Leto VHm št. 34 <99Jtitrou xivM u. i94a> Ljubljana, ponegsljgfc 21« avgtista 1933 Cena 2 Din Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ui. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. U. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. • ' ■ • | - B T , ■ 9| i- ■ Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izoaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznafiaJ- cih dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Naša krila v razmahu nad Ljubljano K otvoritvi ljubljanskega aerodroma se Je zbralo več desettlsočev ljudi - Junaške bravure naših letalcev častna udeležba iz vse Jugoslavije in iz inozemstva Ljubljana, 20. avgusta. Za nami je dolgo pričakovana nedelja otvoritve letališča na severnih tleh jugoslovenske države. Dan, ki ostane v zgodovini našega narodnega dela za veliko bodočnost zapisan z zlatimi črkami. Nastalo je jutro, da si lepšega nihče ni mogel želeti. Po rahli poletni meglici, ki je Barje z njo kdaj pa kdaj tako radodarno, je posijalo solnce z vso svojo močjo. Silni ptiči na letališču so se srebrno za-lesketali, naš ponos in naša rastoča sila pod sinjim nebom. 2e rano zjutraj, od šeste ure dalje, je na letališču zavrvelo svojevrstno življenje. Strokovnjaki so pregledovali letala. