

Pobožno biti pri sveti maši, se pravi:
Pri sveti maši, posebno ob njenih najimenit-
niših delih, Boga  srčno in ponižno moliti,
in se mu zahvaljevati za prejete dobrote.

Kateri so najimenitniši deli svete maše?

Naj imenitni ši deli svete maše so: evan¬
gelij, darovanje, povzdigovanje, in
obhajilo.

Kaj moramo storiti pri evangeliju?

Pri evangeliju  se moramo spomniti,
da je dolžnost evangeljske nauke poznati, pred
vsem svetom jih spoznavati ali trditi, zanje
poganjati se in po njih živeti.

Kaj moramo storiti pri darovanju?

Pri darovanju  moramo svoje misli in
želje z mašnikovimi željami skleniti, in se
Bogu  darovati.

Kaj moramo storiti pri povzdigovanju?

Pri povzdigovanju  moramo Jezusa
Kristusa  v podobah kruha in vina moliti in na
prsi trkaj e spoznati, da so naši grehi bili krivi
Kristusove smrti.  Moramo svoje grehe
obžalovati, in vero, upanje in Ijubezen obuditi.

Kaj moramo storiti pri mašnikovem
obhajilu ?

Pri mašnikovem obhajilu,  če sami k ob-

113

hajilu ne gremo, moramo to vsaj v duhu
storiti, to je, moramo imeti želje, da bi vredno
prejeli telo Jezusa Kristusa.

2. Pridige.

Kaj še spada k službi božji?

Pridiga, poslušanje besede božje,
spada tudi še k službi božji.

Zakaj smo dolžni pridige poslušati?

Dolžni smo pridige poslušati:

1. Ker se v pridigah oznanja in razlaga
beseda božja.

2. Ker je prav malo ljudi, katerim bi bile
resnice naše vere razločno in do čistega znane,
kakor je treba; zakaj veliko njih v mladosti
ne posluša dovolj časa in zadosti pazno
krščanskega nauka, v katerem se do čistega
razklada, kaj moramo verovati in kako nam
je živeti.

Zakaj je treba poslušati pridige tudi tistim,
kateri so v krščanskem nauku dobro podučeni?

Če je tudi kdo še tako dobro podučen
v krščanskem nauku, treba mu je vendar
poslušati pridige: 1. Ker človek lahko zopet
pozabi, kar je vedel o krščanskih resnicah.
2. Ker velikokrat opuščamo to, kar smo dolžni
storiti, če nas nihče ne opominja in ne izpodbuja.

Veliki katekizem. (Slovenisch.) 8

114

Kaj mora storiti, kdor hoče, da bi mu
bile pridige v prid?

Kdor hoče, da bi mu bile pridige v prid,
mora 1. z zbranim duhom in prav zvesto ali
pazno poslušati; 2. kar sliši v pridigi, mora
nčse obračati, ne na druge, 3. mora resno
voljo imeti in si prizadevati, da živi po pri¬
digarjevih naukih.

3. Popoldanska služba božja.

Kaj gre k popoldanski službi božji?

Popoldanska služba božja  so zlasti
večernice,  pri raznih cerkvah pa tudi druga
pobožna opravila, kakor: pridiga, krščan¬
ski nauk, rožni venec, litanije in
blagoslov  (žegen).

Kaj je sveti rožni venec?

Sveti rožnivenecjevkatoliški  cčrkvi
navadna molitev, zložena iz apostolske vere,
in pa iz več očenašev in češčenamarij, ki se
molijo po nekem stanovitnem številu in i’edu.

Zakaj se je sveti rožni venec vpeljal
v katoliški cčrkvi?

Vpeljal se je sveti rožni venec v katoliški
c črk vi, da bi se včrni pogosto spominjali
skrivnosti učlovečenja, trpljenja in vstajenja
Jezusa Kristusa;  tč skrivnosti so v apo-

115

stolski veri obsežene, in se velikokrat še
posebe imenujejo. Rožni venec je tudi vpeljan,
da bi častili presveto Devico Marijo.

§ 2. Tri poslednje cerkvene zapovedi.

Katera je tretja cerkvena zapoved?

Tretja  cerkvena zapoved je: Posti

se zapovedane postne dni, namreč:
štiridesetdanski post, kvatrne in
druge zapovedane postne dni;
zdržuj se tudi ob petkih in sobotah
mesnih jedi a).

Kaj veleva tretja cerkvena zapoved ?

Tretja cerkvena zapoved veleva ob petkih
in sobotah zdržavati se mesnih jedi, druge
postne dni pa tudi vseh mlečnih in jajčnih
jedi, ako jih ne dopušča uživati sploh veljavna
navada, kakršna je pri nas in v nemških deželah.

Kaj mora Človek še storiti, da prav dopolni
tretjo cerkveno zapoved?

Da tretjo cerkveno zapoved prav dopolni,
mora si človek ob zapovedanih postnih dneh

a)  O postu govori Tridentinski cerkveni zbor v 25.
seji sploh, toda priporoča vernim, se natanko v ti
stvari ravnati po tem, kar so drugi cerkveni zbori
zapovedali. V bukvah, ki obsegajo vse določbe
Tridentinskega zbora, je navadno tudi vselej
povedano, v katerih cerkvenih zborih se govori
o postu.

8 *

116

tudi kaj pritrgati, kar se zgodi, če se le
enkrat na dan do sitiga  naj  6  m o.

Ali je vsak dolžila, ob petkih in sobotah,
kakor tudi ob drugih postnih dnčh zdržavati
se mesnih jedi?

Ob petkih in sobotah, kakor tudi ob
drugih postnih dnčh, zdržati se mesnih jedi
je dolžan vsak, kateri nima pravega dovoljenja
meso jesti.

Kateri nimajo dolžnosti, ob zapovedanih
postnih dnčh le enkrat najesti se do sitega?

Mladi ljudje izpod 21 let in vsi taki,
katerim post očitno škoduje na zdravju, nimajo
dolžnosti ob zapovedanih postnih dneh le
enkrat najesti se do sitega.

Ali je tisti, kateri ima dovoljenje, meso
jesti, odvezan dolžnosti, ob zapovedanih postnih
dneh pritrgati si kaj?

Kdor ima dovoljenje, meso jesti, ni
odvezan dolžnosti, ob zapovedanih postnih
dnevih pritrgati si kaj; zakaj dovoljenje, meso
jesti, in pa dovoljenje, ne pritrgovati si, je
različno eno od drugega.

Česa se je še treba zdržavati postne dni?

Po namenu svete cčrkve mora ob postnih
dneh utihniti vsako hrupno razveseljevanje;
ker postni dnevi so dnevi pokore.

117

Katera je četrta cerkvena zapoved?

Četrta  cerkvena zapoved je: Izpovej
se svojih grehov postavljenemu iz-
povedniku vsaj enkrat v letu, in o
velikonočnem času prejmi sveto
rešnje tel6.

Kaj zapoveduje četrta cerkvena zapoved?

Četrta cerkvena zapoved zapoveduje,  iz¬
poved vsaj  enkrat v letu opraviti, kakor
tudi  sveto obhajilo prejeti  o veli¬
konočnem času.

Katera je peta cerkvena zapoved?

Peta cerkvena zapoved  je:  Ne o b h a j aj
ženitovanja ob prepovedanih časih.

Kaj prepoveduje peta cerkvena zapoved?

Peta cerkvena zapoved prepoveduje, ženito-
vanje obhajati ob prepovedanih časih. Taki
časi so: od prve adventne nedelje do praznika
svetih treh kraljev, ali Gospodovega razglašenja;
potem od pepelnične srede do prve nedelje po
veliki noči.

Zakaj je ženitovanje oh teh časih prepo¬
vedano ?

Ženitovanje je ob teh časih zato prepove¬
dano, da bi tč čase pobožno, v pokori preživeli,
in z zbranim duhom premišljevali skrivnosti svete
vere, katerih nas cčrkev tedaj opominja. Ženitve
s svojimi skoraj povsod navadnimi šegami in
veselicami pa motijo tako premišljevanje.

118

Četrto poglavje.

Sveti zakramenti.

Razdelek I.

Sveti zakramenti sploh.

Kaj je zakrament?

Zakrament je vidno znamenje
nevidne milosti, katero je Kristus
Gospod postavil nam v posvečenje.

Zakaj se pravi svetim zakramentom, da so
vidna znamenja?

Svetim zakramentom se pravi,  da  so
vidna znamenja, ker se pri vsakem zakramentu
godi kaj takega, kar se lahko vidi, šliši, ali
kako drugače čuti; tako se pri sv. krstu, na
primčr, vidi voda.

Zakaj se sveti zakramenti imenujejo zna¬
menja?

Sveti zakramenti se imenujejo znamenja,
ker vsled postavljenja Kristusovega  po vnanjih
rečeh pomenijo notranje posvečenje, katero delč.

119  —

Kako nas posvečujejo sveti zakramenti?

Sveti zakramenti nas posvečujejo, ker
nam nekateri izmed njih posvečujočo milost in
opravičenje navadno delč, drugi pa to milost
v nas množč.

Po katerih zakramentih se nam navadno
deli posvečujoča milost in opravičenje?

Posvečujoča milost in opravičenje se nam
navadno deli po zakramentih svetega
krsta in svete pokore.

Kako se pravi svetemu krstu in sveti pokori,
ker navadno delita posvečujočo milost?

Kčr nam posvečujočo milost sveti krst
in sveta pokora navadno delita, pravi se jima,
da sta zakramenta mrtvih;  zakaj še le
po njih se grešnik, na duši mrtev, zbuja za
večno življenje.

Kako se imenujejo zakramenti, po katerih
se nam množi posvečujoča milost?

Zakramenti, po katerih se nam množi
posvečujoča milost, imenujejo se zakramenti
živih,  ker tisti, ki jih hočejo prejeti, morajo
že imeti posvečujočo milost, to je, duhovno
življenje svoje duše.

Kateri so zakramenti živih?

Zakramenti živih so: sveta birma,
sveto rešnje telo, sveto poslednje

120

olje, sveto mašnikovo posveče¬
vanje, sveti zakon.

Kaj je še treba pomneti o zakramentih?

O zakramentih je treba še pomneti:

1. Da vsak zakrament tudi deli svojo
posebno milost.

2. Da zakrament svetega krsta, svete
birme in svetega mašnikovega posvečevanja
duši vtisne neizbrisno znamenje;  zavoljo
tega znamenja kristjan takega zakramenta več
kakor enkrat veljavno in brez smrtnega greha
ne more prejeti a).

Od koga imajo zakramenti svojo moč?

Zakramenti imajo svojo moč od svojega
začetnika Jezusa Kristusa.

Koliko je zakramentov, in kako se imenujejo?

Zakramentov je sedem b ); imenujejo se:

a)  Zbor Tridentinski v 7. seji, v 9. zakonilu o za¬
kramentih sploh pravi: „Ako bi kdo rekel, da
se duši v treh zakramentih, namreč: v svetem
krstu, sveti hirmi in svetem mašnikovem posve¬
čevanju ne vtiska duhovno, neizbrisno znamenje,
zavoljo katerega se ti zakramenti ponavljati ne
smejo, naj bo izbrisan iz našega občestva. “

b)  Zbor Tridentinski v gori omenjeni seji je potr¬
dil, da je 7 od Kristusa  postavljenih zakra¬
mentov: „Ako bi kdo rekel, da zakramenti nove
zaveze niso vsi od Jezusa Kristusa,  našega Gospoda,

121

Sveti krst.

Sveta birma.

Sveto rešnje tel6.

Sveta pokora.

Sveto poslednje olje.

Sveto mašnikovo posvečevanje.
Sveti zakon.

Razdelek IT.

Sveti zakramenti posebe.

§ 1. Zakrament svetega krsta.

Kaj je sveti krst?

Sveti krst je prvi in najpotrebniši
zakrament, v katerem se človek
z vodo in besedo božjo  očisti izvirnega
greha in vseh drugih dejanskih
grehov, če jih je kaj storil pred

1 .

2 .

3 .

4 .

5 .

6 .
7 .

postavljeni, ali pa da jih je več ali manj kakor
sedem, namreč: krst, birma, sveto rešnje

telo, pokora, poslednje olje, mašnikovo posve¬
čevanje, in zakon; ali da eden ali drugi teh
sedem ni zares pravi zakrament, naj bo izbrisan
iz občestva."

122

krstom, ter se v Kristusu  kakor nova
stvar prerodi in posveti k večnemu
ži vij enj u.

Zakaj se imenuje sveti krst prvi zakra¬
ment?

Sveti krst se imenuje  prvi zakrament,
ker mora človek krščen biti, preden mu je
mogoče prejeti kak drug zakrament.

Zakaj se imenuje sveti krst pajpotrebniši
zakrament ?

Sveti krst  se imenuje naj potrebniši
zakrament,  ker brez krsta ne more nihče c)
zveličan biti, se- celo otrok ne.

Kaj deli zakrament svetega krsta?

Zakrament svetega krsta deli:

1. Odpuščenje izvirnega greha in vseh
drugih pred krstom storjenih grehov d),  tudi
vseh večnih in časnih kazni.

c) Jezus  je odgovoril: Resnično, resnično ti pravim,
ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega Duha,
ne more iti v božje kraljestvo. Jan.  3, 5.

d)  Ne iz del pravičnosti, katere smo mi storili,
ampak po svojem usmiljenju nas je Bog  zveličal,
v kopeli prerojenja in ponovljenja svetega Duha.
Tit.  3, 5. Kdor veruje in se krsti, bo zveličan;
kdor pa ne včruje, bo pogubljen. Mark.  16, 16.

123

2. Pri njem zadobi naša duša božjo  milost,
katera nas opraviči e),  da postanemo otroci
božji  in dediči (črbi) večnega zveličanja f).

3. Tisti, kateri prejmejo sveti krst, so
v cčrkev sprejeti in postanejo njeni udje g).

4. Duši se vtisne neizbrisno znamenje;
torej se tudi sveti krst ne more več kakor
enkrat veljavno in brez smrtnega greha
prejeti h).

Kako se morejo zveličanja udeležiti odrastli,
ki nimajo priložnosti, da bi v resnici prejeli
zakrament svetega krsta?

Odrastli, ki nimajo priložnosti, da bi
v resnici prejeli zakrament svetega krsta,

e)  Oprani ste, posvečeni ste, opravičeni ste v imenu
Gospoda našega Jezusa Kristusa,  in v Duhu
našega Boga  I. Kor.  6, 11.

f) Bog  nas je zveličal v kopeli prerojenja in ponov-
ljenja svetega Duha, da smo z njegovo milostjo
opravičeni deležniki po upanju večnega življenja.
Tit.  3, 5. 7.

g)  V enem Duhu namreč smo mi v eno telo
krščeni, ali Judje, ali neverniki, ali sužnji, ali
prosti; in vsi smo bili napojeni v enem Duhu.
I, Kor.  12, 13.

h)  Tridentinski zbor v 7. seji v 9. zakonilu o zakra¬
mentih sploh. (Glej str. 120. a)

124

se morejo zveličanja udeležiti: 1. S krstom
želje. 2. S krstom krvi.

Kaj je krst želje?

Krst želje  je goreče hrepenenje, za¬
krament svetega krsta, ko bi bilo le mogoče,
prejeti; toda tčko hrepenenje mora biti sklenjeno
s popolno ljubeznijo do Boga  in z resničnim
kesanjem zavoljo storjenih grehov.

Kaj je krst krvi?

Ako nekršceni človek, ki bi sicer rad
prejel zakrament svetega krsta, pa ne more,
svojo kri in svoje življenje d& za Boga  in vero,
prejme s tem krst krvi.

Kdo sme krstiti?

V sili sme vsak  človek krstiti; zunaj
sile pa imajo le škofje in župniki  (fajmoštri)
pravico krščevati; z njih dopuščenjem pa smejo
krŠčevati tudi drugi mašniki in dijakoni.

Kaj mora storiti, kdor krščuje?

