Štev. 126
TRST, Sobota 7. maja I9IO.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
ta« H Mdeljah la praznikih ob 5-, ab paoefelJUh •» 9. zjatr«). Paaamline itar. se prodaiajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih lobakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-iiini. Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nrt. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, •smrtnice, rahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO at. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-■unj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*.
— Plačljiva tn utcžljivo f Trstu.	=
GPINOST
Glasilo političnega druitva „Kdinost" za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. lu«tBlaft aa udoljak« iztanjt „EDIVOSTI" stan«: sa
mU l«ta Krao 5-20, ta pol lata Kron l-IO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma at ne sprejemaj« in rokopisi te at vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica 6iorgio Galattl 18 (Narodni don) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica — Giorgio Galatti štev. 18.	—
PoStiio-hranilaKni raftin It 841*652. TELEFON H. 11-57.
t Angleški kralj Edvard-
London 7. Kralj Edvard je ob 12. uri 26 minut po noči umrl.
Kralj Edvard, najstareji sin pok. kraljice Viktorije in njenega soproga princa Alberta. Se je rodil dne 9. novembra 1841. Dne 10. marca 1863 se je poročil z Aleksandro, hčerjo pok. danskega kralja Kristijana.
Iz tega zakona sta se rodila dva sina: Albert Viktor (roj. 8. jan. 1864., ki je že umrl) in sedanji prestolonaslednik Jurij, princ Valeški (roj. 3. junija 1865.) in tri hčere: Luiza, Viktorija in Maud. — Kralj Edvard je zasedel angleški prestol po smrti svoje matere Viktorije dne 21. januarija 1901. kakor Edvard JVII.
* *
*
O kraljevi bolezni so došle sledeče brzojavke:
LONDON 6. Telesna zdravnika kraljeva sir Reid in sir Laking sta prenočila v kraljevi palači. Okolica palače je posuta s šuto, da se odvrne vsak šum. Pred palačo je stala velika množica ljudstva v nadi, da dobi pomirjevalnih vesti. V nekaterih gledališčih je občinstvo pelo narodno himno. Vsi listi prinašajo članke, ki izražajo nado, da kralj kmalu zopet ozdravi.
Reuterjev biro poroča: Da se kraljici omogoči, da pride čim prej h kralju, so bile okrajšene vse ceremonije ob njenem prihodu. Buletin sta podpisala telesna zdravnika sir Reid in sir Laking ter najugledneji specijalisti. Kralj se še ni popolnoma oporavil od enakega napada, ki ga je imel v Biarritzu. Čeravno je ob svojem povratku v London precej dobro izgledal, je bilo vendar na njeni opažati znatno spremembo. Ko je kralj v minolem tednu posetil kraljevo akademijo, je bil videti utrujen in nekoliko bled in bati še je bilo, da sta se povrnili bolezen na vratu in v prsih. Kralj je potem nekoliko časa bival v Sandrighamu, odkoder se je v boljšem zdravju povrnil v London. Nenadna sprememba vremena je pa zelo slabo upli-vala. Kralj ni zadnje dni sicer ležal, marveč je vsprejemal v avdijencah in reševal vladne posle. Tudi včeraj še ni bil v postelji.
LONDON 6. Kralj je prebil noč precej dobro. Njegovo stanje se ni spremenilo.
LONDON 6. Ob 11. uri predpoludne je bil izdan sledeči buletin : Kralj je prebil noč razmerno dobro. Pojave se niso zboljšale in stanje kraljevo vzbuja resno bojazen.
LONDON 6. Nadškof iz Canterbury-ja je po vsej Angliji in Valesu odredil za •bolega kralja javne molitve. Kraljevska rodbina ob kraljevi postelji.
LONDON 6. Kraljica je takoj ob svojem prihodu hitela v palačo in^e je dolgo mudila pri bolnem soprogu. Princ Valeški je bil ves dan v palači Buckingham. Pozno zvečer sta dospela soproga Fife, ter vojvoda in voj-vodinja Teck.
*
* *
Stanje kritično.
LONDON 6. (Reuterjev biro.) Ob 6.30 zvečer so poročali o stanju kralja: Simptomi bolezni so se po dnevu shujšali. Stanje kralja sedaj kritično.
PODLISTEK.
Jurkica Agićeva.
Povest.
Hrvatski opisal K». Šamkr-GJiliki. - Prerel Fr. Orel
—	Ali gospoda rajnega nadzornika ni doma. Šel je nekam na komisijo, nekaj merit.
—	Hm fatalno! Počakajte, — pridite z gospico — v moj urad. Uredimo že vse-iedno. A dotlej moj naklon, — torej — na svidenje! — se je globoko poklonil Jurkici ter se žvižgaje oddaljil, poskakovaje pri tem tako, da se mu je zibal ves život.
Po seji učiteljskega zbora, v kateri so Jurkici odločili prvi razred in sicer v najeti sobi, spremil je Stepauovič Jurkico v urad k „velemožnemu". Slednji je pripovedoval vsakemu, katerega je srečal, kako divna in lepa je nova učiteljica, kako jej je pomagal na prehodu črez blato in kako mu se je krasno dekle milo nasmehnilo. Uradnega slugo je poslal na dom z naročilom, naj mu gospa pošlje novo rdečo ovratnico. A ustne
LONDON 6. (Ob 10. uri zvečer.) Nadškof Cantaburyski se je vrnil ob 9.30 zvečer zopet v Burkinghamsko palačo. Vsi členi kraljeve rodbine razun vojvodinje Albanske so nepretrgoma v palači. Dozdeva se, da prevladuje prepričanje, da je stanje kralja popolnoma brezupno.
Cesar v Budimpešti.
DUNAJ 6. Kor. Wilh. poroča: Kakor je sedaj definitivno določeno, se poda cesar v Budimpešto dne 11. maja in ostane tamkaj reč tednov.
Vseslovanski kongres v Sofiji.
DUNAJ 6. Tu se vrše od srede naprej posvetovanja izvrševalnega odbora praške slovanske koference. Posvetovanja vodi drž. poslanec dr. Karel Kramar. Med drugimi so navzoči: Predsednik pripravljalnega odbora v Sofiji vseučiliški profesor Štefan Savič Bobčev, urednik „Slovenskega Juga" vse-čiliški profesor dr. Božo Markovič iz Bel-grada, za Hrvate drž poslanec dr. Tresič-Pavičič, za Maloruse drž. poslanec dr. Hlje-bovicky in za Poljake iz kraljestva Poljskega Roman Dmowski. Poslanca Ivan Hribar in dr. Baljak sta svojo odsotnost opravičila. Predmet obravnavam je bil program za slovanske prireditve, ki se imajo meseca julija vršiti v Sofiji. Ker je predsednik pripravljalnega odbora v Sofiji Bobčev dal zagotovilo, da je za nameravane prireditve v Sofiji že vse pripravljeno, se je definitivno sklenilo, da se ima vršiti na vsak način slovanski kongres meseca julija v Sofiji.
Hofrichter.
DUNAJ 6. Kor. Wilh. javlja iz dobro poučnega vira, da je vojaška preiskava proti Hofrichterju končana. Vojna sodnija se sestane na podlagi dosedanjih dispozicij v drugi polovici meseca maja.
Žrebanje.
DUNAJ 6. (Srečke Bodenkredita iz leta 1889 II. emisija.) Glavni dobitek 60.000 K je zadela ser. 2557 št. 29, 4000 K ser. 7494 št. 25, 2000 K ser. 3770 št. 10 in ser. 6515 št. 22.
Potres razdejal ameriško mesto. — 500 mrtvih.
NEW-YORK 6. Neka brzojavka iz San Juan de Sura (Nikaragua) poroča, da je potres razdejal mesto Kartageno (Kostarika). Ubitih je bilo 500 oseb.
NEW-YORK 5. Iz Kartagene prihajajo redke vesti o potresu v Kartageni, ker so brzojavne žice med Kartageno in San lose pretrgane in so brzojavni uradniki našli smrt mej potresom. Mirovna palača Carne-gie je razdejana. V San lose je bilo razdejanih mnogo poslopij. Človeških žrtev ni bilo.
NEW-YORK 6. Glasom nekega brzojavnega poročila „New-York-Heralda" iz Manague je potres v Kartageni pričel v sredo ob 6.50 zvečer. Mej tem ko je prebivalstvo bežalo na ulice, so se zrušile hiše. Le malo osebam je bilo možno rešiti se na trge, kjer so bili na varnem. Čeprav so bili proglašeni vojni zakoni, so čete vendar z veliko težavo vzdrževale red. Na stotine beguncev je dospelo v San losč. Mnogo rodbin biva na bregih pred Kartageno. Zdravniki so odpotovali v Kartageno in tudi živil so poslali tjakaj. Škodo cenijo na mnogo milijonov.
so mu šepetale venomer: „Corpo di bacco!
—	prav lepa je. Take ni niti v Primorju!"
—	a kadar mu je sluga prinesel ovratnico, ni si dal miru, pa je vsakotoliko pomolil glavo skozi okno, da vidi, je-li že gre. „Saj
—	Anica ni nič, primerjaje jo s to! Istina, bila je močneja, — a nežnost te prav za prav — eh — ! Da, zaprisežem jo, — saj kakor politična oblast morem — ter jej pri občini takoj nakažem plačo. Tako je tudi pravično, — a — bom jej tem simpatičneji in mali angeljček mi bo hvaležen!"
In gospod kr. podžupanijski tajnik in upravitelj podžupanije v Pazarincih je poskočil veselja, kakor otrok.
Jurkico je vsprejel tako ljubeznivo, kolikor je to le mogoče. Zaprisegel jo je, potem lastnoročno potrdil na dekretu dan položene prisege ter se podpisal skrbno čitljivo („naj ima moje ime pred seboj" — mislil si je pri tem). Zatem je v njeni navzočnosti izdal nalog na občinsko poglavarstvo in jej prečital, kar je pisal. Jurkica je bila vesela in hvaležna. Žunić jo je rešil velike skrbi. Skoraj divila se je njegovi dobroti in bila je izredno srečna, da jej je povsem tuj človek tako dober in prijazen. Kaj pa Šele, ko je komaj po eni uri dospel stražar ter jej javil, naj bi poslala pobotnico, da se jej izplača plačilo! Sedaj je bila Jurkica skoraj ginjena prevelike hvaležnosti.
Velika eksplozija v rudniku.
BIRMINGHAM 5. (Alabama). Eksplozija v rudniku Dalos tvrdke Coal and Cok Com-pany se je pripetila ob 1. uri popoludne, o katerem času je bilo v rovu več sto oseb. Stres je bil tako silen, da je bil nek mož, nahajajoč se v daljavi 100 jardov, takoj usmrten. Do 3. ure popoludne so našli tristo trupel. Reševalna dela so morali ustaviti.	_
TURČIJA.
CARIGRAD 6. Sultan je ozdravil. Danes se je zopet vršil selamlik. Dunavsko-jadranske železnice ne bo?
BELGRAD 6. tukajšnih politiških krogih se govori, da je turška vlada definitivno sklenila, da ne zgradi turškega dela dunavsko-jadranske železnice. Ta sklep turške vlade je pripisovati uplivu kake nnanje velesile, a isti znači ob enem kapitulacijo turške vlade pred Arnavti, ki so odločni nasprotniki omenjene železnice.
Tokio 6. Danes se je cesarjeva hči, princesinja Fumi, poročila s princem Asaka.
Monakovo 6. Švedski kralj se poda 9. t. m. na Dunaj, kjer si ogleda mednarodno lovsko razstavo. Od tam se zopet povrne v Monakovo.
Državni zbor.
DUNAJ 6. Med vlogami se nahaja vladna predloga, s katero se pooblašča finančnega ministra, da sme prodati takozvana Poz-zangherova zemljišča v Gradežu in morski zaliv, ki leži med Lloydovim arzenalom in ladijedelnico sv. Marka.
Začetkom seje je predlagal posl. Choc, da se postavi prvo čitanje vladne predloge o reformi poslovnika, z dnevnega reda. Predlog je bil odklonjen z vsemi glasovi, proti glasovom čeških radikalcev in galiških Rusinov.
Ministerski predsednik Bienerth je dokazoval v daljšem govoru potrebo reforme poslovnika,
Posl. Seitz se je kot socijalni demokrat zavzel za pametno reformo poslovnika, a se je zavaroval proti vsakemu nasilstvu napram kaki stranki ali narodnosti.
Posl. Weidenhofer se je izrekel za stalno reformo poslovnika, ki določa nemški poslovni jezik.
Zbornica je začela nato razpravljati o nujnih predlogih, ki zadevajo razna vseuči-liŠčna vprašanja.
Ustaja v Albaniji.
CARIGRAD 6. Na podlagi zanesljivih vesti so Arnavti napadli pri Gilanu iz zasede en vlak, ki je vozil strelivo. Pri tem je bilo 16 vojakov ranjenih, 120 razoroženih in odpuščenih. Pri tem je prišlo v roke ustašev 48 zabojev patron.
CARIGRAD 6. Djakovo se nahaja v rokah ustašev. Nad mestom je baje videlo oblake dima. V Prizrenu se boje, da napadejo Arnavti mesto. Cesta Veriševec-Prizrend je zaprta po vojakih.
ATENE 6. Neki tukajšni list poroča, da pojde 5000 Arnavtov iz Tesalije na pomoč svojim rojakom v Albaniji.
SOFIJA 6. Nek diplomat, ki je preživel pravoslavno velikonoč v Skopljah in ki je napravil izlet v Veriševec, pripoveduje, da
je treba vzeti vsa poročila o albanski ustaji z največjo previdnostjo, ker prihajajo vsa taka poročila iz desete roke in jih je nemogoče kontrolirati. V ustaškem ozemlju se ne nahaja niti en časnikar.
SOLUN 6. Uporniki v okraju Ljuma se umikajo proti Prizrenu, kjer zahtevajo ojače-nje posadke. Danes so dospeli semkaj zopet Štirje batalijoni redifov iz Smirne, ki otidejo ' v Skoplje. Vilajetna vlada odločno dernentuje vest da so čete ubijale v Binči tudi ženske in otroke katoliških Albancev.
SOLUN 6. Predstraža čet, ki gredo proti Prešovem, je zadela pri Budahovem na ustaše. Prišlo je do boja. Podrobnosti še manjkajo.
CARIGRAD 6. Pozno zvečer je izdala turška vlada sledeči komunike: Šest dni že traje v okolici Djakova in Ipeka mir. Da-si to ni definitivno zagotovilo miru, je to ipak znak, da se ustaši še nadalje podvrgavajo.
Ali zopet zamujena važna
? i
prilika
Stepanovič jej je narekoval dobesedno, kako naj napiše pobotnico ter sam šel po novce. A kadar jih je Jurkica imela v rokah! Občutila je neki ponos, zadovoljnost in veliko radost.
Najprej je spravila bankovce. Niti preštela jih ni, pa takoj začela računati, koliko bi še danes poslala domov, a koliko bi si pridržala, da kupi materi novo obleko. „Jaz sem tako preskrbljena z vsem, česar potrebujem, a ona nima skoraj ničesar" — govorila si je Jurkica, gledajoča v duhu črno, a skoraj bolj zeleno materino obleko -edino, ki jo je posedovala ta dobra duša. Še predno je šla v h6tel po svoje stvari, da se preseli k Lisički, odšla je na pošto ter odposlala dvajset goldinarjev očetu, a petnajst goldinarjev trgovcu za blago za obleko.
Pred kosilom so bile že vse Jurkičine stvari pri Lisički. Jurkici je bilo drago, da bo stanovala v jedni sobi z Milkovičevo, dočim poslednji ni bilo to kaj po volji. Ali ko jej je Jurkica ob vsprejemu poklonila nožič za rezanje papirja, razveselil se jej je suhi obraz in postala je proti Jurkici celo ljubezniva.
V obče bila je Jurkica povsem zadovoljna z dosedanjimi doživljaji. Da jej je Žunič tako šel na roko, navdajalo jo je z veliko hvaležnostjo. Dobra in nedolžna, kakor je bila, ni niti najmanje sumila o nje-
V Gorici 5. maja.
Zdi se, da se je naša vlada vendarle spomnila dane besede in da se končno začne z akcijo za gospodarsko povzdigo primorskih dežel.
Iz poslanskih krogov posnemljemo, da se je dne 30. aprila t. 1. vršila v finančnem ministerstvu konferenca, na kateri so razpravljali o načinu kako naj se izvede name-trovani gospodarski program v južnih kro-' novinah. Glede Goriške dežele so razpravljali ■ o podporah za nove cestne mreže, za šole I in železnice, za uravnanje rek in hudourni-i kov itd.
Zahtevalo se je povišanje brezobrestnih posojil za obnovitev filokseričnih vinogradov, i podpore za izboljšanje kraških travnikov in med drugim tudi vprašanje preskrbljenja j Krasa s pitno vodo.
Taka poročila se prav lepo slišajo, ali j drugo vprašanje je, da-li se tudi napovedena ' gospodarska akcija, posebno, kar se Goriške tiče, izvede tudi res objektivno in pravično, tako za laški kakor za slov. del dežele.
Goriški Slovenci, ki smo že navajeni na zapostavljanja od strani vladne in deželne uprave, se bojimo po pravici, da izpade tudi ta akcija tako, da se ugodi pred vsem zahtevam in željam laškega dela dežele in da se bo še-le na to oziralo na potrebe slov. dela, ki dobi zgolj drobtinice.