Kdor krščuje, mora:

1. Imeti namen, da bo krstil tako, kakor
je Jezus Kristus  postavil sveti krst.

2. Mora človeka, katerega krščuje, s pravo
vodo obliti.

3. Mora med oblivanjem govoriti tč besede:
Jaz te krščujem v imenu Očeta, in
Sina, in svetega Duha.

125

Kaj mora storiti odrastli človek, kateri
hoče hiti krščen?

Odrastel človek, kateri hoče biti krščen,
mora:

1. NajpotrebniŠe resnice svete vere vedeti
in jih verovati i).

2. Mora želeti, da bi postal ud cčrkve
Jezusa Kristusa.

3. Mora svoje grebe obžalovati k).

4. Mora skleniti in razločno obljubiti, da
bo do svoje smrti živel po krščansko l).

Kdo obeta to pri otrocih, ki še nič ne
morejo obetati?

Botri*)  obetajo v imenu otrok, ki jih

i) Jezus  je rekel svojim učencem: Pojdite in učite
vse narode, in krščujte jih v imenu Očeta, in
Sina, in svetega Duha. Mat.  28, 19.

k)  Peter jim je rekel: Izpokorite se, in daj se krstiti
sleherni izmed vas v imenu Jezusa Kristusa
v odpuščenje svojih grehov; in prejeli boste dar
svetega Duha. Dejanje ap.  2, 38.

l)  Ali ne veste, da kateri koli smo krščeni v Kri¬
stusu Jezusu,  smo krščeni v njegovi smrti?
Pokopani smo namreč z njim po krstu v smrt,
da kakor je Kristus  vstal od mrtvih po veli¬
častvu Očetovem, tako tudi mi hodimo v novem
življenju. Rim.  6, 3. 4.

') Kumi, nunci.

126

držč pri svetem krstu, da bodo izpolnjevali
vse, k čemur človeka veže sveti krst.

Ali smo dolžni obljubo svojih krstnih
botrov izpolnjevati?

Obljubo svojih krstnih botrov
smo dolžni izpolnjevati;  spodobi se
celo, da človek pri krstu storjeno obljubo
večkrat ponavlja.

Kako se ponavlja krstna obljuba?

Krstna obljuba se lahko ponavlja s temi
besedami: Verujem v Boga  Očeta,

Sina in svetega Duha. Verujem
v Jezusa Kristusa,  edinorojenega Sina
božjega,  kateri  je  Bog  in človek skupaj,
kateri je človeški rod odrešil
s svojim trpljenjem, in svojo smrtjo.
Verujem vse, kar je Bog  razodel,
k a r j e Jezus  učil, kar so njegovi
sveti apostoli oznanjali, in kar
katoliška cčrkev, s katero želim, živ
in mrtev združen biti, verovati
veleva. Odpovedujem se iz vsega
srca hudiču, njegovemu napuhu in
vsem njegovim delom. Odpovedujem
se tudi vsem grehom, niče m urnosti
in vsem zapeljivim naukom sveta.

127

Trdno sklepam, po krščansko živeti.
Bog  me potrdi v mojem sklepu s svojo
vsemogočno milostjo! Amen.

Kdaj se spodobi obljubo pri svetem krstu
storjeno ponavljati?

Pri svetem krstu storjeno obljubo
ponavljati se spodobi:

1. Brž ko človek pride k pameti.

2. Pred sveto birmo.

3. O svojem rojstnem dnevu.

4. Večkrat v življenju, posebno pa pred
sveto izpovedjo in svetim obhajilom.

Kakšno dolžnost imajo krstni botri?

Botri so dolžni  otroke, ki so jih
držali pri sv. krstu, če nimajo staršev ali
kadar so starši zanikarni, v krščanski veri
dobro podučiti; nasproti pa je prepovedano,
s temi, ki so jih držali pri svetem krstu,
ali z njih starši v zakon stopiti, ker takšen
zakon zavoljo duhovnega sorodstva, katero je
cčrkev postavila med temi osčbami, nima
veljavnosti.

§ 2. Zakrament svete birme.

Kaj je sveta birma?

Sveta birma je zakrament, v ka¬
terem sveti Duh po sveti kriz mi

128

in po božji besedi krščenega
človeka v milosti potrdi, da bi
svojo vero stanovitno spoznaval
in po njej živel.

Kaj deli sveta birma?

Sveta birma množi posvečujočo milost m),
in deli posebno milost, da krščeni človek svojo
vero stanovitno spoznava ali priča in po nji
živi. Tudi vtisne duši neizbrisno znamenje;
zatorej človek ne smč več kakor enkrat
birman biti.

Ali je sveta birma za zveličanje neizogibno
potrebna?

Za zveličanje sveta birma ni neizogibno
potrebna ; vendar, ker prinaša toliko duhovno
korist, naj je ne zamudi, kdor koli ima
priložnost, prejeti jo.

Kdo deli zakrament svete birme?

Redno delijo samo škoije zakrament
svete birme.

Kakšen mora biti, kdor hoče sveto birmo
vredno prejeti?

Kdor hoče sveto birmo vredno prej  eti,
mora, zlasti če je odrastel, v veri in v tem,

m)  Kateri nas pa potrjuje z vami v Kristusu,  in nas je
pomazilil, je Bog,  kateri nas je tudi zapečatil in dal
zastavo Duha v naša srca. II. Kor.  1, 21. 22.

129

kar se tiče tega zakramenta, dobro podučen,
in v stanu milosti božje  biti; tudi naj se z mo¬
litvijo in drugimi dobrimi deli pripravlja k
temu zakramentu.

Ali se tudi k birmi jemljejo botri?

Tudi k birmi se jemljejo botri.  Med
botri in birmancem, kakor tudi med njego¬
vimi starši ne veljd zakon zavoljo duhovnega
sorodstva, ki je med njimi vpeljano.

§ 3. Zakrament presvetega rešnjega telesa.

Kaj je zakrament svetega rešnjega telesa?

Zakrament svetega rešnjega
telesa je naj svetejši zakrament;
je pravo telo in prava kri našega
Gospoda Jezusa Kristusa  vpodobah  kruha
in vina n).

n)  Kadar so pa večerjali, je vzel Jezus  kruh in ga
je posvetil in razlomil, ter dal svojim učencem,
in je rekel: Vzemite in jejte: to je moje telo.
In vzel je kelih, je zahvalil in jim dal, rekoč:
Pijte iz njega vsi! zakaj to je moja kri nove
zaveze, katera bo za njih mnogo prelita v od-
puščenje grehov. Mat.  26, 27. 28.

Veliki katekizem. (Sloveniscli.)

9

130

Zakaj se zakrament svetega rešnjega telesa
imenuje najsvetejši zakrament?

Zakrament svetega rešnjega telesa se
imenuje naj svetejši zakrament, ker ne po¬
svečuje samo človeka, kakor vsi drugi za¬
kramenti, temuč tudi v sebi ima Jezusa
Kristusa,  začetnika vse svetosti o),

Kako se ta zakrament še imennje?

Imenuje se tudi oltarni zakrament,
ker se na oltarju godi izpremenjenje, po
katerem je Jezus Kristus  pričujoč p).

Kdaj se kruh in vino izpremeni v telo in
kri Jezusa Kristusa?

Kruh in vino se izpremeni v telo in kri
Jezusa Kristusa,  kadar mašnik pri sveti
maši nad kruhom izreče besede Kristusove:
To je moje telo!  in nad vinom tudi
Kristusove  besede: To j e kelih moje
krvi.

Kaj storč te mašnikove besede?

Te mašnikove besede storč, po vsemo¬
gočni volji Kristusovi,  da kruh ni več
kruh, ampak telč, vino ne več vino, ampak
kri Jezusa Kristusa;  podobe kruha in
.vina pa ostanejo neizpremenjene.

o)  Imamo oltar, od katerega nimajo oblasti jesti,
kateri služijo šatoru. Hebr.  13, 14.

p)  Tridentinski zbor v 13. seji v 1. zakonilu.

131

Kaj so podobe kruha iu Tina?

Podobe kruha in vina so to, kar se
vnanjega vidi in čuti na zakramentu svetega
rešnjega telesa, namreč: oblika, barva, okus
in duh kruha in vina, kar vse neizpremenjeno
ostane, če ravno pod temi podobami ni več
pričujoč kruh in vino, ampak pravo telo in
prava kri Jezusa Kristusa.

Kako je pričujoče telo in kri Jezusa Kri¬
stusa  v zakramentu svetega rešnjega telesa?

Pod podobo kruha je živo  teld
Jezusa Kristusa  pričujoče, torej tudi
njegova kri in njegova duša; pod podobo
vina  ni samo kri pričujoča., ampak tudi tel6
Jezusa Kristusa;  pod vsako podobo
posebe, tudi v naj manj šem delu ene in druge
podobe je Kristus  ves pričujoč, kakor Bog
in človek.

Kaj izhaja iz tega?

Iz tega izhaja: 1. Da je treba Jezusa
Kristusa  moliti v presvetem rešujem telesu.
2. Da tisti, kateri zakrament svetega rešnjega
telesa zaužije le pod eno podobo, ali tudi le
en košček svete hostije, celega Kristusa
prejme, to je, ne samo njegovo telo, ampak
tudi njegovo kri. 3. Da Jezus Kristus,
dokler podobe niso použite, ostane zmerom
pod njimi pričujoč.

9 *

132

Kdaj in zakaj je postavil Jezus Kri¬
stus  zakrament svetega rešnjega telesa?

Jezus Kristus je zakrament svetega
resnega telesa postavil pri zadnji veččrji, ko
je s svojimi učenci jedel velikonočno jagnje:

1. V spomin svojega trpljenja in svoje
smrti q).

2. Da bi bil dušam včrnih hrana  za
večno življenje r).

Ali smo dolžni, zakrament svetega rešnjega
telesa prejemati?

Dolžni smo, zakrament svetega
rešnjega telesa prejemati, ker je
Jezus Kristus  razločno zapovedal preje¬
mati ga, in ker ga je postavil zato, da bi
nam živež bil za večno življenje.

q)  To storite v moj spomin. Luk.  22, 19. Kolikor-
krat boste jedli ta kruh, in pili kelih, boste
oznanjali smrt Gospodovo, dokler ne pride.
I. Kor.  11, 26.

r)  Jezus  jim je rekel: Resnično, resnično vam pravim:
Ako ne boste jedli mesa Simi človekovega, in
pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v
sebi. Kdor je moje meso, in pije mojo kri, ima
večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji
dan. Jan.  6, 54. 55.

133

Kdaj smo dolžni prejeti zakrament svetega
rešnjega telesa?

Po cerkveni zapovedi smo pod smrtnim
grehom dolžni vsaj enkrat v letu, in sicer o
velikonočnem času, prejeti sveto rešuj e telo.

Kdaj je se treba prejeti ta sveti zakrament?

Tudi v smrtni nevarnosti je treba sveti
zakrament prejeti, ker je popotnica v večno
zveličanje. Cerkev tudi želi, da bi ga včrni
večkrat v letu prejemali, ker je duhovna jed
in dušni živež.

Kdaj je otrokom potreba sveto rešnje telo
prejeti?

V katerem letu naj kak otrok prejme
zakrament svetega rešnjega telesa, tega ne
more nikdo bolje odločiti, kakor starši in
izpovedniki, kateri najlože presodijo in pre¬
skusijo, če je otrok v tem, kar mu je vedeti
treba, dosti podučen, in če je, kakor gre,
pripravljen.

Katerih milosti se udeležimo, če vredno
prejmemo sveto rešnje telo?

Milosti, katerih se udeležimo, če zakrament
svetega rešnjega telesa vredno prejmemo, so te:

1. Posvečujoča milost se v nas ohrani in
pomnoži.

134

2. Z Jezusom se natanko sklenemo s).

3. Mali grehi se nam odpusta.

4. Naša duša se obvaruje prihodnjega
hudega.

5. Hudo nagnjenje se v nas pomanjša.

6. Dobimo zastavo večnega življenja t).

Kdo deli včrnim zakrament svetega rešnjega
telesa ?

Mašniki delč včrnim zakrament svetega
rešnjega telesa; oni so redni delivci tega
zakramenta u).

a. Kako se je treba pripravljati k vrednemu užitju
tega zakramenta.

Kaj mora storiti, kdor hoče sveto rešnje
telo vredno prejeti?

Kdor hoče zakrament svetega rešnjega
telesa vredno prejeti, mora se k temu prav
in skrbno pripraviti v).

s)  Kdor je moje meso, in pije mojo kri, ostane
v meni in jaz v njem. Jan.  6, 57.

t)  Kdor je moje meso, in pije mojo kri, ima večno
življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.
Jan.  6, 55.

u) Jezus  je vzel kruh, ter je zahvalil in zlomil in
jim dal, rekoč: To je moje telo, katero bo za
vas dano; to storite v moj spomin. Luk.  22, 19.

v)  Človek naj sam sebe presodi; in takd naj je od
tega kruha in pije od keliha. I. Kor.  11, 28.

135

Kolikero je pripravljanje, kakršnega je
treba k vrednemu nžitju svetega rešnjega telesa?

Dvojno je pripravljanje, kakršnega
je treba k vrednemu užitju svetega rešnjega
telesa; eno zadeva dušo, eno pa telo.

Kako se je treba pripraljati na duši ?

Na duši seje  treba pripravljati s cisto
vestjo in pobožnim srcem.

Kaj se pravi, cisto vest imeti?

Čisto vest imeti, se pravi vsaj brez
vseh smrtnih grehov, to je, v stanu posvečujoče
milosti biti.

Kaj stori, kdor včdoma v smrtnem grehu
prejme zakrament svetega rešnjega telesa?

Kdor prejme zakrament svetega rešnjega
telesa vedoč, da ima še kak velik greh nad
seboj, se vnovič tako hudo pregreši, da si jč
sam svojo sodbo in svoje pogubljenje, in da
kriv postane telesa in krvi Jezusa Kri¬
stusa x).

x)  Kdorkoli bo nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih
Gospodov, bo kriv telesa in krvi Gospodove.
Naj torej človek sam sebe presodi; in tako naj
je od tega kruha, in pije od keliha; zakaj kdor
nevredno jč in pije, jč si sodbo in pije, ker ne
razloči telesa Gospodovega. I. Kor.  11, 27. 28. 29.

136

Kaj mora torej pred svetim obhajilom sto¬
riti, kdor ima smrten greh nad seboj?

Kdor pred svetim obhajilom vč, da ima
smrten greh nad seboj, mora se iz srca kesati
greha, odkritosrčno izpovedati se ga in še le
kadar zadobi mašnikovo odvezo, pristopiti k
svetemu obhajilu.

Kaj se pravi, pobožnega srca biti?

Pobožnega  srca biti se pravi:

1. Vero, upanje in ljubezen obuditi.

2. Zakrament svetega rešnjega telesa moliti.

3. Hvaležno spominjati se smrti Jezusa
Kristusa,  komur na spomin je ta zakrament
postavljen in nam zapovedano uživati ga.

4. Ponižnosti in druge krščanske čednosti,
posebno pa ljubezen do bližnjega v sebi
vnemati.

Kaj je treba storiti zvečer pred svetim
obhajilom?

Na vredno prejetje svetega rešnjega telesa
naj se kristjan vsaj prejšnji večer z molitvijo,
s premišljevanjem, z branjem duhovnih bukev
in pa s tem pripravlja, da se zdržuje tudi
dopuščenih veselic in kratkocasnosti.

Kako se moramo za sveto obhajilo na telesu
pripraviti ?

Da zakrament svetega rešnjega telesa

137

vredno prejmemo, moramo, kar zadeva telo,
razen kake nevarne bolezni:

1. od polnoči tešč biti;

2. v čedni in spodobni obleki, in z naj-
večo spoštljivostjo pristopiti h Gospodovi mizi.

b. O tem, kar nam je storiti, kadar zakrament
svetega rešnjega telesa prejemamo.

Kaj je treba storiti, kadar se pred svetim
obhajilom moli očitna izpoved?

Kadar se pred svetim obhajilom moli
očitna izpoved,  moramo še enkrat žalost
ali kčs nad svojimi grehi obuditi.

Kaj je treba storiti, kadar mašnik ljudem
kažejo sveto hdstijo?

Kadar mašnik ljudem kažejo sveto hčstijo,
moramo jo ponižno moliti, in na prsi trkati,
rekoč: Gospod! nisem vreden, da greš
pod mojo streho, ampak reci le z
besedo, in ozdravljena bo moja
duša.

Kaj je treba storiti, kadar prejemamo sveto
hostijo?

Kadar prejemamo sveto hčstijo, moramo
usta čedno odpreti, jezik na spodnjo ustnico

138

položiti, beli prt, če je pri rokah, pred se
vzeti, in sveto hčstijo prejeti in zaužiti, ne pa
žvečiti je ali dolgo v ustih imeti.

Kaj je treba storiti, če se po svetem obha¬
jilu daje vina piti?

Kjer je navada, da se po svetem obha¬
jilu tudi daje vina piti, sme se ga nekoliko
pokusiti; toda nihče naj ne misli, da tisto
vino je kri Gospodova, ali da je potreba,
pokusiti ga.

Zakaj se po svetem obhajilu daje vino?

Vino se v nekaterih krajih po svetem ob¬
hajilu daje le zato, da bi se sveta hostija
laglje použila in ne prijela ust; ko bi se pa
vendar le prijela, treba jo je z jezikom, ne
pa s prstom odločiti.

c. O tem kar nam je storiti po svetem obhajilu.

Kaj je treba storiti po svetem obhajilu?

Po svetem obhajilu moramo:

1. Jezusu Kristusu  zahvaliti se za
neskončno milost, katero nam je izkazal s tem,
da se je ponižal k nam priti;

2. ponižno moliti ga;

3. darovati se mu;

139

4. prositi ga, da naj s svojo milostjo
vedno ostane v nas;

5. vero, upanje in ljubezen obuditi, in
vse storjene dobre sklepe ponoviti;

6. njemu vse svoje dušne in telesne po¬
trebe in težave potožiti.

Kako je treba posebno tisti dan svetega
obhajila živeti?

Dan svetega obhajila je treba:

1. vsega postopanja varovati se in doma
dobra dela opravljati, duhovne bukve brati
in svoje misli zbrane imeti;

2. c4rkev obiskati, in s posebno pobož¬
nostjo moliti;

3. ogibati se, kar je mogoče, posvetnega
hrupa.

§ 4. Zakrament svete pokore.

Od tem, kar je najpred o tem zakramentu
vedeti treba.

Kaj je zakrament svete pokore?

Zakrament svete pokore j e zakra¬
ment,  v katerem za to postavljeni masnik na¬
mesto Boga  grešniku po krstu storjene

140

grehe odpusti, ako se jih skesano in do
čistega izpovč, in ima tudi resnično voljo po¬
boljšati se in pravo pokoro delati y).

Kdo je postavljeni mašnik?

Postavljeni mašnik  je tisti, kateri
je od svojega škofa za izpovedovanje odločen.

Koliko grehov se more odpustiti v zakra¬
mentu svete pokore?

V zakramentu svete pokore se morejo
odpustiti vsi, tudi največi grehi z).

Komu je zakrament svete pokore potreben?

Ta zakrament je potreben vsem, kateri
so smrtno grešili po svetem krstu x).

Kaj dobimo v zakramentu svete pokore?

V zakramentu svete pokore dobimo:

y) Jezus  je vanje (učence) dihnil, in jim rekel:
Prejmite svetega Duha. Katerim boste grehe od¬
pustili, so jim odpuščeni, in katerim jih boste za¬
držali, so jim zadržani. Jan.  20, 22. 23.

z)  Glej opombo n)  pod desetim členom apostolske
vere.

a)  Ako se izpovemo svojih grehov, je zvest in pra¬
vičen, da nam odpusti naše grehe in nas očisti
vse hudobije. I. Jan.  1, 9. Katerim boste grehe
odpustili, so jim odpuščeni, in katerim jih boste
zadržali, so jim zadržani. Jan.  20 23.

141

1. odpuščenje grehov, 2. odpuščenje
večne kazni, 3. milost božjo,  4. mir
vesti.

Kaj se pravi, pravo pokoro delati?

Pravo pokoro delati, se pravi, po¬
vrniti  se  k Bogu, od katerega smo se bili
odvrnili z grehom b),  svoje grehe sovražiti,
se jih resnično kesati, se jih izpovedati, in za
nje zadostovati.

Koliko reči je potreba k zakramentu svete
pokore?

K zakramentu svete pokore je potreba pet
reči, in tč so: 1. Izpraševanje vesti. 2. Kesanje.
3. Trdni sklep. 4. Izpoved. 5. Zadostovanje.

a. Izpraševanje vesti.

Kaj se pravi, vest izpraševati?

Vest izpraševati,  se pravi, premišlje¬
vati, kaj smo grešili od poslednje izpovedi, ali
že prej kdaj, ali od tistega časa, ko smo
začeli greh spoznavati.

b)  Izpreobrnite se, otroci, in vrnite se, in ozdravil
bom vašo nepokorščino. Glej, mi k tebi prihajamo;
ti si namreč Gospod, naš Bog. Jerem.  3, 22.
Spoznaj svojo krivico, ker si se pregrešila zoper
Gospoda, svojega Boga. Jerem.  3, 13.

142

Kaj moramo pri izpraševanju vesti najpo*
prej storiti?

Pri izpraševanju vesti moramo najpoprej
svetega Duha na pomoč poklicati,  da
nas razsvetli in nam d d spoznati, kaj in kako
smo grešili *).

Kaj je treba potčm premišljevati?

Potčm je treba premišljevati:

sploh:

Ali smo grešili z mislimi, željami, bese¬
dami ali pa celo v dejanju. Zraven je treba
tudi misliti na razloček in število velikih grehov,
in pa na okoliščine, ki greh znamenito zvek-
šujejo ali pa izpreminjajo;

p o s e b e :

1. Ali smo se pregrešili zoper deset
božjih, ali pet cerkvenih  zapovedi.

2. Ali smo krivi enega ali več lastnih ali
pa tudi tujih grehov.

3. Ali smo opustili dela usmiljenja bliž¬
njemu izkazovati, ali kaj druzega dobrega,
kar smo bili dolžni storiti.

*) Ti, Gospod, razsvetljuješ moje svetilo; moj
Bog!  razsvetli moje teme. Ps.  17, 29. Pristopite
k njemu, in razsvetljeni boste, in vaši obrazi ne
bodo osramoteni. Ps.  33, 6.

143

4. Ali smo dolžnosti svojega stanu izpol¬
njevali ali ne.

Kaj je treba pomisliti pri preiskovanja
grešnih misli in želj?

Pri preiskovanju grešnih misli je treba
pomisliti, ali smo jih radovoljno imeli, ali ne,
in pri željah, ali smo vanje privolili, ali ne,
akoravno se dejanje ni zgodilo.

Kako se pri izpraševanju vesti spomnimo
števila smrtnih grehov?

Pri izpraševanju vesti se števila smrtnih
grehov lahko spomnimo, ako premislimo, če
smo greh vsak dan, vsak teden ali vsak mesec
storili, in kolikokrat na dan, na teden ali na
mesec.

Koliko se je treba truditi pri izpraševanju
vesti ?

Pri izpraševanju vesti se je treba ravno
toliko truditi, kolikor pri drugih imenitnih
opravilih.

Kateri si morajo pri izpraševanju vesti po¬
sebno veliko prizadevati?

V ti reči si morajo posebno veliko pri¬
zadevati tisti, kateri so se že večkaat zanikamo
izpovčdali, ali kateri svojo vest malokdaj iz¬
prašujejo.

144

Ali je zanikarnost pri izpraševanju vesti
velik greh?

Zanikarnost pri izpraševanju vesti je velik
greh, kadar človeka v nevarnost pripravi, da
pozabi kak smrten greh; to se rado primeri
tistim, ki večkrat hudo grešijo, in se malokdaj
izpovedč.

b. Kesanje.

Kaj je kesanje?

Kesanje*) je stud nad grehom,
ker je največe hudo, in notranja žalost, da
smo Boga  razžalili, s trdnim sklepom, Boga
ne več razžaliti.

Kakšno mora biti kesanje?

Kesanje mora biti: 1. notranje, 2. črez-
naturno, 3. črez vse, in 4. splošno.

Kdaj je kesanje notranje ?

Kesanje je notranje,  kadar ni le v
ustih, ampak tudi v srcu, to je, kadar grešnik
ne govori samo z besedami, da se kes&, ampak
mu je res iz srca žal, da je grešil c).

c)  Dar Bogu  je prežaljen duh; potrtega in poniža¬
nega srca, o Bog,  ne boš zaničeval! Ps.  50, 19.

: ) Grevenga.

145

Kdaj je kesanje čreznaturno?

Kesanje je čreznaturno, kadar je
grešnik z milostjo svetega Daha in iz crez-
naturnih nagibov h kesanju nagnjen d).

Kdaj pa je kesanje zgolj naturno?

Zgolj naturno  je kesanje, kadar grešnik
iz zgolj naturnih nagibov greh obžaluje in nad
njim čuti stud, na primer zato, ker je prišel
v časno nesrečo in v sramota ali škodo.

Ali more zgolj naturno kesanje odpuščenje
pri Bogu  dobiti?

Zgolj naturno kesanje ni zadosti, da bi
grešnik dobil odpuščenje pri Bogu.

Kdaj je kesanje črez vse?

K e s a n j e j e črez vse,  kadar je grešniku
bolj žal, da je Boga  razžalil, kakor ko bi bil
vse izgubil na svetu.

Kdaj je kesanje splošno?

Kesanje je splošno,  kadar človek
obžaluje vse velike grehe brez razločka.

d)  Žalost, katera je po Bogu,  obrodi stanovitno po¬
koro k zveličanju. II. Kor.  7, 10.

Veliki katekizem. (Slovenisch.)

10

146

Kolikčro je čreznaturno kesanje?

Čreznaturno kesanje je dvojno;  popol¬
no itt nepopolno.

Kaj je popolno kesanje ?

Popolno kesanj e je čreznaturna žalost
in čreznaturen stud nad grehom, ker smo
razžalili Boga,  največo dobroto, katero crez
vse ljubimo, pri tem pa mora biti trden sklep,
Boga  ne več razžaliti.

Kako se dd obuditi popolno kesanje?

Popolno kesanje se d4 tako obuditi:

Moj Bog!  vsi moji storjeni grehi
so mi iz srca žal, ker sem tebe, svo¬
jega pre ljubeznivega Boga,  tebe,
vso svetost in neskončno dobroto,
katero iz vsega srca ljubim, ž njimi
razžalil. Trdno sklepam s tvojo
milostjo svoje življenje poboljšati, in
vse, tudi smrt raji pretrpeti, kakor
tebe, svojega Boga,  tebe, neskončno
svetost in dobroto, še kdaj s kakim
grehom razžaliti. Daj mi milost, da
izpolnim ta svoj sklep! Tega te pro¬
sim po neskončnem zasluženju tvojega
božjega  Sina, našega Gospoda in Zve¬
ličarja Jezusa Kristusa.

147

Kaj moramo storiti, da obudimo popolno
kesanje?

Da obudimo popolno kesanje, moramo
i.  Boga  prositi, da bi nam dal k temu svojo
milost; 2. dobro premisliti, kdo je tisti,
katerega smo razžalili; 3. v obujevanju kesanja
pogostoma vaditi se.

Kdaj je človek dolžan obuditi popolno
kesanje?

Človek je dolžan popolno kesanje obuditi:
1. Kadar hoče kak svet zakrament prejeti, pa
ni v stanu milosti božje in nima priložnosti
k izpovedi. 2. Kolikorkrat je v kaki smrtni
nevarnosti.

Kdaj je še dobro, obuditi popolno kesanje?

Prav dobro je popolno kesanje obuditi
vsak dan, sosebno pa preden se gre spat.

Kaj deli popolno kesanje?

Popolno kesanje deli odpuščenje vseh
grehov tistim, kateri nimajo priložnosti, pa
imajo vendar resnično voljo, brž kakor jim
bo mogoče, izpovedati se.

Kaj je nepopolno kesanje?

Nepopolno kesanje  je čreznaturna

žalost in čreznaturen stud nad grehom, ali

in*

148

zato, ker je greh sam na sebi ostuden, ali pa
zato, ker se po grehu nebesa zapravijo in
večna kazen v peklu zasluži; pri tčm pa mora
biti trden sklep, Boga  ne več razžaliti.

Kaj mora še storiti grešnik, kateri obuja
nepopolno kesanje ?

Grešnik, kateri obuja nepopolno kesanje,
mora po zasluženju Jezusa Kristusa  upati
odpuŠcenje svojih grehov, in Boga,  kakor
začetnika vse pravice in njegovega lastnega
opravičenja, ljubiti začeti.

Kako se da obuditi nepopolno kesanje?

Nepopolno kesanje sa d& tako obuditi:

Moj Bog!  žal mi je iz vsega srca,
da sem te razžalil. Črtim resnično
in sovražim iz srca svoje grehe, ne¬
kaj zavoljo njih gnusobe, nekaj pa tudi
zatd, ker sem po njih nebesa izgubil
in pekel zaslužil. In kakor zelo
greh sovražim in črtim, tako zelo
ljubim od zdaj za naprej pravico, in
tebe, o moj Bog!  ki si vir in začetnik
vse pravice. Upam od tvojega ne¬
skončnega usmiljenja po zasluženju
Jezusa Kristusa,  svojega Zveličarja,
odpuščenje vseh svojih storjenih

149

grehov, in trdno sklepam, s tvojo
milostjo za naprej ne več grešiti.

Kaj se zadobi z nepopolnim kesanjem?

Z nepopolnim kesanjem se zadobi pri
izpovedi odpuščenje grehov,

Katero kesanje naj si grešnik prizadeva
obuditi?

Da-si je nepopolno kesanje za zakrament
svete pokore zadosti, naj si grešnik vendar
vselej prizadeva, obuditi popolno kesanje.

c. Trdni sklep.

Kaj je trdni sklep?

Trdni sklep  je resnična volja, svoje
življenje popoljšati in ne več grešiti e).

Kaj mora storiti, kdor ima resnično voljo
poboljšati se?

Kdor ima resnično voljo, poboljšati se,
mora v sebi skleniti, da hoče:

1. Ogibati se vseh grehov, kakor tudi bliž-

e)  Ker smo grehu odmrli, kako bi hoteli dalje v njem
živeti? Rim.  6.

150

njih priložnosti in nevarnosti, katere v greh
napeljujejo.

2. Ustavljati se vsemu nagnjenju h grehu
in se poprijeti vseh pripomočkov, ki so k
ohranjenju milosti potrebni.

3. Tuje blago povrniti, tudi popraviti
pohujšanje, katero je storil z grehom, in
poravnati škodo, katero je svojemu bližnjemu
napravil na poštenju, na premoženju ali kako
drugače.

4. Vsem sovražnikom in razžalnikom iz
srca odpustiti.

5. Vse dolžnosti svojega stami na tanko
izpolnjevati.

Kaj naj stori grešnik, da bi v sebi obudil
trden sklep, poboljšati se?

Da bi grešnik trden sklep poboljšati se,
v sebi obudil, naj

1. Boga  prosi, da mu d A k temu svojo
milost;

2. naj večkrat dobro premišljuje vrednost
in korist božje milosti, ki presega vse, kar
svet dobrega premore, in pa škodo tudi naj¬
manjšega greha, ki je za dušo veči, kakor
vse časne nadloge in težave.

151

d. Izpoved.

Kaj je izpoved?

Izpoved je skesana obtožba sebe
samega f),  s katero grešnik mašniku za izpove¬
dovanje pravilno postavljenemu razodene svoje
storjene grehe, da bi od njega dobil odvezo.