Iz to zadevnih poročil posnemljemo, da pride jutri v nedeljo v Gorico družba mini-sterskih referentov in uradnikov, da še poprej prouči od blizu naše gospodarske razmere.
Prav radi verujemo, da je centralna vlada zelo slabo in enostransko poučena o naših razmerah in potrebah in da gospodje iz ministerstev poznajo našo deželo komaj po imenu.
Zato je prav, da pridejo osebno med nas in se prepričajo na lastne oči o revščini, ki vlada v vseh predelih goriške dežele. Po programu je določeno za Goriško tridnevno poučno potovanje. Seveda se v tem času ne da bog ve kaj preštudirati, vendar bo prilike dovolj, da odnesejo gospodje seboj na Dunaj vsaj površne utiske o naših razmerah.
Ne vemo, če je od slov. strani dovolj preskrbljeno za to, da se obrne pozornost
govem poštenju. Tudi Lisička se je kazala dobro, a Milkovičeva jej celo pri kosilu ponudi posestrimstvo, da se bosta odslej tikali. Zato je iz pisma, ki je je napisala domov takoj popoludne, odsevala le zadovoljnost in radost. „Nikjer v bližini nikakih hribov, sama ravnina, kakor daleč sega oko ; je pa tudi silnega blata, a — kdo bi gledal na take stvari! Vsi ljudje, s katerimi sem se sestala dosedaj, bili so nenavadno uljudni in dobri; zato naj je moj dragi atek povsem miren!" Tako je pisala. Sevć, da so jej med tem, ko je pisala te besede, rosile solze po licu. Nahajajočo se v duhu pri svojcih, jo je mučilo veliko hrepenenje po njih, a ko je na zavitku napisala besedo „Zagreb*4, bilo jej je tako, da bi najrajši s pismom vred poletela tja k dragemu, lepemu — edinemu svojemu mestu. A ko je začela urejevati svoje stvari, pa jih spravljati v omaro, bilo jej je zopet laglje. Oddahnila se 'je pri tem in se zopet zabavala. Tako jej je kmalu minil Čas do večera. Žal jej je bilo, da ne vidita oče in mati, kako lepo je zložila svoje perilo v omari, kako je je nakitila s pisanimi trakiči, kako je obesla njiju sliki na steno v oni kot, kjer bo njena postelja. Tu se je nekoliko razjezila. Lisička ni dala še postaviti v sobo postelje, a ona je gorela hrepenenja, da razprostrl svoje perilo.
K 1	(Pride še.)
tiar.
II
EDIKOST« it. lf«.
V Trstu, dne 7. maja 1510.
dunajskih izletnik v na potrebe slov. dela dežele v tisti meri kakor to zahteva neštevilo perečih vprašanj, ki nujno zahtevajo odpo-moći in ki so življenske važnosti. Povedati je treba tem gospodom, da smo v primeri s Furlanijo pravi berači.
S pomočjo vlade in goriškega deželnega zbora in ne manj s smotrenim delom laških deželnih in državnih poslancev se je osobito zadnja leta storilo za Furlanijo na gospodarskem polju izredno mnogo, dočim se slov. del dežele zistematično zanemarja in to vsled tega, ker se nista ni vlada, ni goriški dež. zbor doslej še nikoli resno zanimala za koristi slov. dela in se ni uvedla še nikdar kaka obsežnejša akcija v ta namen, ampak so se potrebe za silo krpale od danes do jutri. Zato so potrebe slov. dela desetkrat večje nego one Furlanije.
Poklicani zastopniki slov. naroda na Goriškem naj se ne spuščajo v malenkostna vprašanja, marveč naj obrnejo pozornost vlade na poglavitna vprašanja kakor so: saniranje vinske krize, preskrbitev krme in pitne vode na Krasu, pospeševanje živinoreje in sadjarstva trgovine in obrti, regulacija rek in hudournikov, izkoriščanje vodnih sil ob Soči itd. Sedaj je tu ugodna prilika, ki jo lahko izkoristimo: vendar se bojimo, da ne bodo zastopane naše koristi, tako kakor je treba.
Naš pesimizem nam utrjujejo zmmenja, ki kažejo na to kakor da je namenjen poučni izlet ministerskih referentev — edino le za Furlanijo ! !
Veselilo nas bo, če smo se v tem oziru motili, a naše slutnje nam potrjuje program tega poučnega potovanja, kakor ga je objavilo običajno dobro poučno glasilo dež. glavarja d.ra Pajerja.
Po tem programu pridejo dunajski izletniki v Gorico v nedeljo ob 6.30 uri zvečer.
Ob 8.30 bodo prisostvovali v trgovsko-obrtni zbornici predavanju prof. Penso o „razvoju industrije v Gorici".
V	ponedeljek ob 8. uri zj. si ogledajo mesto, solkanski most, industrijska podjetja v Podgori, novo deželno norišnico in obe deželni kmetijski šoli. Na teh ekskurzijah jih bosta vodila deželni inženir Glessig in prof. Penso.
Ob 10.15 jih vsprejme deželni glavar dr. Pajer v dvorani trgovske in obrtne zbornice.
Ob 10.45 jim bo neki dr. Celebrini predaval o ekonomičnem vprašanju dežele in o pelagri v Furlaniji. — Popoludne istega dne se podajo izletniki v Krmin, kjer si ogledajo Naglasovo predilnico, ob 3.30 pa pojdejo v Mariano, kjer pregledajo tamošnjo mizarsko zadrugo ter se vrnejo nato zvečer v Gorico.
V	torek se podajo v Zdravščino, kjer si ogledajo tamošnjo tovarno za svilo, na kar bodo pregledavali dela za namakanje tržiŠke ravnine. V Ronkah si ogledajo delavske hiše, katere je dala zgraditi občina. Vse popoludne se posveti Tržiču ozirom napravam v tamošnji luki in v ladjedelnici.
Sredo predpoludne prebijejo izletniki v Trstu, od koder se popeljejo po morju v Gradež, kjer ostanejo par ur.
Med to vožnjo bo na parniku predaval tajnik društva za pospeševauje tujskega prometa Stradner o tujskem prometu v „Venezia Giulia" (!)
Će je to „oficijelni" program na čemer ni skoro več dvomiti, se kar ne moremo načuditi, kako da se ni po slov. delegaciji vplivalo in tudi doseglo to, da bi referenti iz ministerstev posetili tudi slovenske kraje in slov. podjetja. Naravnost neumiljivo nam je, kako se je zamogel v tem programu slov. del dežele naravnost demonstrativno prezreti, kakor da bi ga sploh ne bilo, dočim se prebrska v Furlaniji vsak še tako neznaten kotiček in se vstvari krivo mnenje, kakor da Slovencev sploh ni na Goriškem, ali pa da so le-ti tako srečni, da ne potrebujejo nikake vladne pomoči ! !
Kakor že omenjeno, bi mi iz srca želeli, da smo se motili v teh svojih domnevanjih ; bližnji čas nam že tak pokaže, ali je bila naša bojazen utemeljena, ali ne.
Sporazumna akcija. Jugoslovani ostanemo zopet na cedilu.
Splitska „Sloboda" javlja, da je pričakovati v kratkem važnih prememb v mini-sterstvu. Jugoslovani da bodo tudi takrat izključeni iz kabineta, ker se temu upirajo posebno alpski Nemci, ki hočejo z grožnjami in na druge načine preprečiti, da bi prišel v ministarstvo tudi kak Jugoslovan. „Sloboda" pravi, da bo stvar Jugoslovanskih skupin, da zastopajo svojo "zahtevo z vso odločnostjo ter da bodo v nasprotnem slučaju izvajali posledice.
Ne znamo, koliko resnice je na poročilu omenjenega lista, a zanašamo se na naše poslance vseh strank, da bodo združeni dovolj močni, da dosežejo uresničenje našega postulata, da more biti tudi naš narod v svetu krone. Ne gre pri tem za to, da pride Peter ali Pavel do ministerskega portfelja, marveč gre poleg vseh drugih važnih razlogov v prvi vrsti za princip.
Skupni jugoslovanski klub.
Nekateri listi so prinesli vest, da so se pogajanja za ustanovitev skupnega jugoslovanskega kluba razbila, ker Susteršičev
„Slov. klub" ni vsprejel pogojev, ki jih je stavila „Jugoslovanska zveza".
„Hrvatska Korespondenca" pa prinaša od kompetentne strani zatrdilo, da je ta vest popolnoma neosnovana, ker „Slov. klub" ni še razpravljal o pogojih „Jugoslov. kluba".	_
Nemški razpravni jezik v parlamentu
še vedno ne da miru nemško-nacijonalnim možganom. „Deutschnationale Korrespon-denz" bi rada po vsi sili pokazala, da to nikakor ni nemška narodna zahteva, temveč da bi bila uvedba nemškega razprav-nega jezika zgolj v interesu delovanja državnega zbora. Reforma poslovnika bi bila po mnenju nemških fanatikov brez vsake cene, ako bodo tudi zanaprej dovoljeni nenemški govori. Gospodje Nemci naj se le pomirijo. Toliko let so že poslušali nenemške govore, naj jih tudi še nadalje. Da bo tako, za to bodo že Slovani Jskrbeli.
Pa vsaj tudi nemških fanatikov ne moremo smatrati tako zaslepljenimi, da bi le za hip verovali v to, da bi se kedaj našla potrebna kvalificirana večina za to njih zahtevo. Dejstva in številke govore dovolj jasno. S pomočjo Poljakov, Italijanov, Romunov in par Malorusov iz Bukovine tvorijo Nemci sedanjo „delavno večino", ki pa je le navadna in tako neznatna, da se je že parkrat dogodilo, da se je ob važnih glasovanjih pretvorila v manjšino. Menijo-li nemški fanatiki resno, da bi Italijani, Romuni, Poljaki in Malorusi glasovali za to, da bi bil njihov jezik zakonito izključen iz centralnega parlamenta? Od kje hočejo dobiti potem potrebno večino za svojo germani-zatorično in druge narode degradujočo zahtevo?! Tako slepi menda niso.
Zato menimo, da je tej njihovi nepre stani zahtevi le ta namen, da razburjajo in ohranjajo v življenju ta element nemira, da le ne pride do pomirjenja, ker to ne more biti drugačno, nego da se vsi narodi izjed-načijo po dolžnostih in pravicah, ali z drugo besedo, da Nemci izgube svojo privilego-vano pozicijo. V tem grmu tiči zajec. Zato pokladajo Nemci vedno in vedno to polence pod razbeljen kotel avstrijskega narodnostnega problema. _
Novice iz Prage.
Praga, 3. V. 1910.
„Slovenski večer" so priredili pražki slovenski visokošolci v „Narodnem domu" na Kraljevih Vinogradih dne 2. t. m. Poleg izbornega pevskega zbora, ki je pel „Oj dobr > jutro Franica" ter Vogričevo „Lahko noč ter pridodal „Venec slov. nar. pesmi", je nastopil s posebnim vspehom dijaški kva; Jt. Pel je pet pesmi, a zlasti aklami-ran.t je bila pesem „Kaj bi te vprašal deki i ti...?", katero je kvartet izvedel zares z občutkom in pravim prednašanjem.
Največjo pozornost pa je vzbujal slovenski komorni kvartet na lok (Mirko Dežela, g.ca Pospišilova, Gustav Dežela pa A. Herzog). Izvajal je Haydnovo sonato št. 78 vse štiri stavke tako precizno in dovršeno, kakor pač to morejo le izšolani konserva-toristi.
Moralni vspeh je bil popolen. Dvorana je bila nabito polna občistva. Opazilo se je med drugimi tudi pisateljico, prijateljico Slovencev, gospo Gabrijelo Preissovo in gospoda državnega poslanca V. Kotlara. Od tukajšnje slovenske kolonije smo opazili d.ra B. V o š n j a k a ter d.ra Ivana Laha, pisatelja. Vdeležil se je v spremstvu ravnatelja mestnega vinogradskega gledališča, g. Dobrovolnega, ravnatelj ljubljanskega gledališča, g. Govekar, ki se mudi sedaj v Pragi, da angažira za bodočo sezono nove moči za Ljubljano.
Vojaška godba je svirala skoro izključno slovenske komade pod spretnim vodstvom Slovenca, bivšega vodje „Glasbene Matice" v Ljubljani, g. d.ra Č e-r i n a.
Imeli smo zares lep slovenski večer v češki Pragi ter tako doprinesli nov kamen k slov. - češki vzajemnosti.
Kot prebivalci Kraljevih Vinogradov pa smo si s tem srečnim nastopom pridobili novih simpatij prebivalstva ter utrdili si ono dobro ime, ki je tu uživajo „bratri Slo-
vinri".
* * #
Kakor znano, imajo Čehi le 3 odstotkov analfabetov. Kako so mogli Čehi tako napredovati, nam postaja jasno, če vpošte-vamo, kako je na Češkem preskrbljeno z ljudskim šolstvom. Na Češkem je ljudskih šol: čeških 3196, nemških 2302, a meščanskih 367 čeških in 232 nemških. Češka ima torej 599 meščanskih šol, Kranjska — ? ! ! Zato je Češka napredna, a Kranjska — vseslovenska ! _
Gospodarsko-obrambena organizacija „Branibor".
Slovenci !
Minolo je 25 let, kar so slovenski narodnjaki ustanovili „Družbo sv. Cirila in Metoda", ki naj ustanavlja in podpira narodne šole. Družba je doslej rešila že na tisoče slovenskih otrok potujčenja.
Zdaj pa je krvni sovražnik začel uporabljati nova orožja: kupuje našo zemljo, naseljuje med nas nemške kmete, obrtnike, trgovce in uradnike. Vsa boljša mesta za-
seda tujec, ki izrablja potem svojo moč, dr izneveri svoje podložne narodu.
Novemu nevarnemu orožju moramo zo-perstaviti nov ščit in meč. Treba nam gospodarsko-obrambne organizacije, ki bo čuvala slovensko grudo v obmejnih krajih, podpirala obrt in trgovino in jej skrbela za zaveden naraščaj.
Taka organizacija bodi „Branibor", ki mu je c. kr. ministerstvo notranjih stvari pravkar odobrilo pravila.
Slovenci! Podpisani pripravljalni odbor Vas vabi, da pristopite društvu. Zaveda se, da so Slovenci preobloženi z narodnim davkom za društva, katera radi nove organizacije ne smejo vinarja izgubiti, „Branibor" pa je taka potreba, da se žrtvam zanj ne moremo in ne smemo dalj izogibati.
Zavedamo se tudi, da „Branibor" ne bo vršil čudežev. A tudi s skromnim posredovanjem bo odvračal marsikatero nevarnost, ki grozi slovenskemu gospodarstvu.
Zato pa Vas vabimo k pristopu vse, ki vidite nevarnost, a vendar še gledate zaupno v bodočnost Slovenstva. Naš narod ni rojen poginu. Verujemo, da je življenja in napredka zmožen. Odbijemo napade, če bomo žrtvovali in delali.
Naprej k temu delu in žrtvam!
Ljubljana, 1. vel. travna 1910.
Pripravljalni odbor „Branibor-ja" :
1)	Aleksander Hudo vernik, s. r.
2)	Andrej Senekovič, s. r.
4) Dr. Gregor Žerjav, s. r.
Kretsko vprašanje.
V	kratkem se sestane kretska narodna skupščina. Ker hoče večina poslancev priseči zvestobo grškemu kralju, četudi so konzuli tujih držav vladi to odločno odsvetovali, utegne priti do novih homatij. Zaščitne velesile groze, da bodo zopet izkr-cale^svoje čete. Prebivalstvo je oboroženo.
Proslava bitke pri 6ruwaldu in
Slovenci.
Ljubljanski občinski svet je sklenil poslati na slavnost, ki se bodo vršile v Kra-kovu o priliki petstoletnice poljske zmage nad nemškimi vitezi pri Grunwaldu, deputacijo, obstoječo iz župana Hribarja, podžupana dra. Tavčarja in obč. svetnika dra. Majarona.	__
Dnevne novice.
Za razdružitev zakona. — Včeraj je prišla v državni zbor številna deputacija ločenih zakonskih z otroci, da bi izrekli raznim poslancem svoje želje glede reforme zakona na način, da se bodo ločeni zakonci lahko zopet poročili.
Predvčerajšnjim pa se je vršil številno obiskan shod, na katerega je bilo povabljenih tudi več poslancev raznih strank, a se ni pustil nobeden videti. Gospa Poklitar je v svojem govoru omenila tudi gospo Hofrichter, ki se ne bo mogla več poročiti, ako jej moža ne — obesijo!
Gospa Hofrichter ima torej edino tolažbo, da nazadnje vendar-le še dobi drugega moža, v tem, da bodo obesili sedanjega ! Tolažba je tudi to!
Halleyev komet. Pruska zvezdama v Berolinu javlja, da se glede dolgosti in razsežnosti Halleyevega kometa ne da čisto prerokovati. Gotovo pa je, da bi se dalo rep najbolje primerjati z dimom železniškega stroja in da postaja isti na svoji poti okrog solnca vedno daljši.
Za drugi milijon češki „Matici školski" je doslej nabranih 67.343 kron.
Hofrichter je na poslednjih zaslišava-njih izpovedal v prilog svoji ženi. Je sicer zelo potrt, a ne razburjen in upa, da bo pomiloščen. _
Domače vesti.