Kakšna mora biti izpoved?

Izpoved mora biti 1. ponižna, 2. čista,
in 3. natančna, odkritosrčna in brez
zvij  ač.

Kdaj je izpoved ponižna?

Izpoved je ponižna,  kadar se grešnik
resnično skes&n in na svojo veliko sramoto
izpovedniku obtoži, vse nepotrebne izgovore
opusti in se njegovi razsodbi tako podvrže,
kakor se ima krivec podvreči razsodbi svojega
sodnika.

Kdaj je izpoved čista?

Izpoved je čista,  kadar se grešnik vseh
svojih velikih grehov, katerih se še ni bil prav
izpovedal, pred izpovednikam na tanko, od¬
kritosrčno in brez zvijač obtoži, kakor se jih
po skrbnem izpraševanju svoje vesti zavč.

f)  Ako se izpovemo svojih grehov, je zvest in pra¬
vičen, da nam odpusti naše grehe in nas očisti
vse hudobije. I Jan.  1, 9.

152

Kdaj je izpoved natančna, odkritosrčna in
brez zvijač?

Izpoved  je  natančna, odkritosrčna
in brez zvijač, kadar grešnik 1. razodene
število vseh velikih grehov, ne zatajivši nobe¬
nega, kakor tudi okolnosti, katere greh ali
znamenito zvekšujejo, ali pa celo izpreminjajo;
toda človeka, s katerim je grešil, naj nikdar
ne imenuje, in naj se varuje povedati kaj, kar
bi škodovalo dobremu imenu bližnjega; %  kadar
to, kar o svojih grehih za gotovo vč, tudi za
gotovo razodene; to pa, kar ne vč za gotovo,
tudi le omčni kakor negotovo.

Ali je izpoved veljavna, če grešnik pri nji
kak velik greh zamolči nalašč ali iz grešne
zanikarnosti ?

Če grešnik pri izpovedi kak velik greh iz
strahii in napačne sramežljivosti ali iz grešne
zanikarnosti nalašč zamolči, njegova izpoved
ne le da ne velj& nič, temuč tak grešnik še
stori nov in velik greh, s katerim skruni
zakrament svete pokore.

Kaj mora storiti grešnik, kateri je pri
izpovedi velik greh zamolčal nalašč ali iz grešne
zanikarnosti ?

Tak grešnik ni le dolžan zamolčanega
greha izpovedati se, ampak:

153

1. Mora se tudi obtožiti, pri koliko izpo¬
vedih je ta greh po zanikarnem zamolčal.

2. Mora vse izpovedi, pri katerih je veliki
greh zamolčal, popolnoma ponoviti, če se je
v njih izpovedal tudi še drugih velikih grehov.

3. Mora se izpovedati, ali je v takem pre¬
grešnem stanu prejel sveto rešnje telo in
kolikokrat, in če se je to zgodilo tudi o
velikonočnem času.

4. Mora povedati, če je v tem stanu
prejemal tudi še druge svete zakramente.

Kaj mora storiti grešnik, kateri pri izpovedi
velicega greha ni povedal iz nedolžne nevednosti
ali pozabljivosti?

Ko bi grešnik velicega greha pri izpovedi ne
povedal iz nedolžne nevednosti ali pozabljivosti
ali iz nemožnosti, njegova izpoved sicer ni
neveljavna; toda mora se ne povedanega greha
pri prvi izpovedi obtožiti, ko bi tega ne mogel
storiti precej po ti izpovedi in morebiti še pred
svetim obhajilom.

Kaj je treba pomisliti, da lože premagamo
boječnost in napačno sramežljivost?

Da boječnost in napačno sramežljivost
lože premagamo, pomislimo :

1. Da nas ni bilo sram grešiti pred

15*

Bogom,  kateri vse vidi, in da se nismo bali
od njega večno pogubljeni biti.

2. Da je bolje, svoje grehe na skrivnem
razodčti izpovedniku, kakor v grehu nepokojno
živeti, nesrečno umreti, in sodnji dan zavoljo
tega pred vsem svetom v sramoto priti.

3. Da tudi izpovednik sam vč za človeške
slabosti, in za to mora z grešnikom usmi¬
ljenje imeti.

4. Da je izpovednik pod smrtnim grehom
in pod najostrejšimi časnimi in večnimi kaznimi
dolžan molčati.

Kako naj grešnik govori pri izpovedi?

Grešnik naj pri izpovedi:

1. Vselej razločno govori, in kolikor je
mogoče, tudi s spodobnimi besedami.

2. Naj govori tako, da ga samo izpovednik
sliši, ne pa tudi drugi, ki so okoli njega.

Ali smo dolžni izpovedati se tudi malih
grehov ?

Malih grehov se izpovedovati nismo dolžni,
vendar je to prav dobro in koristno.

Ali je treba večkrat izpovedati se?

Večkrat je treba izpovedati se:

1. Ker večkrat grešimo in ker je nevarno,
dolgo odlagati spravo z Bogom.

155

2. Ker večkratna izpoved človeka varuje
nevarnosti in priložnosti h grehu in dušo
krepč& v milosti.

3. Ker pogostna izpoved močno pomaga
k temu, da se vest ohrani čista in tenka.

Kdaj so otroci dolžni izpovedati se?

Otroci so dolžni izpovedati se, kadar
pridejo k pameti in umejo razločiti, kaj je
dobro in kaj hudo.

Kaj je treba grešniku storiti, preden začne
izporedavati se svojih grehov?

Preden se grešnik začne izpovedovati,
svojih grehov, poklekne, se pokriža in reče
izpovedniku: Prosim, duhovni oče! za
sveti blagoslov, da se svojih grehov
prav in čisto izpovem.

Kaj moli kristjan, kadar dobi blagoslov od
izpovednika ?

Kadar dobi kristjan blagoslov od izpo¬
vednika, moli, če utegne in mu okolnosti do¬
puščajo, očitno izpoved, rekoč: Jaz, ubogi
grešnik, se izpovedujem Bogu  vsemo¬
gočnemu, Mariji, materi božji,  vsem
ljubim svetnikom inVam, častitljivemu
mašniku in namestniku božjemu,  da sem

156

po svoji zadnji izpovedi, ki sem jo
opravil — (tukaj povej, kdaj?) — velikokrat
in obilno grešil v mislih, z besedami
in dejanjem; posebno pa se obtožujem,
da sem ... — (Zdaj se začne grešnik svojih
grehov po vrsti izpovedavati, kakor je bilo po¬
prej rečeno, in kakor se pred Bogom spoznava,
da je kriv.)

Kako se sklene izpoved?

Izpoved se,sklene s temi besedami: Teh
in vseh drugih meni znanih in nezna¬
nih grehov, ki sem jih ali sam storil,
ali pri katerih sem bil kriv, da sojih
storili drugi, mi je iz srca žal, ker
sem Boga,  naj večo in prelj ubeznivo
dobroto, ž njimi razžalil. Trdno
tudi sklepam, ne več grešiti in vsake
priložnosti h grehu ogibati se. Pro¬
sim Vas, duhovni oče! za sveto od¬
vezo in zveličalno pokoro.

e. Zadostovanje-

Kaj je zadostovanje?

Z a do st o vanj e, ki je k zakramentu
svete pokore potrebno,  imenujejo se tista

157

dela, katera mašnik naloži grešniku
v pokoro za izpovedane grehe.

Zakaj se nakladajo pokorilna dela za izpo¬
vedane grehe?

Za izpovedane grehe se nakladajo poko¬
rilna dela:

j. Da  se  Bogu za nečast, katera mu je
bila z grehom storjena, d& neko povračilo.

2. Da grešnik svoje grehe sam na sebi
kaznjuje s pokorilnimi deli.

3. Da se grešniku odpusta zaslužene časne
kazni.

4. Da se grešnik za naprej skrbneje
ogiblje greha.

Ali more človek razžaljenemu Bogu  za¬
dostiti?

človek iz svoje lastne moči ne more raz¬
žaljenemu Bogu  nikakor zadostiti, ker člove¬
kovo zadostovanje ne more nikdar enako biti
razžaljenju neskončnega božjega veličastva;
vendar dobivajo pokorila, katera mašnik pri
izpovedi naklada, in pa tudi tista, katera ske¬
sani grešnik sam radovoljno opravlja, svojo
vrednost od neskončnega zasluženja Jezusa
Kristusa.

158

Zakaj je grešnik dolžan, Bogn zadostovati,
akoravno je že Kristus zadosti storil za grehe?

Akoravno je Kristus  za grehe zadosti
storil, je vendar grešnik tudi še dolžan Bogu
zadostovati: ker mora, kdor hoče Kristu¬
sovega  zadostenja deležen biti, ž njim delati
in sam, kolikor je mogoče, storiti, da zopet
popravi krivico, ki jo je storil Bogu.  2. Ker
Bog grešnike, katerim odpusti greh in večno
kazen, tudi velikokrat še časno kaznjuje.

Ali je zadostovanje potreben del pri zakra¬
mentu svete pokore?

Zadostovanje je tako potreben del pri
zakramentu svete pokore, da bi bil brez njega
zakrament svete pokore nepopoln, razen ko
bi nemogoče bilo zadostiti.

Katera dela se grešniku nakladajo za pokoro?

Moliti, postiti se, v bogajme da¬
jati  in druga pokorila, ki so velikosti in
posebnosti grehov primčrna, nakladajo se
grešniku za pokoro.

Kako se mora opraviti naložena pokora?

Naložena pokora se mora opraviti:

1. S ponižnim srcem.

2. Zvesto,  kakor je bila naložena.

159

3. Brez odloga, brž kakor je mo¬
goče.

Ali se dd in spodobi tudi še z drugimi
deli Bogu  zadostovati ?

Bogu  zadostovati se d& in se spodobi
še z drugimi dobrimi deli:

1. Ker izpovednik zavoljo naše slabosti
in iz drugih pravičnih vzrokov ne naloži
vselej grehom primerjene pokore, in tedaj še
marsikaj ostane, da se grešnik sam pokori.

2. Ker smo po Kristusovi  zapovedi
dolžni, vreden sad pokore storiti g).

S katerimi deli moremo Bogu  za grehe še
zraven naložene pokore zadostovati?

Dela, s katerimi moremo Bogu  za grehe
še zraven naložene pokore zadostovati, so
zlasti:

1. Molitev, post, miloščina.

2. Druga dobra dela,  ki jih človek
iz tega namena radovoljno opravlja.

3. Nadloge in težave,  ki nas za¬
devajo, če jih voljno in v duhu pokore
trpimo.

g) Mat.  3, 8.

— 160  —

S čim se še zadostuje za časne kazni?

Tudi  odpustki  so pripomoček, s katerim
se zadostuje za časne kazni.

f. Pristavek o odpustkih.

Kaj so odpustki?

Odpustki so odpuŠčenje časnih
kazni,  katere bi morali po odpuščenem grehu
v sedanjem življenju ali pa po smrti v vicah
trpeti.

Kaj morajo katoliški kristjani verovati
zastran odpustkov?

Katoliški kristjani morajo zastran od¬
pustkov verovati:

1. Daje  prava cerkev prejela od Jezusa
Kristusa  oblast, odpustke deliti.

2. Da je nam prav dobro in koristno,
zadobiti odpustke, ki jih c črk e v deli.

Kdo ima [v pravi cčrkvi oblast, odpustke
deliti ?

Rimski papež sam ima. oblast, v vsi krščan¬
ski cčrkvi deliti odpustke; škofje pa imajo
oblast, vsak v svoji škofiji, toda po nekih
posebnih od cčrkve danih pravilih, odpustke
dajati.

161

Kolikeri so odpustki?

Odpustki so popolni in nepo¬
polni.

Kaj je popolni odpustek?

Popolni odpustek je odpuščenje
vseh časnih kazni, katere je grešnik
zaslužil.

Kaj je nepopolni odpustek?

Nepopolni odpustek je pa tisti, po
katerem se ne odpuščajo vse, ampak  le  ne¬
koliko časnih kazni. Taki so odpustki za
štirideset dni, za eno, ali več let.

Na kaj so odpustki utrjeni?

Odpustki so utrjeni na zaklad, ki ga
cčrkev ima v neskončnem zasluženju Jezusa
Kristusa,  v zasluženju presvete Device
Marije in drugih svetnikov; to zasluženje nam
cčrkev prilastuje, kadar nam deli odpustke.

Ali nas cerkev z odpustkom odvezuje dolž¬
nosti, za grehe zadostovati?

Cerkev nas z odpustkom ne odvezuje
vse dolžnosti, za grehe zadostovati, ona samo
hoče:

1. V nas obuditi duha pokore, in nas
obdariti za gorečnost, s katero opravljamo
pokorna del a.

2. Na pomoč priti naši slabosti in ne-

Veliki katekizem. (Slovenisch.) 11

162

zmožnosti, zavoljo katerih nam včasih ni mo¬
goče Bogu tako zadostiti, kakor smo dolžni.

Česa nam je potreba, da dobimo odpustkov?

Da dobimo odpustkov, nam je potreba:

1. Da smo v stanu milosti božje.

2. Da opravimo, kar je zastran odpustkov
zapovedano.

Ali morejo odpustki tudi dušam v vicah
v prit biti?

Odpustki morejo, po prošnji živih, tudi
dušam v vicah v prid biti, ako so tudi
iz tega namena dodeljeni; tedaj pa morajo
živi Bogu  za mrtve darovati tista dobra
dela, ki jih cerkev zapoveduje za dosego od¬
pustkov.

Kaj je odpustek svetega leta?

Odpustek svetega leta  je popoln
odpustek, katerega rimski papež ob nekaterih
prigodkih in časih dodeljuje s posebnimi pra¬
vicami in pogoji.

§ 5. Zakrament svetega poslednjega olja.

Kaj je sveto poslednje olje?

Sveto poslednje olje je zakra¬
ment, v katerem bolnik po maži-

163

ljenju s svetim oljem in po zapo¬
vedani mašnikovi molitvi prejme
milost božjo  za dušno in večkrat tudi
za telesno zdravje h).

Zakaj se pravi temu zakramentu poslednje

olje?

Temu zakramentu se pravi poslednje olje,
ker se med vsemi svetimi mazili, katera
je Gospod naš Zveličar zapovedal svoji cčrkvi,
naj poslednjič deli.

Komu se deli sveto poslednje olje?

Sveto poslednje olje se deli bol¬
nikom nevarno bolnim, in sicer, če je
mogoče, dokler so še popolnoma pri zdravi
pameti.

Katere milosti deli poslednje olje bolniku?

Poslednje olje deli bolniku:

1. Pomnoženje posvečujoče milosti božje.

2. Odpuščenje malih, pa tudi tistih smrt¬
nih grehov, katerih se bolnik iz nezadolžene
pozabljivosti ali iz nezmožnosti ni izpovedal.

h)  Je kdo bolan med vami, naj pošlje po cerkvene
mašnike, in naj molijo nad njim in naj ga mazi¬
lijo z oljem v imenu Gospodovem; in verna mo¬
litev bo otela bolnika, in Gospod mu bo polajšal,
in ako je v grehih, bodo mu odpuščeni. Jak.  5,
14. 15.

n*

164

3. Oproščenje hudih nasledkov greha in
nj egovih ostankov.

4. Moč, ustavljati se hudičevemu zapelje¬
vanju in njegovim izkušnja vam.

5. Pomoč zoper preveliko bridkost zavoljo
smrti, ki se mu bliža, in zavoljo sodbe, ki
ga čaka.

6. Večkrat tudi telesno zdravje, ako je
duši v zveličanje.

Kako naj se bolnik pripravlja k posled¬
njemu olju?

Bolnik naj se k zakramentu poslednjega
olja pripravlja z živo vero in trdnim zaupa¬
njem v Boga,  in naj se popolnoma izroči
v božjo voljo; pred vsem pa naj se očisti
po sveti izpovedi, da bo v milosti božji,  ali
če se ne more izpovedati, naj obudi resnično
kesanje nad svojimi grehi.