V	Tridentu in v Trstu. Nemški list „Innsbrucker Nachrichten", izhajoči v Ino-mostu, je priobčil te dni uvoden članek, v katerem se zgraža nad italijanskim „barbarstvom", ki da je v tem, da je magistrat mesta Tridenta izdal ukaz, s katerim prepoveduje prirejanje nemških nagrobnih napisov na tamošnjem pokopališču. Rečeni nemški list piše:
„Ali naj Nemec na spomeniku svoji umrli nemški ženi prireja morda italijanski napis ? Ima-li na vsem širnem svetu kateri človek pravico zahtevati kaj tacega od kakega žalovalca ? /"
In dalje:
„Mi pa (to je: Nemci) smo tako srečni, da ne poznamo tako brezmejnega sovražtva in da takih barbarov ni v nemških deželah".
Prav ima inomoški list : tako divjanje narodnega sovražtva na grobe h, na kraju smrti, na domu večnega miru — je znakom podivjanosti čutstev, bestijalnosti, Larbarstva — zločin na človeškem čutstvo-vanju in civiliznciji je to! In ta zločin je tem huji, če se dogaja med ljudmi, ki se hočejo še ponašati se svojo civilizacijo !
Soglašamo torej v obsojanju tega, kar je" storil tridentski laški magistrat. Ni nam pa to soglašanje v povod, da pišemo te vrstice.
Pišemo marveč, ker se v članku nemškega lista z grenko resnico druži najodurneje hinavstvo.
Kajti ni res, da Nemci ne poznajo cega sovražtva na grobeh. Res je marveč, da se take prepovedi vsaki dan na dnevne« redu po mestih z nemškimi magistrati v deželi Češki. Morda pa meni nemški list, da je kvalifikacija tacega početja drugačna, je naperjena proti Nemcem na Tirolskem in zopet drugačna, če je neprerjena proti Cehom na Češkem ? !! Kar je v Tridentu zločia italijanskega barbarstva, naj bi bilo morda kje v Hebu ali v Libercu čin — nemške civilizacije ?!
Ali s tem še nismo pri kraju z nemškim hinavstvom. Tista narodna nestrpnost, ki jo nemški list v Tridentu označa kakor barbarstvo, se pojavlja tudi pri nas v Trstu. Klasičen izgled tega sovražtva na grobeh je znani dolgi boj za spomenik na grobu pokojnega Viktorja Dolenca. Nu, kako pa se vedejo Nemci nasproti vsaki kritici in vsakemu — barbarstvu, ki je zagreša italijanska gospodovalna stranka v Trst« nasproti nam Slovanom ? Nemci mu pritr-jajo!
In da bo kupa ironije polna do vrha. opravičujejo Nemci italijanski fanatizem s sklicevanjem na — višo italijansko kulturo !!
Lepo in častno je, ako se nastopa proti barbarizmu! — Če ga pa kdo v Tridentu obsoja, ker zadevlje njega samega, v Trstu pa odobruje, ko zadevlje — druge, je to višek hinavstva, ki bi moralo biti izključeno iz naroda, ki hoče biti v resnici kulturnim.
Resnica, pravica in morala morejo biti isti v — Tridentu in v Trstu !!
Izlet ljubljanske X. D. O. v Trst. Jutri v nedeljo bo priredil* ljubljanska N. I). O. izlet v Trst. O tej priliki se bodo vršile različne slav-nosti, katerih vspored priobcujemo u Ji drugem mestu.
Opozarjamo pa naše ljudi, da s* vdeleži kdor more vsprejema ljubljanskih gostov, ki pridejo v Trst na južni kolodvor v nedeljo ob sedmi uri zjutraj.
Jutri ob 7. zjutraj torej v*e, kar leze in gre na iužnem kolodvoru da pozdravimo dostojno mile brate iz Ljubljane in jim pokažemo, da niso prišli na tujo zemljo, ampak »eu brate, ki ž njimi čutijo in ž njimi mislijo.
Jutri do 7. predpoldne torej vsi na južni kolodvor.
Izlet ljubljanske N. D. O. v Trst. V
sledečem podajamo natančen spored in prosimo, da se narodno občinstvo, pred vsem pa naše delavstvo strogo drži tega sporeda.
Prihod Ljubljančanov je točno ob 7 uri in 10 minut zjutraj, južni kolodvor.
Narodno delavstvo tržaško in drug« narodno občinstvo se zbere do 6. ure 30 minut v prostorih N. D. O. ul. Lavatoio, odkoder odkoraka z društveno zastavo na čelu ob 6. uri 45 minut na južni kolodvor.
Ob prihodu vlaka pozdravi zastopnik tržaške N. D. O. ljubljanske goste. Nato takoj odhod v sprevodu z zastavo na čelu v Narodni dom, kjer se vrši oficijelni sprejem.
Po sprejemu ostanejo ljubljanski gostje v dvorani, da se jim odkažejo narodne gostilne, kjer bo zanje pripravljen zajutrek.
Te gostilne so: 1. Gostilna N. D. O. vogal ulice Ghega in Carradori, kjer ima skupen zajutrek vsa vajenška skupina ; 2. nEx Grotta", ulica Tivarnella, kjer bo za-jutrka za 90 oseb; 3. „Andemo de Franz' ul. Geppa, za 50 oseb; „al Ginnasiout ulica Squero nuovo, za 80 oseb; skupaj torej za okroglo 300 oseb. Cene zajutrka so navadne.
Čas zajutrka od 8 ure 15 minut do 9. ure.
Izrecno prosimo domače občinstvo. zlasti pa stalne goste omenjenih gostilen, d* popustijo za ta čas gostilniške prostore ljubljanskim gostom !
Ob 9. uri odhod v prosto luko v oddelkih, kakor bodo skupaj pri zajutrku. Ogledovanje luke in obrežja do pomola sv. Karla.
Z glavnega trga s tramvajem do Ltojr-dovega arsenala (voznina 12. vin. napitnina 2 vin.)
Točno ob 10.15 sestanek vseh^ skupin pred Lloydovim arsenalom. Do 11.15 ogledovanje Lloydovih ladjedelnic.
Točno ob 11.15 odhod v tehnični zavod pri Sv. Marku; ogled gradbe boj»ih ladij.
Točno ob 12. uri odhod v mestno plinarno in nje ogled do 12.45
Točno ob 1. skupni obed pri sv. Jakobu in sicer:

USTREDNI BANKA ČESKVCH
ODHDITn CM PODRUŽNICA v TR8TT
or Uni I LLLIi r. puiza cel posmosse i ■■
Tlogenaiiijilice 4 v/o F.tiijMettoae 4 3/4% VADIJE u KA7C1JE ... MENJALNICA ■:
V Trstu, dne 7. maja 1910
»EDINOST« št. 126
1. Vajenska skupina (80 oseb) v „Delavskem konsumnem društvu", trg sv. Jakoba: 50 oseb v gostini „pri treh rožah", ul. sv. Marka; 40 oseb v gostilni „Jadran" ; ostali udeležniki pa po raznih drugih gostilnah po lastni volji in izbiri.
Ob 2.30 popoludne odhod ljubljanskih gostov na veselični prostor „k Tirolcuu pri Sv. Mar. Magdaleni Zgornji, kjer se vrši veselica. Gorka in mrzla jedila na razpolago.
Točno ob 6.15 odhod v Narodni dom, kjer se vrši predstava „Divjega lovca" in nastopi hrvatski dramatični umetnik g. La-voslav Schwarz v solo-nastopu.
Po gledališču : vajenska skupina ima skupno večerjo v gostilni „Ex Grottau; vsi ostali gostje pa dobe večerjo v gostilni N. D. O.", „Andemo de FranzM in „al Gina-sio", torej tam, kjer so zajutrkovali.
Vse te štiri gostilne so odprte nad policijsko uro, najmanj do 2. popolunoči.
Odhod ljuljanskih gostov z juž. kolodvora ob 2. popolunoči.
Prosimo naše narodno občinstvo, zlasti pa naše delavstvo, da je ljubljanskim gostom na razpolago za vsa pojasnila. Zlasti prosimo spremljevalce naših gostov, da jim pripomorejo do čim največ užitka od njihovega izleta. Vsemu občinstvu priporočamo zlasti to, da naj v gostilnah, kjer se vrši zajutrek obed in večerja ob določenih urah gledajo kolikor mogoče nato, da bo za ljubljanske goste prostora- Pokažimo jim, da so nam res ljubi gosti!
„Strokovno tajništvo N. D. O.
Kako se postopa z našim ljudstvom
na kolodvoru južne železnice v Trstu:
Ko sem se zadnjič hotel z vlakom zvečer odpeljati, a ker je do odhoda manjkalo še celih 20 minut, sprehaja! sem se po peronu.
Prišli so nekateri slovenski fantje, ki se jim je poznalo, da so olikanci, in posedli tam na nahajajoče se klopi, imeli so neki časnik, če se ne motim „Edinost". Kar je prišel k njim sprevodnik in jih nahrulil v blaženi nemščini: „Die Herrn sollen sofort hinten einsteigen". A ker je bilo še dovolj časa se niso hoteli odzvati njegovemu pozivu, marveč so ostali na prejšnjem mestu. Sprevodnik pa je šiloma hotel naj usto-pijo, čemur so se oni odločno uprli, kar je sprevodnika tako razburilo, da je začel po nemško — podivjano se srditi in kričati. Potem je šel k postajenačelniku. Ta pa se niti zmenil ni za to in je očitno dajal sprevodniku prav. Ker se niso hoteli prepirati z nervoznim nemškim sprevodnikom, so mladeniči ustopili v odkazani jim prostor v vagon, ali bolje rečeno v škatljo, ki bi bila komaj za živali primerna. Rekel jim je še nekatere besede, katerih pa jaz nisem razumel.
Vprašam sedaj slavno ravnateljstvo juž. železnice, je-li misli napraviti kedaj konec takemu neolikanemu občevanju in izzivanju našega ljudstva? Ali misli nastaviti k prometu ljudi, ki poznajo deželne jezike osobito pa slovenščino?! In ob enem tudi bolj olikanih sprevodnikov ? ! !	Opazovalec.
Sokolski družinski večer se vrši že danes zvečer in je to zadnji večer v tej sezoni. Sodeluje tržaški kvartet, društveni pevski zbor in vojaška godba. Predstavlja pa se danes prvič na slovenskem odru originalna živalka drama Chantecler, ki vzbuja splošno zanimanje. Poleg tega nastopi tudi pariški eskamoter ali čarovnik.
Začetek je točno ob 8.30 in stane vstopnina za člane in dijake po 60 st.,;za nečlane po 1 K.
Vstop je dovoljen vsakemu prijatelju Sokola.
Širjenje germanizma na državne stroške. V številki „Edinosti" od dne 30. m. m. smo bili prinesli notico pod gornjim naslovom o nemški ljudski šoli na otokih Brioni. Ozirom na to notico smo prejeli od rodoljubne strani nastopna pojasnila:!
Rečeni vest ni povsem točna. Gospod Kuppelvvieser je odprl ono šolo za svoje in za otroke svojih uradnikov, ki jih je dosedaj — ravno radi pomanjkanje šole — težko dobival. Šolo obiskuje 26 otrok: 3 Slovenci, 2 Hrvata, 4 Italijani — ostali so Nemci. Učitelj je dobil od države enoleten dopust, ali g. Kuppelwieser mora plačati državi svoto, s katero se plačuje namestnika onemu učitelju.
Določeno je za bodočnost, da se bo na tej šoli poučevalo po dve ali tri ure na teden hrvatsko in italijansko.
Ali zameriti g. Kuppelvvieserju, da je pod utisom divote brionskih otohov zasnoval idejo o zdravilišču, kopališču in medulinski luki ?! Kdo je kriv, če so bili Hrvatje in Italijani slepi za vse te naravne lepote? Sedaj je on gospodar tam in vse napadanje ne pomaga nič. Računajmo z dejstvi in glejmo raje, da nam Kuppelvvieser ne bo nasprotnik! Opozarjamo na dejstvo, da ima med svojimi uradniki tudi zavednih Hrvatov. On plačuje svoje uradnike po njihovi zmožnosti in ne po narodnosti. Opozarjamo, da so mu Medulinci in Premonturci sami ponujali svoja zemljišča — sedaj pa se kriči o germanizaciji. On je hotel tudi Medulince in Premonturce združiti v družbo, ki bi bila Hrvatom v obrambo proti tujinstvu, na kateri bi bili nameščeni sami domačini. V dokaz za to Vam prilagamo tekst dotičnih pravil. Doslej pa še ni vspel s to svojo
idejo, ker so ljudje še nesložni med seboj. Ali upanja je, da vspe v nedolgem času. Svetovati pa bi bilo Hrvatom, da ustanove delniško družbo, ki naj na občinskem zemljišču v Medu lin u sezida hotel in kopališče, ker poleti mrgoli ljudi iz Pule v tamkajšnjem kopališču.
Gospodarska zveza v -Ljubljani, podružnica Trst. Prejeli smo: {.
Slavno uredništvo!	W
Sklicuje se na §.19 tisk. zakona iz 1. 1862. prosimo, da z ozirom na članek v 123 številki Vašega lista, priobčen pod zaglavjem „Slovencu" priobčite nastopni stvarni popravek :
Ni res, da podružnica Gospodarske zveze v Trstu nima slovenskih napisov; res je pa, da je imela do pred par dnevi slovenski napis, a ji je bil isti snet in odnešen najbrž od narodnih nasprotnikov.
Z odličnim spoštovanjem
Vodstvo podružnice Gospod, zveze v Trstu.
S. H. Š k e r I, vodja.
(Naš odgovor na ta popravek pride. — Op. ured.). _
Tržaška mala kronika.
Demonstracije ob odhodu padovanskih izletnikov. Sinoči ob 11. uri so padovanski izlelniki odpotovali s parnikom Metković. Pomol sv. Karla je policija zaprla, zato so se demonstrantje zbralo ob nabrežju Sanita ter ponovno vsklikali: Viva Trieste! Viva Padova! Ko je parnik odplul, so pričeli nekateri demonstrantje psovati redarje, vsled česar je bilo aretiranih 10 oseb, mej temi dva Padovanca, ki nista odpotovala.
Blizu Lloydove palače se je bilo zbralo tudi par sto Dalmatincev, ki so reagirali na vsklike laških demonstrantov, in slišati je bilo tudi več vsklikov proti Italiji. Okolu 300 laških demonstratov se je potem podalo po mestu, a pred kavarno Ćhiozza jih je policija okolu 12.30 popolunoči razgnala. Druge nesreče ni bilo.
Samomor. Včeraj zjutraj ob 10. uri se je v svojem stanovanju Kari Mazzoni, star 26 let, stanujoč v ul. Rivo št. 4, monteur v plinarni, zabodel z nožem v prsa s tako močjo, da je nož ranil srce in provzročil notranje krvavenje. V bolnišnici, kamor so nesrečneža takoj spravili, je isti kmalu umrl. Vzrok je baje iskati v prepiru, ki ga je imel s svojimi tovariši.
Tatinski regnikoli. Včeraj zjutraj je bil aretiran 18 letni Vladimir Verduz iz Pordenone, mehaniški vajenec, stanujoč v ul. Pallini št. 4. Isti je v livarni Osvaldella, kjer ie bil zaposlen, vkradel veliko predmetov za delo.
Koledar in vreme. — Danes: Stanislav škof. — Jutri: 6. Nedelja po Velikonoči. Prikaz. Mihaela nadang.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 20° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Hladni vetrovi. Temperatura mila.
Tržaška gledališča.
FENICE. — Danes se ponovi Meyer-baerova opera „H u g e n o t i".
Društvene vesti.
Izlet v Vipavo. — Pevsko društvo „Kolo" priredi na BinkoŠtno nedeljo 15. maja korporativen izlet v Vipavo. Odhod iz Trsta ob 5. uri 55 m. zjutraj s kolodvora državne železnice (Campo Marzio) t prihod v Štanjel ob 7. uri, od tam v Vipavo na vozeh.
Prijatelji društva, ki se žele udeležiti izleta in se peljati z vozovi, naj si preskrbe listke pri vratarici „Nar. doma" do 8. maja. Od tega dne naprej se ne bo več prodajalo listkov. Vožnja na vozeh iz Štanjela v Vipavo in nazaj stane 2 K.
Št. Jakobška „Čitalnica" je sklenila z ozirom na jutršnji prihod ljubljanske N. D. O. preložiti nameravano predstavo na prihodnjo BinkoŠtno nedeljo. Objednem je Čitalnica sklenila sodelovati jutri na veselici N. D. O. pri „Tirolcu" na kar opozarjamo vse gg. pevce.
Odbor slov. akademičnega društva „Ilirija" v Pragi se je konštituiral za letni tečaj sledeče: predsednik: cand. iur. Mate Suhač, podpredsednik: cand. iur. Jože Ta-šner, tajnik: stud. iur. Juro Korent, blagajnik : stud. iur. Drago Kranj, knjižničar: stud. teh. Jože Brajnik, gospodar: cand. iur. Milan Bogataj, arhivar : stud. iur. Rihard Pintar; namestnika: cand. iur. Tone Suhač in stud. iur. Milan Makar; preglednika: abs. iur. Milko Hrašovec in cand. iur. Jože Vidmar.