Kolikokrat sme bolnik sveto poslednje olje
prejeti ?

Bolnik sme zakrament svetega poslednjega
olja tolikokrat prejeti, kolikorkrat pride v
novo smrtno nevarnost.

Kdo sme sveto poslednje olje deliti?

Svetega poslednjega olja ne sme razen
cerkvenih mašnikov nikdo deliti: zlasti je to
opravilo župnikov.

165

Ali je sveto poslednje olje potrebno k zve¬
ličanju?

Sveto poslednje olje ni tako potrebno,
da bi brez njega ne bilo zveličanja; vendar
pa naj bolnik ne zamudi ga prejeti zavoljo
mnogih milosti, ki jih dobi po njem.

§ 6. Zakrament svetega posvečevanja mašnikov.

Kaj je zakrament posvečevanja sploh?

Zakrament posvečevanja sploh je zakra¬
ment, po katerem tisti, ki so sklenili cerkvi
služiti, prejmejo duhovno oblast in posebno
milost, nekatera cerkvena opravila v čast
božjo  in v zveličanje duš prav in sveto
opravljati i).

Kaj je zakrament posvečevanja mašnikov
posebe ?

Zakrament posvečevanja' mašnikov
posebe je zakrament, po katerem se
tistim, ki se posvetijo za mašnike,
d 4 oblast kakor zastran pravega
telesa Jezusa Kristusa , tako tudi zastran
njegovega duhovnega telesa, to je
zastran včrnih kristjanov.

i)  Opominjam te, da obudiš milost božjo,  katera je
v tebi po pokladi mojih rok. Tim.  1, 6.

166

Kakšno oblast in moč daje mašnikovo po¬
svečevanje?

Mašnikovo posvečevanje daje mašnikom
oblast in moč:

1. Kruh in vino izpreminjati v pravo telo
in v pravo kri našega Gospoda Jezusa  Kri¬
stusa  in darovati ga nebeškemu Očetu.

2. Včrnim grehe odpuščati ali zadrževati.

Kdo ima oblast mašnike posvečevati?

Samo školje imajo oblast mašnike po¬
svečevati.

Kakšni morajo biti, kateri hočejo prejeti
mašnikovo posvečenje?

Tistim, ki prejemajo mašnikovo posve¬
čenje, se zlasti spodobi, da so si potrebne
učenosti pridobili, in da so zavoljo čednega
in bogaboječega življenja na dobrem imenu k).

Kaj deli mašnikovo posvečevanje?

Posvečevanje mašnikov deli: 1. Razen po-
množenja posvečujoče milosti božje tudi  to
posebno milost, po kateri posvečeni mašnik
dobi zmožnost in pripravnost, svojo cerkveno
službo prav opravljati, in svete zakramente
spodobno deliti l).  2. Vtisne duši posvečenega

k)  Rok na nikogar ne pokladaj prenaglo, in se ne
delaj deležnega tujih grehov. I. Tim.  5, 22,

l)  Nikar v nemar ne puščaj milosti, katera je v tebi,
katera ti je bila dana po prerokbi s pokladanjem
rok duhovščine. Tim.  4, 14.

167

neizbrisno znamenje, po katerem se od drugih
včrnih loči, in je službi božji  posebno
namenjen; zatorej se posvečevanje mašnikov
ne more več kakor enkrat prejeti.

Ali je zakrament mašnikovega posvečevanja
potreben?

Zakrament mašnikovega posvečevanja ni za
posamne ljudi potreben, ampak za ečlo cčrkev.

§ 5. Zakrament svetega zakona.

Kaj je zakrament svetega zakona?

Zakrament svetega zakona je
nerazvezna zveza m),  s katero se
neoženjen kristjan in neomožena
kristjanka, mož in žena, redno
vzameta in zaročita, in od Boga po
tem zakramentu milost dobita, da bi
v svojem zakonskem stanu do smrti
pobožno živela, in svoje otroke po
krščansko redila.

Kako imenuje sveti apostol Pavel ta
zakrament?

Sveti apostol Pavel imenuje ta zakrament
velik zakrament v Kristusu  in v cčrkvi n),

m)  Torej nista več dva, ampak eno meso. Kar je
torej Bog  združil, naj človek ne loči. Mat.  19. 6.

n)  Ta skrivnost je velika, jaz pa pravim v Kristusu
in v cerkvi. Efez.  5. 32.

— 168 -

ker pomeni duhovno zvezo Kristusa  z nje¬
govo cerkvijo.

Čemu je postavljen zakonski stan?
Zakonski stan je postavljen:

1. Da se človeški rod ohrani in množi o).

2. Da zakonska v ljubezni združena eden
drugemu pomagata p).

3. Za pripomoček zoper neredno poželji-
vost mesA.

Ali je zakonski stan potreben?

Zakonski stan je sploh potreben, da se
človeški rod ohrani in množi, ni pa potreben
za vsakega človeka posebe; zakaj samiški ali
brezzakonski stan je za posamne popolniši q).
Kaj deli zakrament svetega zakona?
Zakrament svetega zakona pomnožuje
posvečujočo milost božjo  in deli še te
posebne milosti:

1. Da zakonska (mož in žena) pobožno
do smrti vkup živita.

o) Bog  ju (Adama in Evo) je blagoslovil in je rekel:
Naraščajta in množita se in polnita zemljo. I. Mo jz.
1, 18.

p)  Gospod Bog  je tudi rekel: Človeku ni dobro sa¬
memu biti; naredimo mu pomočnico, njemu po¬
dobno. I. Mo jz.  2, 18.

q)  Pravim pa neporočenim in vdovam: Dobro je
zanje, če ostanejo tako, kakor tudi jaz. I. Kor.
7, 8.

169

2. Da svoje otroke v strahu božjem
redita.

Kaj zahteva cčrkev od tistih, ki hočeta
stopiti v zakonski stan?

Od tistih, ki hočeta v zakonski stan
stopiti, zahteva cčrkev:

1. Da med njima ni zakonskega zadržka.

2. Da hočeta stopiti v ta stan iz takih
namenov, ki je sveti zakon za njih postavljen.

3. Da tudi v ztrahu božjem  in s čisto
vestjo stopita v ta stan r),  in zatorej popred
sveto izpoved opravita in gresta k svetemu
obhajilu.

Kaj morata storiti tista, katera hočeta
v zakon stopiti?

Tista, katera hočeta stopiti v zakonski
stan, morata po trikratnem oklicu, pred dvema
pričama in pred svojim lastnim župnikom
eden drugemu zakonsko zvestobo obljubiti in
se mu poročiti ter blagosloviti dati.

Katere so vzajemne dolžnosti zakonskih?

Vzajemne dolžnosti zakonskih so:

1. Da mirno in po krščansko skupaj živita.

r)  Midva sva otroka svetnikov in se ne smeva tako
združiti, kakor neverniki, ki Boga  ne poznajo.
Tob.  8, 5.

170

2. Da mož svojo ženo, kakor svoj lastni
život ljubi, živi in varuje s ); žena pa da je
možu pokorna v vsem, kar je prav t).

3. Da eden drugega v težavah ne zapu¬
stita, temuč oba zvesto skupaj ostaneta u),
dokler ju smrt ne loči.

Katere dolžnosti imajo zakonski do svojih
otrok ?

Dolžnosti zakonskih do otrok so, da jih
po krščansko redč, in za njih večno in časno
srečo skrbč v).  (Glej str. 167— 168.)

s)  Možje! ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus
ljubil cerkev in sam sebe z Anj o dal. EfeiZ. 5. 25.
Možje! ljubite svoje žene, in ne bodite slabovoljni
p v roti njim. Kol.  3, 19.

t)  Žen6 naj bodo svojim možem podložne, kakor
Gospodu. Efez.  5, 22.

u)  Človek bo zapustil svojega očeta in svojo mater
in se bo držal svoje žene; in bosta dva v enem
mesu I. Moji.  2, 24.

v)  Očetje! zredite svoje otroke v podučenju in svar¬
jenju Gospodovem. Efei.  6, 4.

171

Peto poglavje.

Krščanska pravičnost.

Kaj je krščanska pravičnost?

Krščanska pravičnost je: hudega se
varovati in dobro delati.

Prvi del krščanske pravičnosti:

Varuj se hudega!

Kateri je prvi del krščanske pravičnosti?

Prvi del krščanske pravičnosti je: Varuj
se hudega!

Kaj je hudo?

Pravo in edino hudo ali zlo je greh.

Kaj je greh sploh?

• Greh sploh je prostovoljno prelom-
ljenje božje  postave a).

a)  Vsak, kateri dela greh, dela tudi krivico; in greh
je krivica. I. Jan.  3, 4 .

172

Kolikor je greh?

Greh je dvojen: 1. Izvirni greh, in
2. dej anski greh.

Kaj je izvirni greh?

Izvirni greh je tisti greh, katerega je
Adam v raju storil, in mi v Adamu, in kate¬
rega smo podedovali od njega.

Odkod ima izvirni greh svoje ime?

Izvirni greh ima svoje im 6 odtod, ker ta
greh in pa njega kazni in hudi nasledki iz¬
virajo iz Adama in prehajajo na vse ljudi, ki
so njegov zarod h).

Kako se se pravi temu grehu?

Pravi se mu tudi podedovan (poerban)
greh, ker je prešel od Adama, našega prvega
deda, kakor dedščina na vse ljudi, ki izhajajo
od njega.

b)  Kakor je po enem človeku greh prišel na svet,
in po grehu smrt, in je tako nad vse ljudi prišla
smrt, ker so vsi grešili v njem; . . tako pride
tudi po pravičnosti enega nad vse ljudi opravi",
čenje življenja. Bi m. 5,  12. 18.

j 1. Izvirni greh.

173

Katere so kazni izvirnega greha?

Kazni in žalostni nastopki izvirnega greha
so: Izguba posvečujoče milosti božje  c),
smrt d),  nagnjenje k hudemu, neveselje do
dobrega e),  veliko nadlog in težav f).

Ali je Marija, mati božja,  tudi podedovala
Adamov greh ?

Marija, mati božja,  je bila zavoljo zaslu-
Ženja Jezusa Kristusa,  svojega Sina,

c)  Po naturi smo bili otroci jeze. Efez.  2, 3.

d)  Kateri dan koli jčš od njega, boš moral umreti.
I. Moj  2, 19. Bim.  5. 12. 18.

e)  čutim pa drugo postavo v svojih udih, katera se
bojuje zoper postavo mojega duha, katera me deva
v sužnost pod postavo greha, katera je v mojih
udih. Bim.  7, 23.

f)  Ženi je Bog  rekel: Pomnožil bom težave tvoje
nosečnosti; v bolečinah boš rodila otroke, in pod
oblastjo mož& boš, in on bo tebi gospodoval;
Adamu pa je rekel: Ker si poslušal glas svoje

j žene, in si jedel od drevesa, od katerega sem ti
jesti prepovedal, bodi prekleta zemlja v tvojem
delu; v trudu se boš živil od nje vse dni svojega
življenja. Trnje in osat ti bo rodila, in zelišče
polja boš jedel. V potu svojega obraza boš jedel
svoj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz
katere si vzet; zakaj prah si, in v prah se boš
. povrnil. I, Moj.  3, 16. 17. 18. 19.

174

omadežanja po izvirnem grehu obvarovana'
in torej brez madeža izvirnega greha
spočeta g).

§ 2. Dejanski greh in njegove vrste.

Kaj je dejanski greh?

Dejanski greh  je prelomljenje božje
postave, ki ga človek sam prostovoljno stori.

Kako se še imenuje dejanski greh?

Dejanski greh se imenuje tudi osčbni
greh, da bi se razločeval od izvirnega greha,
katerega Adamovi zarodniki niso sami osebno
storili.

g)  Potem ko je več ko šest sto katoliških škofov
pismeno pričalo, da oni in njih skrbi izročeni
včrniki verujejo in spoznavajo, da je bila častitljiva
Devica in Mati božja  Marija brez madeža izvirnega
greha spočeta, ter so skoraj vsi svojo željo na
znanje dali, naj bi sveti Sedež to resnico izrekel
za versko resniko, so sveti Oče papež Pij IX.
nauk: da je bila Marija Devica po zasluženju
Jezusa Kristusa,  svojega Simi vsega omadežanja
po izvirnem grehu ovarovana, razglasili za versko
resnico. Bulla-lneffabilis Deus.  8. dec. 1854.

175

Kako delamo dejanska grehe?

Dejanske ali osebne grehe delamo z mi¬
slimi h),  b e s e d a m i i),  in z d e j a n j e m &/,
ali pa z o p uš cenjeni tega, kar je kdo
dolžan storiti l).

Kakšen razloček je med dejanskimi grehi?

Med dejanskimi grehi je ta razloček:
Nekateri so veliki ali smrtni grehi,
nekateri pa mali ali odpustni grehi.

Kakšen razložek grehov je še treba pomneti ?

Še je treba pomneti razloček med last¬
nimi in tujimi  grehi.

Kaj so lastni grehi?

Lastni grehi  so tisti, ki jih sami
delamo.

Kaj so tuji grehi?

Tuji  grehi so tisti, katerih sicer ne
delamo mi sami, ki smo jih pa krivi

h)  Iz sera izhajajo hude misli. Mat.  15, 19. Hudobne
misli ločijo od Boga. Modr.  1, 3.

i)  Pravim vam pa, da za vsako prazno besedo,
katero bodo govorili ljudje, bodo odgovor dajali
sodnji dan. Mat.  12, 36.

k)  Vsi se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kri¬
stusovim,  da prejme sleherni v svojem telesu,
kakor je storil ali dobro ali hudo. II. Kor.  5, 10.

l)  Kdor ve dobro storiti in ne stori, mu je greh.
Jak.  4. 17.

176

s tem, če d r uge y greh zapeljemo, ali jim
grešiti ne branimo, če ravno bi jim bili braniti
dolžni ali pa mogli.

Kaj je smrtni greh?

Smrtni greh  je veliko prelomljenje
b o ž j e postave.

Kaj škoduje smrtni greh?

Smrtni greh  vzame duši duhovno
življenje, to je, posvečujočo milost božjo;
človek postane po njem sovražnik božji  in
kriv večne smrti.

Kaj so odpustni grehi?

Odpustni grehi  so manjši prestopki
božje  postave.

Zakaj smo dolžni skrbno varovati se tudi
odpustnih grehov?

če prav so odpustni grehi le majhni
prestopki, smo vendar dolžni, kar je mogoče,
skrbno varovati se jih:

1. Ker tudi odpustni grehi, ko bi bili
še tako majhni, vendar le vselej Boga
žalijo m). %  Ker moramo raji voljno vse
trpeti, kakor Boga  z najmanjšim grehom
razžaliti n).  3. Ker odpustni grehi, če ravno
grešniku ne vzamejo posvečujoče milosti božj e,

m)  V mnogem se pregešimo vsi. Jak.  3, 2,

n)  Modri se boji in se ogiblje hudega. Preg.  14, 16.

177

vendar branijo, da drugih dejanskih milosti
božjih  ne zadobi, in torej grešnika malo
po malo zapeljejo v veče in hujše grehe o).

Katere so razne vrste dejanskih grehov?

Razne vrste dej anskih grehov so:

1. Sedem poglavitnih grehov.

2. Sest grehov zoper svetega
Duha.

3. Štirje v nebo vpijoči grehi.

4. Devet tujih grehov.

a. Sedem poglavitnih, grehov.

Kateri so poglavitni grehi?

Poglavitni grehi so:

1.  Napuh p).

2. L a k o m n o s t g).

3. Nečistost r).

o)  Kdor maihno zameta, bo sčasoma padel. Sir.
19, 1.

p)  Začetek slehernega greha je napuh: kdor se njega
drži, ho s kletvijo napolnjen, in poslednjič ga
bo on podrl. Sir.  10, 15.

g)  Korenina vsega hudega je lakomnost. I. Tim.  6, 10.
r)  Nečistnike in prešuštnike bo Bog  sodil. Hebr.
13, 4-. Nikar se ne motite! Ne nečistniki, ne
prešuštniki ne bodo posedli božjega  kraljestva.
I. Kor.  6, 9. 10.