Kolesarsko društvo „Balkan" priredi jutri dne 8. t. m. dirko junijorjev. ^FVoga Opčina-Sežana in nazaj.
Naprošeni so vsi členi in oddelki dri -štva, da se snidejo na Opčinah ob 2. tu i pop. pred gostilno Fabčič, da se vsaken.u izroči nalogo opazovateljev proge. „Zdravo"!
DAROVL
— Planinski Sokol kateri se je obvezal, da se ne udeleži razstave v Kopru podaril je za podružnico družbe sv. C. in M. na Greti K 5.
Svoji k svojim! Odlikovana knojačnica Cene zmerne !
August Štular
Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad.
(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
: Izvršuje vsohourstne obleke:
najnovejše mode (od 50 Kron naprej)
in vsakovrstne uniforme. Naročbe se izvšijo točno.Delo solnido
Josip
55 priporoča slav. občinstvo svojo
II pekarno in sladčičarno
8 Ulica Ferriera 37 vogal ul. Centi.,. ^a i
Podpiran« priporoča, trojo dobroznano gostita«
! „Pri stari breskvi"
j dere 5tev. 17, kjer fc-ČI najboljši KRAŠKI TE KAN, istrsko irvo ki Tif&vako belo vino. Domača kahinja. Pofltreše ob ?s&ki nri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. — One zinerne.
Za obilen obisk priporoča udana
Jcsipina Fifter goatilnidarka
sc
18
ZOBOZDEAVNISK)" iMBOLATORiJ
Dr. Viktor Bande!
Trst, ulica San Glouannl J, i. nods.
po 9. do I. in od 3« do 6. 1
Ivan Godina
m stavbni klepar a^mmmm TRST - ulica 8ctu>sa eto v. 3 - TRST
Izvrgnje vBalovrstua v to stroko (■ padajoča tel« :: kakor n, pr. gi&tboa, pomorska In obrtnu. ::
, Poprave iz bandona cinka, medena, bakra itd.
se Izvršujejo točno In solidno.
KOPELJI IX SESALKE PO NAROČILU. - Prodaja kuhinjskih in kmetijskih potrebščin K«. 4.
vs-3 to po najnižjih o en ah.
S Ker sem prisiljen v kratkem se preseliti
prodajalo se bo vse blago, kaker batist, perkal, oksford, zefiir, platno, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd.
po čudežno nizkih, cenah.
: ulica Nuova šte/. 36
Trgovina posameznih partij
Sigmund Vamos
VXXXXXX2O0KXXX)OCXXXXXX
EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE O TEJ ! UGODNI PRILIKI!
■S a
P ' > ■
*8
O =3
rt
co
M
a$ co u o
.nI«
a -
o §
*S 1S
bC
^Ni o _.
S
s? N
-p* a n
vr
>n * (X,
fri s H
Kupujte gramofone in plošče
:: »aino v največji primorski zalogi :
Iržo!Ki graf. zauod
(St&Mlimento gr&floo Trl«sUno)
TRST, Piazza delta Borsa štev. 13
Plo5če 8 slovenskimi hrvatskimi, italijanskimi in nem-ikimi komadi v ogr. izberi
O Pošiljam n dežele.
Plačevanje na obroke.
I POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
SC PO ZMERNIH CENAH H
RAFAELE ITALIA
TR8T - V.A MALCANTON - TRST
StllH IV.
»EDINOSTc št. 126
V Trstu, dne 7. maja 1910
Vesti iz Istre.
Padovanski izletniki v Kopru. Iz
Kopra 6.: Danes so bili tu padovanski izletniki, ki so si ogledali razstavo in druge znamenitosti mesta.
Ko so izletniki odhajali k parniku, da bi se ob 1. popoludne odpeljali v Trst, so jih spremili do pomola visokošolci, učite-ijiščniki, gimnazijci in tudi nekaj koprske sodrge v raztrganih in — gospodskih hlačah.
Ko so bili gostje na parniku, so začeli Koprčani kričati: Evviva 1* Ialia! Abbasso 1' Austria!
Gostje so se držali mirno; omejali so se na klice: Evviva Capodistria italiana!
Ko so pa Koprčani zazrli na pomolu znanega Slovenca, so začeli peti neko pesem o barbarih. Tedaj so pa tudi nekateri Padovanci pozabili na ono mejo dostojnosti, katere bi že zbog najprimitivnega takta ne smeli prestopiti kakor gostje v tuji deželi. Med klice: Evviva Capodistria italiana se je pomešalo iz vrst Padovancev tudi nekaj klicev: Abbasso Y Austria. V čast izletnikom moramo pristaviti, da je bilo čuti le nekaj takih vsklikov; mislimo pa, da je bilo tudi to preveč. Kaj bi bilo, ko bi n. pr. mi prišli v Italijo, pa bi kričali „doli z Italijo!" —?1
V obče so porabili naši vročekrvni ne-cdrešenci prihod Padovancev v to, da so zopet enkrat dali duška svojim irredentističnim čustvom. Odhod se je razvil v pravo irreden-ti stično manifestacijo.
Koprski mestni redarji so bili ves čas navzoči, a umeje se, da niso ničesar čuli. Prisotnih je bilo tudi par orožnikov, a menda ne službeno, ker bi bili sicer gotovo posegli vmes.
Značilno je tudi, da so italijanski izletniki klicali „Evviva Capodistria italiana". Dosedaj nismo mi še nikdar prigovarjali, da bi Koper ne bil italijansko mesto, a kakor vidimo, to italijanstvo menda vendarle ne sloni na posebno trdnih nogah, ker sicer ne bi trebalo utrjevati je še s posebnimi „Evviva" klici! Gostje iz Padove so nam torej izdali veliko tajnost: Italijani se ne čutijo več varne v Kopru !
Jemljemo na znanje z vsem potrebnim rešpektom.
Istrska deželna razstava. Kakor po-snemljemo iz listov, je deželni odbor že izplačal 6000 K za pripravljalna dela te razstave, a sedaj je zopet dovolil 15.000 K na račun podpore, ki naj bi jo deželni zbor šele dovolil. Ali je bila ta podpora dovoljena z dovoljenjem naših deželnih odbornikov ali brez njih ne znamo; bržkone je pa bila ta podpora dovoljena protizakonito. Mislimo pa vsekako, da deželni zbor ne pride nikdar v položaj, da bi mogel sklepati o tej podpori. Naši poslanci so izrekli A, s tem, da so sklenili, se ne udeležiti razstave; morali pa bodo izreci tudi B, s tem, da ne bodo dovolili deželne podpore za to razstavo. Tu sta «ogoči samo dve stvari: ali so gospodje od večine pozabili, da oni danes ne dobe ■obene podpore več brez dovoljenja naših poslancev, ali pa si mislijo, da so naši poslanci tako neumni, da bodo lahko naredili ž njimi kar se jim bo zljubilo. No, zdi se ■am, da se bodo gospodje, korenito vrezali, ker oni nimajo nikakega Pajerja, ali tudi mi ne — Gregorčiča!
Druge slovenske defele.
Glasbena Matica iz Ljubljane v Zagrebu. V četrtek je „Glasbena Matica" priredila v Zagrebu koncert na korist Stross-mayerjevega spomenika.
Na kolodvoru je goste pozdravil župan Holjac z obč, svetniki, |odposlanci pevskih društev in meščanstva. Zvečer je bil koncert v gledališču, ki je bil sijajno obiskan in je lepo uspel. Slovencem so Hrvatje priredili velike ovacije. Pred programom je govorila gospa Strozzi domovinski prolog Ivana Voj-■ovića. Po koncertu je bil komers.
Umrl je v Ljubljani znani narodni vrtnar g. Jurij Verovšek, oče slovenskega igralca Antona Verovška.
Razne vesti.
Stoletnica prve hranilnice na Angleškem. Meseca junija bodo slavili v Edinburgu na Angleškem stoletnico ustanovitve prve hranilnice na Angleškem. Danes imajo angleške hranilnice 1,750.000 vlagateljev in 60,000.000 šterlingov (po priliki 1.,500,000.000 kron) hranilnih vlog.
ZadDje brzojavne vesti.
Češki radikalci izstopili iz „Slov. Enote"-
DUNAJ 6. Češki radikalci so danes izstopili iz „Slov. Enote". Ta odločitev je bila vsprejeta z neznatno večino. Češka radikalna stranka je izstopila iz „Slov. Enote radi reforme poslovnika, za katero se je „Enota" izrekla z 12 proti glasovom čeških radikalcev. Temu sklepu se radikalci niso hoteli ukloniti in so raje izstopili iz Enote". — V parlamentarnih krogih smatrajo izstop čeških radikalcev iz enotne organizacije za začetek razpada „Slov. Enote"-
Ogrski ministerski predsednik pri cesarju.