Veliki katekizem, (Slovenisch.)

12

178

4.  Zavist  ali nevoščljivost s).

5. Požrešnost t).

6. Jeza u).

7. Lenoba v).

Zakaj se ti grehi imenujejo poglavitni grehi?

Ti grehi se imenujejo poglavitni
grehi,  ker je vsak izmed njih, rekel bi,
glava ali izvir veliko drugih grehov, ki pri¬
hajajo iz njega.

Kaj je napuh?

Napuh  je previsoko cenjenje samega
sebe, in napačno hrepenenje po prednostih.

Kaj izvira iz napuha?

In napuha izvira prevelika ljubezen samega

s J  Popustite vso hudobijo in vso goljufijo in hinavščino
in nevoščljivost in vse obrekovanje. I. Pe.tr.  2, 1.

t)  Nikar se ne upijanite z vinom, v katerem je ne¬
čistost: temuč bodite napolnjeni s svetim Duhom,
Efez.  5, 18. Kakor po dnevi pošteno hodimo, ne
v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesram¬
nosti, ne v prepiru in nevoščljivosti. Rim.  13, 13.

u)  Jaz pa vam pravim, da vsak, kateri se jezi nad svojim
bratom, bode kriv sodbe. Mat.  5, 22. Vsa grenkoba,
in jeza in srd, in vpitje in preklinjanje bodi
daleč od vas z vso hudobijo vred. Efez.  4, 31.

v)  Vem tvoja dela, da nisi ne mrzel ne gorak; o
da bi bil mrzel ali gorak! Ker si pa mlačen,
in ne mrzel ne gorak, bom te izpljunil iz svojih
ust. Razod. sv. Jan.  3, 15. 16.

179

sebe, slavoželjnost in častilakomnost, bahanja,
zaničevanje Boga,  vere, cčrkve in bližnjega,
razprtija, prepir in kreg, trdovratnost, nepo¬
korščina, hinavščina ali hlimba, krivoverstvo.

Kaj je lakomnost?

Lakomnost  je nezmčrno poželenje
denarja in blaga.

Katerim grehom je lakomnost mati?

Lakomnost je mati nepokoju, zvijači in
goljufiji, krivičnosti, izdajstvu, krivim prisegam,
neusmiljenosti, trdosrčnosti ali otrplosti srca.

Kaj je nečistost?

Nečistost  je nebrzdano nagnjenje do
mesene sladnosti.

Kaj izvira iz nečistosti ?

Iz nečistosti izvira slepota pameti, silna
želja časnega življenja, pozabljenje Boga,
smrti in prihodnje sodbe, obup nad svojim
večnim zveličanjem.

Kaj je zavist ali nevoščljivost?

Zavist  ali nevoščljivost je žalost nad
srečo bližnjega, kakor da bi bila lastni sreči
škodljiva.

Kaj izvira iz zavisti?

Iz zavisti izvira obrekovanje, opravljanje,

12 *

180

krivo sojenje, sovraštvo bližnjega, veselje, ako
se mu slabo; žalost, ako se mu dobro godi.

Kaj je požrešnost?

Požrešnost  je nebrzdana želja po
jedi in pijači, in nezmerno pojedanje in po¬
pivanje.

Kaj prihaja iz požrešnosti?

Iz požrešnosti p ribaj a razuzdanost, prepir,
nesramnost, nečistost, potrata časa in premo¬
ženja, podkopavanje zdravja, slabljenje dušnih
moči.

Kaj je jeza?

Jeza je napačno razkačenje srca z željo,
maščevati se.

Kaj izvira iz jeze?

Iz jeze izvira sovraštvo, zmota pameti,
nevolja, prepir, zmčrjanje in kletvina, umor
in uboj.

Kaj je lenoba?

Lenoba  je nevolja in stud v rečeh, ki
zadevajo Boga  in naše zveličanje.

Kaj izvira iz lenobe?

Iz lenobe izvira zanikarnost v službi
božji,  zanemarjanje pripomočkov za dosego
božj  e milosti in večnega zveličanja potrebnih,
žalost, malosrčnost, neizpokornost, obup.

181

b. Šest grehov zoper svetega Duha.

Kateri so grehi zoper svetega Duha?

Grehi zoper svetega Duha so:

1. Predrzno v božjo  milost gre¬
šiti x).

2. N a d božjo  milostjo obupati y).

3. Spoznani krščanski resnici
ustavljati se z).

x)  Ne govori: Grešil sem, in kaj žalega se mi je zgo¬
dilo? Najviši je namreč potrpežljiv povrače-
vavec. Zavoljo odpuščenega greha ne bodi brez
strahu, in ne nakladaj greha na greh. In ne govdri:
Usmiljenje Gospodovo je veliko, on se bo usmilil
obilnih mojih grehov. Zakaj njegovo usmiljenje
se sicer hitro približa, pa tudi njegova jeza, in

v grešnike se ozira njegov srd. Sir.  5, 4. 5. 6. 7.

y)  Juda je rekel: Grešil sim, ker sem izdal nedolžno
kri. Oni pa so rekli: Kaj je nammari? Ti glej!
In vrgel je od sebe srebrnike v templju, vrnil
se je, ter je šel in se obesil z vrvjo. Mat.  27,

4. 5.

z)  Trdovratni in neobrezani na srcih in ušesih!

vi se vedno ustavljate svetemu Duhu, kakor vaši
očetje, tako tudi vi. Dejan. ap.  7, 51. Savel pa,
kateremu se pravi tudi Pavel, napolnjen s svetim
Duhom, je pogledal vanj, in rekel: O polni vse
goljufije in vse lažnivosti, sin hudičev, sovražnik
vse pravice! ne nehaš prevračati pravih potov
Gospodovih. Dej. Ap.  13, 9. 10.

182

4. Svojemu bližnjemu božjo  milost
zavidati a).

5. Do lepega opominjanja otrplo
srce imeti b).

6. V neizpokornosti radovoljno
ostati c).

Ali se ti grehi lahko odpusta?

Ti grehi se težko kdaj odpusta, ali pa
celo nikoli ne, ne v tem, ne v onem živ¬
ljenju d).

a)  Prigodilo se je črez veliko dni, da je Kajn Go¬
spodu prinesel darov od sadu zemlje. Tudi Abelj
je daroval prvorjencev svoje črede in njih masti.
In Gospod je pogledal na Abelja in na njegove
dari; na Kajna pa in na njegove dari ni pogle¬
dal; in Kajn se je silno jezil, in obraz mu je
vpadel. I. Mojz.  4, 3. 4. 5.

b)  Faraonovo srce je zakrknilo in ju (Mojzesa in
Arona) ni poslušal, kakor je bil ukazal Gospod.
II. Mojz.  7, 13. Ko slišite njegov glas, nikar ne
otrdite svojih src. Hebr.  3, 7. 8.

c)  Taki so bili: Kajn, Faraon, Savel, Antijoh, Juda
izdajavec. Gospod, Bog  Izraelov, ki vse vidi, ga
(Antijoha) je udaril z neozdravno in nevidno
boleznijo, ker nikakor ni opustil svoje hudobije.
II. Mak.  9, 5. 6.

d)  Pravim vam: Vsak greh in preklinjanje bo od¬
puščeno ljudem: preklinjanje zoper (sv.) Duha
pa ne bo odpuščeno. Mat.  12. 31.

183

Kaj se pravi, zoper svetega Duha grešiti?

Zoper svetega Duha grešiti, se
pravi: dobroto in milost  božj o, ki se svetemu
Duhu, kakor začetniku vsega dobrega, posebno
prilastuje, prostovoljno in hudono zametavati
in zaničevati.

Zakaj se pravi: Grehi zoper svetega Duha
se težko kdaj odpustd, ali celo nikoli ne, ne
v tem, ne v dnem življenju ?

Pravi se: Grehi zoper svetega Duha se
težko kdaj odpustč, ali celd nikoli ne, ne
v tem, ne v onem življenju, ker tak grešnik
zveličevalne pripomočke navadno do konca
svojega življenja hudobno zameta in zaničuje.

c. Štirje v nebo vpijoči grebi.

Kateri so štirje v nebo vpijoči grehi?

Štirje v nebo vpijoči grehi so:

1. Rad o volj ni uboj e).

2. Mutasti ali sodomski greh f).

e)  In (Gospod) mu (Kajnu) je rekel: Kaj si storil?
Glas krvi tvojega brata vpije z zemlje do mene.
I. Mojz.  4, 10.

f)  Gospod je rekel: Vpitje iz Sodome in Gomore
čedalje veče prihaja, in njih hudobija je grozno
velika. I. Mojz.  18, 20.

184

3. Zatiranje ubožcev, vdov in
sirot g).

4. Delavcem in najemnikom za¬
služek zadrževati ali utrgovati h)

Zakaj se ti štirje grehi imenujejo v nebo
vpijoči grehi?

Ti grehi se imenujejo v nebo vpijoči
grehi:

1. Ker se v svetem pismu o vsakem teh
grehov, kadar je kje govorjenje o njem, raz¬
ločno pravi, da v nebo vpije za maščevanje.

2. Ker ti grehi božjo  pravico prav po¬
sebno silijo, da kaznjuje tiste, kateri so jih
storili.

d. Devet tujih grehov.

Kateri so tuji grehi?

Tuhi grehi so:

1.  V greh svetovati i).

g)  Ali ne tečejo vdovi solze po licih, in ali ne vpi¬
jejo zoper njega, kateri jih izžema? Z lic se
namreč v nebesa vzdigujejo, in Gospod, ki se da
izprositi, se jih ne veseli. Sir.  35, 18. 19.

h)  Glejte! plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, kateri
so poželi vaše polje, vpije; in njih vpitje je prišlo
do ušes Gospoda vojnih trum. Jak.  5. 4.

i)  Eden pa izmed njih, Kajfa po imenu, ki je bil
tisto leto veliki duhoven, jim je rekel: Vi nič

185

2. Grešiti velevati k).

3. V drugih greh  privoliti l).

4. V greh napeljevati m).

5. Drugih greh hvaliti n).

ne veste in ne pomislite, da je bolje za vas, da
umrje en človek za ljudstvo, in da ves narod ni
pokončan. Jan.  11, 49. 50.

k)  David je pisal list Joabu, in ga je poslal po Uriji,
in je pisal v listu: Postavite Urija spredaj v boj,
kjer je bojevanje najhujše, in zapustite ga, da
umrje pobit. II. Kralj.  11, 14. 15.

l)  Ko so spoznali božjo  pravico, niso razumeli, da so,
kateri take reči delajo, smrti vredni: pa ne le,
kateri tako delajo, ampak tudi, kateri tako dela¬
jočim privolijo. Kirn.  1, 32. Savel je privolil
v njegovo (Štefanovo) smrt. Dejan. ap.  7, 59.

m)  Žena (Eva) je vzela od njegovega sadu in je jedla,
in je dala svojemu možu, in je jedel. I. Mojz.  3, 6.
Njegova žena pa mu (-Jobu) je rekla : Ali še osta¬
neš v svoji preprostosti? Blagoslovi Boga,  in
umri. Job.  2, 9. Jeroboam si je izmislil svet in
je naredil dve zlati teleti, in jim re rekel: Nikar
ne hodite dalje v Jeruzalem! Glej, Izrael! to so
tvoji bogovi, ki so te izpeljali iz egiptovske dežele.
III. Kralj.  12, 28.

n)  Gorje vam, kateri imenujete dobro hudo, hudo pa
dobro, ki pravite temi luč, in luči tema. Izaija
5, 20. To govori Gospod Bog:  Gorje njim, katere
šivajo blazine pod komolce vsake roke, in na-
rejajo ljudem vsake starosti podglavnice za lovitev
duš. Ezech.  13, 18.

186

6. H grehu molčati o).

7. Greh izpregledati p).

8. Greha se udeležiti q).

9. Greh zagovarjati r).

Kako se zadolžujemo s tujimi grehi?

S tujimi grehe se zadolžujemo, kadar smo
krivi, da jih drugi stord, ali vsaj ne opustd.

Zakaj je naša dolžnost, braniti hudo, kjer
moremo?

Braniti hudo, kjer moremo, je naša dolž¬
nost: 1. iz dolžne ljubezni do Boga,  katerega
greh žali; 2. iz ljubezni do bližnjega, kateri
si škoduje z grešenjem; 3. velikokrat tudi iz
dolžnosti svojega stanii.

o)  Prigodba Pilatova je tega priča. Glej Mat.  27.

p)  Njegov oče (David) ga nikdar ni posvaril, da bi
bil rekel: Zakaj sito storil? III. Kralj.  1, 6. Po¬
vedal sem mu poprej, da bom sodil njegovo hišo
vekomaj zavoljo hudobije, ker je vedel, da nje¬
gova sinova ravnata nespodobno, in ju ni stra¬
hoval I. Kralj.  8, 13.

q)  Kralj Baltazar je napravil veliko gostijo svojim
boljšakom, in vsak je pil po svoji starosti. Ko
je bil torej že vinjen, ukazal je prinesti zlate in
srebrne posode, katere je bil njegov oče Nabu-
hodonozor prinesel iz templja, ki je bil v Jeru¬
zalemu, da bi iz njih pili kralj in njegovi bolj-
šaki in njegove žene. Dan.  5, 1. 2.

r)  Kdor hudobnega opravičuje, in kdor pravičnega
pogublja, obadva sta gnusoba pred Bogom. Preg.
17, 15.

187

Drugi del krščanske pravičnosti:

Delaj dobro!

Kateri je drugi del krščanske pravičnosti?

Drugi del krščanske pravičnosti je: Delaj
dobro  s).

Kaj je dobro?

Dobro je to, kar je po božji  postavi.

Kaj je po božji  postavi?

Po božji  postavi so čednost in dobra

dela.

Kaj je krščanska čednost sploh?

Krščanska čednost sploh  je dar,
katerega Bog s posvečujočo milostjo d& duši,
da bi voljo človeško pripravil in naklonil k
takim delom, katera so po postavi Jezusa
Kristusa  in so vredna večnega življenja t).

Kolikere so čednosti, katere naj kristjan
izpolnjuje?

Čednosti, katere naj kristjan izpolnjuje, so
različne: so božje in dejanske čednosti.

s)  Ogibaj se hudega, in delaj dobro! Ps.  33, 15.

t) Bog  je, kateri dela v vas hoteti in dopolniti po
(svoji) dobri volji. Filip.  2, 13.

188

§ 1. Božje čednosti,

Kaj so božje čednosti ?

Božje  čednosti so tiste, katerim je Bog
naravnost nagib in konec.

Katere so božje  čednosti ?

Včra, upanje in ljubezen so tri
božje  čednosti u).

Alije  človek dolžan vaditi se v treh b o žj ih
čednostih?

Človek je dolž&n vaditi se v treh božjih
čednostih.

Kdaj zlasti je človek dolždn vaditi se
v treh božjih  čednostih?

Pod smrtnim grehom je človek dolžan
tri božje  čednosti v sebi zbujati:

1. Brž kakor pride k pameti.

2. Večkrat v svojem življenju.

3. V hudi izkušnjavi zoper tč čednosti.

4. V smrtni nevarnosti in na smrtni po¬
stelji.

u)  Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje;
največa pa med temi je ljubezen. 1. Kor.  13, 13.

189

Kako se dd Tera obuditi?

Vera se d4 tako obuditi:

Verujem v tebe, pravi trojedini
Bog,  Oče, Sin in sveti Duh, kateri si
vse ustvaril, kateri vse ohranjuješ in
vladaš, kateri dobro plačuj eš in hudo
kaznjuješ. Verujem, da se je Sin božji
učlovečil, da nas je odrešil s svojo
smrtjo na križu, in da nas sveti Duh
s svojo milostjo posvečuje. Včrujem
in trdim vse, kar si ti, o Bog!  razo¬
del, kar je Jezus Kristus  učil, kar so
apostoli oznanjali,  in  kar  nam
sveta rimska katoliška c črk ev zapo¬
veduje verovati. Vse to verujem, ker
si ti, o Bog!  večna in neskončna res¬
nica in modrost, ki ne moreš ne go¬
ljufati ne goljufan biti. O Bog!  po-
mnčži mojo vero.

Kako se dd upanje obuditi?

Upanje se dd tako obuditi:

Upam in se zanašam na tvojo ne¬
skončno dobroto in milost, o Bog!  da
mi boš po neskončnem zaslužen ju
svojega edinor oj enega Sina Jezusa
Kristusa  vtem  življenju dal sp oznanj e,
pravo obžalovanje in odpuščenje

190

mojih grehov, po smrti pa večno
zveličanje dal, in dodelil, tebe od
obličja do obličja gledati, ljubiti
in brez konca uživati. Upam tudi
od tebe potrebnih pripomočkov,
vse to doseči. Upam to od tebe,
ker si to obljubil ti, kateri si vse¬
mogočen, zvest, neskončno do¬
brotljiv in usmiljen. O Bog!  potrdi
m oj e up anj e.

Kako se d& ljubezen obuditi?

Ljubezen se da tako obuditi:

O moj Bog!  ljubim te iz vsega
svojega srca, črez vse, ker si naj-
veča dobrota, neskončno popoln
in vse ljubezni vreden; ljubim
te tudi z a t 6 , ker si do mene
in do vseh stvari neskončno do¬
brotljiv. Želim iz vsega srca, da bi
te ravno tako ljubil, kakor so te
tvoji najzvestejši služabniki ljubili
in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo
sklepam svojo nepopolno lju¬
bezen; povišaj jo v meni, o do¬
brotljivi Gospod! bolj in bolj. —
Ker te torej resnično in iz srca
ljubiti želim, in si to trdno pri¬
zadevam, mi je iz srca žal, da sem

191

tebe, svojo neskončno dobroto,
katero črez vse ljubim, tebe, svojega
stvarnika, odrešenika in posveče-
vavca, razsrdil. Žalmije, da sem
grešil, da sem tebe, svojega vse¬
mogočnega Gospoda, svojega naj¬
boljšega Očeta, razžalil. Trdno
sklepam, vse grehe in vse grešne
priložnosti zapustiti, storjene
grehe Čedalje bolj obžalovati, in
nikdar več zoper tvojo sveto voljo
ne ravnati. Vzemi me zopet za svo¬
jega otroka, in dodčli mi milost,
ta svoj sklep dopolniti. Prosim te
po neskončnem zasluženju tvojega
božjega Sina, našega Gospoda in
Zveličarja, Jezusa Kristusa*).

*) Sveti oče, papež Benedikt XIII so tistim, ki tri
božje  čednosti kadarkoli obudijo (s temi ali
z drugimi besedami, da se le dovoljno pove pravi
nagib vere, upanja in ljubezni), odpustek za
sedem let dodelili. Ako jih pa kdo vsak dan
skozi ves mesec obuja, zadobi, ako se med tem
izpove in prejme sveto režnje telo in za potrebe
svete cerkve moli, popoln odpustek, ne samo
za tisti dan v mesecu, v katerem opravi vse to,
ampak tudi ob smrtni uri. Tudi se da ta odpustek
nakloniti dušam v vicah. Vse to so tudi potrdili
papež Benedikt XIV. leta 1756.

192

§ 2. Dejanske čednosti.

Kaj so dejanske čednosti?

Dejanske čednosti so tiste,  po
katerih se vse dejanje in opuščanje
kristjanovo uravnava tako, da je
Bogu  dopadljivo.

Katere so med dejanskimi čednostmi pogla¬
vitne ?

Med dejanskimi čednostmi, katerih se mora
kristjan proprijeti, so štiri poglavitne čednosti:

1.  Modrost.

2. Zmernost.

3. Pravičnost.

4. Srčnost.

Kaj je krščanska modrost?

Krščanska modrost je čednost, s katero
si kristjani pripomočke k zveličanju pripravne
volijo in jih prav obračajo, vse to pak opuščajo,
kar bi jim kakorkoli branilo doseči ga.

Kaj je krščanska zmčrnost?

Krščanska z m črnost  je čednost,
katera v kristjanu kroti napačno nagnjenje
h grehu, in mu dopušča časne reči le z mero
uživati.

193

Kaj je krščanska pravičnost?

Krščanska pravičnost je čednost,
s katero kristjan izpolnjuje to, kar je Bogi!
in bližnjemu dolžan.

Kaj je krščanska srčnost?

Krščanska srčnost  je čednost,
s katero kristjan iz ljubezni do Boga  to,
kar je dobrega, ne boječ se nikakršnih ovir in
težavnosti, začenja in izpeljuje; pa tudi rajši
vse trpi, celč svoje premoženje in življenje iz¬
gubi, kakor da bi kaj storil zoper božjo postavo.

Katera čednosti so poglavitnim grehom
nasproti ?

Ponižnost  je napuhu nasproti v).

Dobrotljivost  (radodarnost) lakom¬
nosti x).

Čistost  nečistosti y).

Ljubezen  zavisti (nevoščljivosti) z).

v)  Bog se ustavlja napuhnjenim, ponižnim pa daje
milost. I. Petr.  5, 5.

x)  Dajte, in vam se bo dalo Luk.  6, 38.

y)  Nihče ni mogel peti pesmi razen onih sto in
štiri in štirideset tisoč, kateri so bili odkupljeni
z zemlje. Ti so, kateri se niso ognusili z ženami;
device namreč so. Razod. sv. Jan.  14. 3. 4.

z)  Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpež¬
ljivost, milosrčnost, dobrotljivost, prizanesljivost,
krotkost, zvestoba, zmernost, zdržnost, čistost.
Gal.  5, 22. 23. Poglej zgled Jonatanov in Davidov.
I. Kralj.  18. in 23.

Veliki katekizem. (Slovenisch.) 43

194

Zmernost  požrešnosti  a).

Potrpežljivost jezi  b).

Gorečnost do dobrega lenobi  c).

Kaj je ponižnost?

Ponižnost je čednost, s katero človek
sam o sebi in o svojih lastnostih prav sodi,
ter se ne drži navade napuhnjencev, ki samo
na svoje prednosti gledajo in se precenjujejo
zavoljo njih, marveč svoje slabosti in napake
spoznava in se zato ponižuje.

Kaj je dobrotljivost ali radodarnost?

Dobrotljivost ali radodarnost
je čednost, s katero človek po svoji premož¬
nosti potrebnim ljudčm rad daje od tega,
kar ima.

Kaj je čistost?

Čistost  je čednost, s katero se človek
zdržuje vse nedopuščene mesene sladnosti
v mislih, besedah in delih.

a)  Ne spimo, temuč čujmo in trezni bodimo. I. Tes.
5, 6. Glej zgled treh mladeničev, ki niso marali
za jedi s kraljeve mize, in so bili s sočivjem
zadovoljni. Dan.  I,

l)  Sad duhd je: potrpežljivost . . . krotkost . . .
Gal.  5, 22. 23. Glej prejšnji s).  In poglej tudi
zgled Davidove krotkosti proti Semeju. II. Kralj.  16.
c)  Bodito goreči v duhu. Iiim.  12, 11.

195

Kaj je ljubezen?

Ljubezen je čednost, po kateri se sreče
svojega bližnega veselimo in si prizadevamo
zanjo.

Kaj je zmernost ali treznost?

Zmernost ali treznost,  kolikor
nasprotuje požrešnosti,  je tista čednost,
s katero človek napačno poželenje po jedi in
pijači v sebi kroti in oboje uživa le po potrebi.

Kaj je potrpežljivost?

Potrpežljivost  je čednost, s katero
vse zoprnosti in težave prenašamo v božjo
voljo vdani.

Kaj je gorečnost do dobrega?

Gorečnost do dobrega  je čednost,
katero človek kaže v dejanju, kadar si priza¬
deva storiti vse to, kar je Bogu  v čast in
nam v zveličanje.

§ 3. 0 tem, kar se šteje še h krščanski
pravičnosti.

Kaj se še šteje h krščanski pravičnosti?

H krščanski pravičnosti se štejejo še
dolžnosti, katere je Jezus Kristus
posebno priporočal.

13 *

196

Katere dolžnosti je Jezus Kristus  po¬
sebno priporočal?

Jezus Kristus je te dolžnosti posebno
priporočal, namreč:

1. Najprej iskati kraljestva božjega
in njegove pravice d).

2. Sam sebe zatajevati e).

3. Svoj križ nositi f).

4. Za Kristusom hoditi g).

5. Krotak in ponižen biti h)

6. Sovražnike ljubiti, dobro storiti
njim, kateri nas sovražijo, moliti za tiste, kateri
nas žalijo in preganjajo i).

d)  Iščite najpoprej božjega  kraljestva in njegove
pravice. Mat.  6, 33.

e)  Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe

f)  in naj vzame svoj križ,

g)  in naj hodi za menoj. Mat.  16, 24, Luk.  9, 23.

h)  Vzemite moj jarem nase, in učite se od mene,
ker jaz sem krotak in iz srca ponižen Mat.  11, 29.

i)  Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike,
dobro jim storite, kateri vas sovražijo, in molite
zanje, kateri vas preganjajo in obrekujejo; da
boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih, kateri
daje svojemu solncu sijati na dobre in hudobne,
in daje dežiti na pravične in krivične Mat.  5,
44. 45.

197

§ 4. Osem zveličanskih čednosti.

Kaj gre še h krščanski pravičnosti?

H krščanski pravičnosti gre tudi še tistih
osem posebno lepih čednosti,  katere
je Kristus  Gospod učil na gori, in zavoljo
katerih je ljudi blagroval; te so k):

1. Blagor ubogim v duhu,  ker njih
je nebeško kraljestvo!

2. Blagor krotkim,  ker oni bodo
zemljo posedli!

3. Blagor žalostnim,  ker oni bodo
o veseljem!

4. Blagor lačnim in žejnim pravice,
ker oni bodo nasiteni!

5. Blagor usmiljenim,  ker oni bodo
usmiljenje dosegli!

6. Blagor njim, kateri so čistega srca,
ker oni bodo Boga  gledali!

7. Blagor mirnim,  ker bodo otroci
božji  imenovani!

8. Blagor zavoljo pravice prega¬
njanim,  ker njih je nebeško kraljestvo!

k) Mat.  5, 1—11.

198

§ 5. O dobrih delih in njih zasluženju.

O dobrih, delih sploh.

Kaj so dobra dela kristjanova?

Dobra dela kristjanova so taka
dela, katera  so  Bogu  dopadljiva, in kristjanu,
kateri jih opravlja, v zasluženje.

Ali so dobra dela za zveličanje potrebna?

Dobra dela so za zveličanje  po¬
trebna; ker je vera mrtva brez dobrih del l).

Kaj si zaslužnje človek z dobrimi deli?

Z dobrimi deli si zaslužuje človek pri
Bogu  pomnoženje posvečujoče milosti, večna
in časna plačila, katere je Bog iz same
milosti obljubil tistim, ki dobro delajo m).

Ali more človek dobra dela opravljati iz
lastne moči?

Dobrih dčl, kakršna so v zveličanje
potrebna in pri Bogu  zaslužna, človek ne
more opravljati iz lastne moči, am¬
pak le s pomočjo božje milosti n).

l)  Kakor je telo brez duše mrtvo, tako je tudi
vera brez del mrtva. Jak.  2, 26.

m)  Pravični pa bodo vekomaj živeli, in pri Gospodu
je njih plačilo, in skrb zanje pri Najvišem. Zato
bodo prejeli častitljivo kraljestvo, in lepo krono
iz Gospodove roke. Modr.  5, 16. 17.

n) Bog  je, kateri dela v vas hoteti in dopolniti po

199

Kako se morajo opravljati dobra dela, da
bodo pri Bogu  zaslužna v večno življenje?

Dobra dela, da bodo pri Bogu  zaslužna
v večno življenje, se morajo opravljati:

1. V stanu milosti božje.

2. Prostovoljno.

3. Ne samo iz naturnih in ničemurnih
nagibov, ampak največ zavoljo Boga.

O dobrih, delih posebe.

Katera so najimenitniša dobra dela?

Najimenitniša dobra dela so: Moliti o).
postiti se p),  vbogajme dajati q).

(svoji) dobri volji. Filip.  2, 13. Ne kakor da
bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz sebe,
ampak naša zmožnost je iz Boga.  II. Kor.  3, 5.

o)  Govoril jim je pa tudi priliko, da je treba vselej
moliti in ne jenjati Luk.  18, 1. Neprenehoma
molite I. Tes.  5, 17.

p)  Zdaj torej pravi Gospod: Izpreobrnite se k meni
iz vsega svojega srca, s postom in z jokom in
s plakanjem! Jod.  2, 12. Ti pa, kadar se postiš,
pomaži svojo glavo in umij svoj obraz, da ne
bodo ljudje videli, da se postiš, ampak tvoj Oče,
kateri je na skrivnem; in tvoj Oče, kateri vidi
na skrivnem, bo ti povrnil. Mat.  6, 17. 18.

q)  Kadar pa vbogajme daješ, naj ne ve levica tvoja,
kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina na
skrivnem; in tvoj Oče, kateri vidi na skrivnem,
bo ti povrnil. Mat.  6, 3. 4.

200

Zakaj se imenujejo moliti, postiti se, vbo-
gajme dajati najimenitniša dobra dela?

Moliti, postiti se, vb o gaj me daj ati
se imenujejo najimenitniša dobra dela, ker je
vse, kar se dd dobrega in zaslužnega storiti,
obseženo v enem izmed teh treh dčl.

Kaj si mislimo tukaj pri besedi moliti?

Pri besedi moliti  si mislimo tukaj vse
pobožne opravke, s katerimi častimo Boga
in njegove svetnike.

Kaj pomeni postiti se?

Postiti  se ne pomeni samo po cerkveni
postavi ali tudi prostovoljno od jedi in pijače
kaj pritrgavati si, ampak se pravi po svetem
pismu tudi druga pokorilna  dela opravljati
in zdrževati se greha.

Kaj obseza beseda vbogajme dajati?

Vb o gaj m e dajati  obseza vsa teles¬
na in duhovna dela usmiljenja.

Katera so telesna dela usmiljenja?

Telesna dela usmiljenja so ta sedmera r):

1. Lačne sititi.

r)  Lačen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen sem bil,
in dali ste mi piti; tujec sem bil, in vzeli ste me
pod streho; nag sem bil, in oblekli ste me;
bolan sem bil, in obiskali ste me; v ječi sem bil,

201

2. Žejne napajati.

3. Popotnike sprejemati.

4. Nage oblačiti.

5. Bolnike obiskovati.

6. Jetnike reševati.

7. Mrliče pokopavati.

Katera so duhovna dela usmiljenja?

Duhovna dela usmiljenja so ta sedmera:

1.  Grešnike svariti s).

2. Nevedne učiti t).

3. Dvomljivcem prav svetovati u).

4. Žalostne tolažiti v).

in prišli ste k meni. — Resnično vam pravim,
kar ste storili kateremu teh mojih najmanjših
bratov, storili ste meni. Mat.  25, 35. 36. 40.

s)  Ako greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in posvdri
ga med seboj in med njim samim. Ako te
posluša, pridobil si svojega brata; ako te pa ne
posluša, vzemi seboj še enega ali dva, da v ustih
dveh ali treh prič stoji v  vsa reč. Ako jih pa ne
posluša, povej cerkvi. Ce pa cerkve ne posluša,
naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik. Mat.
18, 15. 16. 17.

t)  On ima usmiljenje, uči in vodi kakor pastir svojo
čredo. Sir.  18, 13.

u)  Ako umeš, odgovori svojemu bližnjemu. Sir.  5, 14.

v)  Ne puščaj jokajočih brez tolažbe, in z žalostnimi
žaluj. Sir.  7. 38. Ne pomni nobene krivice
svojemu bližnjemu, in nikomur ne delaj krivice.
Sir.  10, 6.