BUDIMPEŠTA 6. Ogr, biro poroča z Dunaja: Ministerski predsednik grof Khuen-
Hedervary cesarju v predsednik žaju in o volitve, ki junija. Ob predsednika Ferdinand.
je bil ob 12. uri opoludne pri privatni avdijenci. Ministerski je poročal o političnem polo-pripravah za državnozborske se bodo vršile od 1. do 10. 3. uri sprejme ministerskega v avdijenci nadvojvoda Fran
Mali oglasi SI
lffl7Q ** mleka garantirani) in dve jagnjeti IVUia se prodajo za 140 K v Tubljah 19 pri Rerpeljah.	779
Hiša št. 7
v Eoljcmcu, zraven vrt s trtami, dvorišče in Se nekoliko posestva se proda iz proste roke. Cena po dogovoru Pojasnila d»ie goep. Andrej Magajra v Dolenjih Vremah poŠta Vrpmati Britof._776
ločin QtnlfVl mizan-ki mojster, Trat, ulic« JUOip OlUlId Btlvedere štev. 8, i z v r luje r*akovratra mizarska dela.
Uocolirn 8 P^j®". ig™ iD ple30m — priredi
w OOOHvU bralno - pevsko društvo „Dneva žar" v K a z 1 j a h v nedeljo dne 8. maja t. 1. Začetek veBelice točno ob 3. uri popoluaoe. Iz prijaznosti sodelujeta na veatlici bratski društvi nDragau iz Orleka in „Ven&k- iz Dutovelj. — Del čisiega dobička je ntimenjtn ta družbo sv. Cirila in Me-todija, K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (748
Ifnnor cuata 80 približuje Repatica H&l-flUlICU OfCld lev je tu, ali jaz imam še dobrtga vina in po ceri. S'overci! pijte moje vino in vam repatica ne bode škodovala. Prihitite vsi v g«-stilno .,Al ginnasio", ulica Squero nuovo štev 7. Hmko KoaiČ.	12?3
Slovenci in meščani! JS? Eil
poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane 13, za kar se Tam toplo priporoča udani Anton Novak. Svoji k svojim I	666
Lr prilika za „peke"!
no - < r.oravljeno pe Varijo se proHa ali da v najem pod ugodnimi pogoji takoj v Lescah na Gorenjskem. Pekarna brez konkurence. Hiša je nova, kri ta z opeko in ima vodovod. Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovcu na Bledu	665
Pristna vina
vipavsko lastnega pridelka, istrsko in kraški^ teran, pn poroča slavnemu občinstvu Franc Stranca r, lastnik gostilne „Pri Vipavcu" v ulici Induetria j zraven ulice GiuliaLi.	t;^'
Na prodaj
je hiša s prosto-i, 500 sežnjev zemlje. Vrdela, Školj 218. (739
Poskusite FI- Colutin" ki ie naJ" GOVO KAVO »OctlUlIII finejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se
v vseh boljših prodajalnicah.
se
„Restavrant Finding"
ulica Cologna štev. 11 Vsako nedeljo in petek
: plesna zabava:
Svira orkester.
V odlik, prodal, obuvalo
„Caizoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carducci 21
prej Torrente), dobi pe poleg raznih finih čevlje« za gospode in gonpe sledeče obuvalo po nnjzmernf/ ii cenah iu *ieer:
(Moški čevlji Iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9 60 „ „ „	Boxcalf (z elastiko) M 9 60
„ „	Boxcalf Derbey	„ JO,-
„ „ „	Boxcalf zap. Triumph t, 10,—
Kavno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vaaii j>sr je iz najfinejšega usnja	l)ELO SOHDiN'O.
Ve »k izbor izdelanega perila, ovratnikov, zapestnic, srajc, nogavic in rokavic!
Žepne rute tucat od K f— dalje. Rokavicc iz kože od K a 30 dalje Dežniki od K 2*50 — dalje. — Vse to se dobiva v novi prodajalni
Enrico Zerquenich
Trst Pasao S. Oiovtnnl 2 (Nasproti Movlm obokom).
20 000 sadnih in vinskih mlinov
veliko število hidrav. stiskalnic za obrt in gospodarstv. je izišlo iz #ayfartovih tovarn
Leta 1909 je bilo vsega izdelanih:
2500 stiskalnic in ... 1200 mlinov. ...
Jasen dokaz za dcbroto teh izdelkov.
•U:
* W
Obrnite se z zaupanjem na
Ph.Noyfaith&Co.
Tovarne pojjed«-ij«»kih strnj-v. livarne. Tužite MAYFARTH & Co.
Dunaj ll; Taborsirasse 71
j — — Jšee se 7tnožnih zastopnikov.
pfačno pošiljate?
Uustrovanih
. ... taloguv......
■ ■
Panificio
renomirana tvoralca za pečenje isvrstneg-a
ćainega in dezerfcaega kruha.

IVAN MIKEUCIC & Comp.
===== MEHANIČNA DELALNICA =====
TRST, VIA TIZIANO VECELIO ŠT. 4, TRST
SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. - VSAKOVRSTNA 1NDU-STR1JALNA DELA V KOVINAH IN K0LARSKA BAKRENA DELA.
VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO ______ SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO.......
PRORAČUNI IN NART1. ,-, n	TELEFON ŠTEV. 22 53.
dhiftii
H ___
zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in stanu, katere niso na dan upisa mlajše od 15 ter starejše od 80. leta. Vsakdo za-mure zavarovati sebe v korist dru-zega, oziroma tretjo osebo v ia^iuo korist in to brez zdraviliškega pregleda. Vsa pojasnila daje za Goriško glavno zastopstvo Zadruge jfcrcillcs V jorici ali pa
Ravnateljstvo podpor zadruge „Herkules" na Reki (Fiume).
ki toči najboljše vino!
Kdor gleda 9voje zdravje, mora iti v gostilno
J. Leban, ul. Salice, Trst
pod stopnicami, tjer toči dobro vipnvsto po atotink liter Ictreko po 64—56 stotink liter Za obilen obisk se hI. občinstvu priporoča i. LCCAN.
£
3 c
I
Gostilna Al Belvedere
ul. Beivedere št 37
v.\ toči najboljša .\v
belo in črno vlp. In črna dalm. vino.
Domača kuhinja, gorka in mrzla jedila vedn«> na CENE ZMERNE razpolago. POSTREŽBA TOČKA Za obilen obisk se priporoča Vekoslao Reba.
1 £
3

Ugodna prilika ! V veliki, fini žganjarni
na trgu pred Narodnim demoni št 1
(vogal ulice Ghega) je na racpolago.
Nov dohod ogromne partije maršale iti
vermoutha po K 1*60 liter. A9ti Spumante, liefosk aagrebški Pelinkovac il Sokol - F^ve^ mitiRnie po najzmernejših cenah.
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skiacifSča
® ril 0Qfl- Bs
t: 1
' Ponie de<{8 Fafcra 2 ul. Posts
• voaft' Torreuto)	Alla cittA fii i.oori**
ehk »shT ayoV>vljeuih rjh'ek sa oarvSff*
»■•(!» z* fitrnkcv- PoTr5ciki, močae jopp kakor t^d z n p«*? i t:>v. f^blote ?.u dom in d^lo Delavsse lo-^if i ■»*■ 30. Nflpreinočljivi plaSči (pristni ^f.-f	hiajro tu- ia inozemiikih
.. v?.-1 ■ i«;m» obiska po meri po najnovejši vod'. t<>*•.! .. o i.m in pJe^arjtno po nizirih cenah
V krojačnici Amalija poS-
mMn\h Trst, ulica Farneto štv. 4Q gomili odlikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorciti in parižkem kroju. Paletots, Blouses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškodnini
Kdor hoče dober zajutrek
naj se oglasi pri
Antonu lvančič-u9 Trst
ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne stanta* kakor tudi razn vrstna vina in vedno sveia
-- Dreherjevo pivo. s-
i-A«
Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati
zalogo
TRST, ulica Giosue Carducci 20, kjer uatfdete solid. blago
iT po najnižjih cenah.
Pri nakap^anju jedilnih, ipiUb in nOVOPOrOCenCem SSS
praiemaife tai, paeaiaa-jplaiiave , , lu., i JT j. ..jjf.ji lu^ut- lii^iau,. i
Umetni: EotosraflCnl i
pri av. Jako- ff4f)l|A pri sv. Jakobu . trst. meue ^ - trst*
ulica Rivo itev. 42 (prltiidje)
■--——=
Izrrftnje rs»ko folografiino Ueio, kakor tudi razglede, poanetke, notranjost lokalor, porc«ianaate ploSte ra vaakovTstne spomenike itd. It4. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Badi udobno«ti P. K. naročnikov »prejema oaroćbe In jih lzrriuje n& domu, eventualno tudi zunaj taetta.