202

5. Krivico voljno trpeti x).

6. Razžalnikom iz srca od¬
pustiti g).

7. Za žive in mrtve Boga  prositi z).

Kateri so evangeljski svčti?

Evangeljski svčti so ti trije:

1.  R a do volj n o ub o št v o a).  2. Vedno
devištvo. 3. Vedna pokdršcina pod
duhovnim poglavarjem b).

Zakaj se imenujejo te tri reči evangeljski
sveti ?

Te tri reci se imenujejo evangeljski sveti,
ker  jih  je  Kristus v evangeliju posamnim
osebam le svetoval, ne pa zapovedal.

x)  Ako dobro delate in voljno trpite, je to prijetno
pri Bogu.  I. Petr.  2, 20.

y)  Odpuščajte, in vam bo odpuščeno. Luk.  6, 37. Ako
ljudem odpustite njih grehe, bode tudi vam vaš
Oče nebeški odpustil vaše pregrehe. Ako pa ne
odpustite ljudem, tudi vaš Oče ne bo vam od¬
pustil vaših pregreh. Mat.  6, 14. 15. Oče! odpusti
jim, saj ne vedo, kaj delajo. Luk.  23, 34.

z)  Molite eden za drugega, da boste ohranjeni. Jak.  5.16.

a)  Jezus  mu (mladeniču) reče: Ako hočeš popoln
biti, idi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in
imel boš zaklad v nebesih, ter pridi in hodi
za menoj! Mat.  19, 21.

b)  Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe,
in naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj.
Mat.  16, 24.

203

Pristavek.

Štiri poslednje reči.

Katere so štiri poslednje reči.

Štiri poslednje reči so smrt, sodba,
pekel in nebesa.

a. Smrt.

Kaj je smrt?

Smrt je ločitev duše od telesa.

Ali morajo vsi ljudje umreti?

Vsi ljudje morajo umreti a).

Zakaj morajo vsi ljudje umreti?

Da morajo vsi ljudje umreti, prihaja od
greha, katerega je Adam storil v raju. Ako bi
Adam ne bil grešil, bili bi mi tudi po telesu
neumrljivi ostali. Smrt je kazen za greh h).

a)  Ljudem je odločeno enkrat umreti, potem pa
sodba, Hebr.  9, 27.

b)  Kakor je po enem človeku prišel greh na svet, in
po grehu smrt, in je tako nad vse ljudi prišla

204

Kdaj In kako bomo umrli?

Kdaj in kako bomo umrli, ne vemo c).

Kaj je treba storiti, ker ne vemo, kdaj in
kako bomo umrli?

Ker ne vemo, kdaj in kako bomo umrli,
bodimo vselej pripravljeni za smrt d).

Kakšna je smrt pobožnih?

Smrt pobožnih je srečna e).

Kakšna je smrt hudobnih?

Silno nesrečna je smrt hudob¬
nih/^.

smrt, ker so vsi grešili v njem; ... tako prihaja
tudi po pravičnosti enega nad vse ljudi opravi¬
čenje življenja. Rim.  5, 12. 18. Plačilo za greh
je smrt. Rim.  6, 23.

c)  Človek ne ve svojega konca: ampak kakor love
ribe s trnkom, in kakor sačijo ptiče v zanko,
tako se love ljudje ob hudem času, ko naglo nad
nje pride. Prid.  9. 12, Čujte, ker ne veste ne
dneva, ne ure. Mat.  25, 13.

d)  Čujte, ker ne veste, katero uro bo prišel vaš
Gospod. — Bodite tupi vi pripravljeni; ker ob uri,
ki je ne veste, bo prišel Sin človekov. Mat.  24,
42. 44.

e)  Draga je pred Gospodovim obličjem smrt
njegovih svetih. Ps.  115, 6. Zgled: Lazar. Luk.
16, 22.

f)  Smrt grešnikov je silno huda. Ps.  33. 22. Zgled:
bogatin Luk.  16, 22, i. d.

- 205 —

b. Sodba.

Kaj je treba pomneti o sodbi?

O sodbi je treba pomneti, da bo
Jezus  dušo vsakega človeka sodil precej
po smrti posebe g),  konec sveta  pa
vse ljudi skupaj z dušo in telesom h).

Kako bo Jezus sodil?

Jezus  bo sodil vsakega človeka po
njegovih mislih, besedah in delih;
kar je dobrega, bode poplačal, kar je hudega,
kaznjeval i).

Kako se bo godilo po sodbi?

Po sodbi bo dano, kar je komu pri¬
sojeno;  duši brž po posebni sodbi, telesu
pa po vesoljni ali poslednji sodbi.

Kam bo duša obsojena pri posebni sodbi?

Duša bo pri posebni sodbi ali obsojena
v vice ali v pekel,  ali pa sprejeta v ne¬
besa.

g)  Ljudem je odločeno enkrat umreti, potem pa
sodba. Hebr.  9, 27.

h)  Vsi se moramo pokazati pred sodnim stolom
Kristusovim , da prejme sleherni v svojem telesu,
kakor je storil, ali dobro ali hudo. II. Kor.  5.10.

i)  Sin človekov bo prišel v veličastvu svojega Očeta
s svojimi angeli, in takrat po povrnil vsakateremu
do njegovih delih. Mat.  16, 27. In prišli bodo,
kateri so dobro delali, v vstajenje življenja, kateri
so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja. Jan.  5. 29.

206

Kaj so Tiče?

Vice  so kraj, kjer duše trpč časne
kazni za grehe, katerih se v živ¬
ljenji niso bile izpokorile.

Katere duše se obsojajo y vice?

V vice se obsojajo duše tistih, kateri,
četudi so umrli v milosti b o žj i, vendar za
grehe v življenju storjene božji pravici niso
zadostili.

Kaj trpč duše y  Ticah?

Duše v vicah zlasti za to veliko trpč, ker
silno hrepenč Boga  gledati in večno uživati,
pa ga še ne morejo; vrhu tega imajo tudi drugo
trpljenje, katero jim je naložila božja pravica.

Ali je mogoče dušam y  vicah pomagati?

Dušam v vicah je mogoče pomagati, nam¬
reč: 1. posebno z daritvijo svete
maše; 2. z molitvijo; 3. z drugimi
dobrimi deli, in 4. z odpustki.

Ali smo dolžni pomagati dušam v vicah?

Ljubezen sploh nam naklada dolžnost, vsem
dušam v vicah pomagati; zastran staršev in
dobrotnikov pa nas k temu veže tudi hvaležnost.

Doklej ostanejo duše v vicah?

Doklej duše mrtvih v vicah ostanejo, to
se prav za prav ne more vedeti; samo toliko
je gotovo, da bo njih trpljenje v vicah daljše
ali krajše po tem, kakor so več ali manj

207

Boga  razžalili, v tem življenju več ali manj
se pokorili, in kakor jim včrni več ali manj
pomagajo z molitvijo in drugimi dobrimi deli.

c. Pekel.

Kaj je pekel?

Pekel  je kraj, kjer pogubljeni
vekomaj trpč.

Kdo pride v pekel?

V pekel pridi, kdor umrje v smrt¬
nem grehu.

Kakšno je peklensko trpljenje?

Peklensko trpljenje je tdko, namreč:
1. Pogubljenim ne bo nikoli na vse veke dano,
Boga  gledati in uživati k).  2. Trpeli bodo
v večnem ognju l),  v večni temi m),  kjer bo
jok in škripanje z zobmi n)\  črv vesti jih bo
grizel,  groza in obupnost o)  vila: vse, kar

k)  Poberite se izpred mene, prekleti! v večni ogenj,
kateri je pripravljen hudiču in njegovim angelom.
Mat.  25. 41. Vrhu vsega tega je med nami in
med vami velik prepad postavljen, da, kateri
hočejo odtod k vam iti, ne morejo, in tudi ne
odondod sem priti. Luk.  16, 26.

l)  Bolje ti je hromemu iti v življenje, kakor pa. . .
iti v pekel v neugasni ogenj. Mark.  9, 42.

m)  Kralj je rekel služabnikom: Zvežite mu roke in
noge, in vrzite ga v skrajno temo;

n)  ondi bo jok in škripanje z zobmi. Mat.  22, 13.

o)  In gledali bodo trupla ljudi, ki so se pregrešili

208

koli napravlja telesu in duši bolečine, bodo
trpeli večno p),  to je, trpeli bodo brez konca,
brez upanja kacega polajška ali odrešenja q).

K čemu naj nas nagiblje premišljevanje
peklenskega trpljenja?

Premišljevanje peklenskega trpljenja naj
nas nagiblje, da se varujmo greba, da se stor¬
jenih grehov izpokorimo in zanje zadostimo;
velikost in brezkončnost peklenskega trpljenja
nam izpričuje, kako strašno je, živemu Bogu
v roke pasti r).

d. Nebesa.

Kaj so nebesa?

Nebesa  so srečno prebivališče svetnikov,
kjer se Bog  svojim zvestim služabni¬
kom razodeva obličje v obličje, in je
on samnjih neizrečeno veliko plačilo.

zoper mene ; njih črv ne bo umrl, in njih ogenj
ne bo ugasnil in oni bodo v viden stud vsem
ljudem. Izaija  66, 24r.

p)  Bogatin, ki je bil v pekel pokopan, vpil je in
rekel: Oče Abraham! usmili se me, in pošlji
Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo,
in ohladi moj jezik, ker grozovitno trpim v tem
plamenu. Luk.  16, 24. Vsakatera bridkost bo nanj
planila. Job.  20, 22.

q)  Trpeli podo večne kazni v pogubljenju, po
obličju Gospodovem in po veličastvu njegove
moči. H. Tes.  1, 9.

r)  Strašno je pasti v roke živega Boga. Hebr.  10, 31.

209

Kilo pride v nebesa ?

V nebesa pride, kdor  umrje v milosti
božji, in s pokoro zadosti za storjene grehe
bodi v tem, bodi v onem življenju s).

Koliko je nebeško veselje?

Nebeško veselje je neizrečeno veliko t).

V čem je nebeško veselje?

Nebeško veselje je v tem: 1. Da bodo
izvoljeni Boga  z obličja v obličje in tako,
kakor je sam na sebi, večno gledali, ljubili in
uživali u).  2. Da bodo vse, kar si je koli
mogoče dobrega misliti ali želeti, vekomaj imeli
na telesu in na duši v).  3. Da bodo prosti
vsake, tudi najmanjše težave in zoprnosti sc).

s)  Kateri pa obstoji ko konca, bo zveličan. Mat.  10. 22.

t)  Oko ni videlo, uho ni slišalo, in v srce človekovo
ni prišlo, kar je Bog  pripravil tem, kateri ga
ljubijo. I. Kor.  2, 9. Takrat bomo Boga  gledali
od obličja v obličje. Zdaj spoznavam le nekoliko:
takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.
I. Kor.  13, 12.

u)  Vemo, da bomo, kadar se prikaže (Kristus),  njemu
podobni, ker ga bomo videli, kakršen je I. Jan.  3, 2.

v)  Hvaljen bodi Bog  in Oče Gospoda našega Jezusa
Kristusa,  kateri nas je zavoljo svojega velikega
usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenju
Jezusa Kristusa  od mrtvih v netrohljiv in neo-
gnusen in nevenljiv delež, prihranjen vam v ne¬
besih. I. Petr.  1, 3. 4.

x)  Jagnje, ki je v sredi sedeža, bo jih paslo, in jih
vodilo, k virom žive vode, in Bog  bo obrisal sle-

Veliki katekizem. (Siovenisch.)

210

Ali je nebeško veselje za rse enako?

Nebeško veselje ni za vse enako ; ampak
je razdeljeno po neki posebni meri;
kdor je storil več dobrega, ta bo tudi veče
plačilo prejel v nebesih y).

Kaj nas uči premišljevanje nebeškega ve¬
selja ?

Premišljevanje nebeškega veselja nas uči:
1. Da moramo vse križe in težave tega življenja
voljno trpeti, ker vse časne nadloge skupaj
niso nič proti veličanstvu, katero se bo nad nami
razodelo z)\  2. da se vse časno veselje nikakor
ne more primerjati z veseljem v nebesih.

herno solzo z njih oči. Razod sv. Jan.  7, 17.
Bog  bo obrisal vse solze z njih oči, in smrti
ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja ne vpitja,
ne bolečine; ker proprejšnje je minilo. Razod.
sv. Jan  21, 4.

y)  Kdor seje skopo, bo tudi žel skopo; in kdor seje
v obilnosti, bo tudi žel v obilnosti. II. Kor , 9, 6.
Druga je svetloba solnca, druga svetloba lune,
in druga svetloba zvezd; zvezda se namreč od
zvezde loči po svetlobi. Tako bo tudi vstajenje
mrtvih. I. Kor.  15. 41. 43.

z)  Menim, da se trpljenje sedanjega časa ne da
primerjati prihodnji časti, katera bo razodeta
nad nami Rim.  8, 18.

211


Vvod

Stran

3

Prvo poglavje.

Vera.  4

Razdelek I. Kaj je katoliška vera.

Razdelek II. Dvanajsteri členi apostolske vere. 11

§ 1. Prvi člen apostolske vere. —

§ 2. Drugi člen apostolske vere. 25

§ 3. Tretji člen apostolske vere. 28

§ 4. četrti člen apostolske vere. 33

§ 5. Peti člen apostolske vere. 36

§ 6. Šesti člen apostolske vere. 39

§ 7. Sedmi člen apostolske vere. 40

§ 8. Osmi člen apostolske vere. 41

§ 9. Deveti člen apostolske vere. 43

§ 10. Deseti člen apostolske vere. 50

§ 11. Enajsti člen apostolske vere. 51

§ 12. Dvanajsti člen apostolske vere. 52

Drugo poglavje.

Upanje. 54

Razdelek I. Kaj je krščansko upanje. —

Razdelek II. Molitev. 55

§ 1. Molitev sploh. —

§ 2. Gospodova molitev posebe . 59

§ 3. Angelovo češčenje. 66

Tretje poglavje.

Ljubezen.   69

Razdelek I. Kaj je krščanska ljubezen. —

Razdelek II. Deset božjih zapovedi sploh. 72

14 *

212

Stran

Razdelek III. Deset božjih zapovedi posebe. 76

§ 1. Prve tri zapovedi, ki obsezajo dolžnosti do Boga —
§ 2. Sedem poslednjih zapovedi, ki obsezajo dolžnosti

do bližnjega., . . . . 86

Razdelek IV. Cerkvene zapovedi sploh. 102

Razdelek V. Cerkvene zapovedi posebe. 104

§ 1. Prvi dve cerkveni zapovedi. —

§ 2. Tri poslednje cerkvene zapovedi. 115

Četrto poglavje.

Sveti zakramenti.. .. 118

Razdelek I. Sveti zakramenti sploh. —

Razdelek II. Sveti zakramenti posebe. 121

§ 1. Zakrament svetega krsta. —

§ 2. Zakrament svete birme. 127

§ 3. Zakrament svetega rešnjega telesa .....  129

§ 4. Zakrament svete pokore. 139

§ 5. Zakrament svetega poslednjega olja. 162

§ 6. Zakrament svetega posvečevanja mašnikov . . 165

§ 7. Zakrament svetega zakona. 167

Peto poglavje.

Krščanska pravičnost. 171

Prvi del krščanske pravičnosti: Varuj se hudega! ... —

§ 1. Izvirni greh. 172

§ 2. Dejanski ali osebni grehi in njih vrste ... 174

Drugi del krščanske pravičnosti: Delaj dobro! . . . . • 187

§ 1. Božje čednosti.188

§ 2. Dejanske čednosti .• 192

§ 3. O tem, kar se šteje še h krščanski pravičnosti 195

§ 4. Osem zveličanskih čednosti. 197

§ 5. Dobra dela in njih zasluženja.. . 198

Pristavek.

Štiri poslednje reči

203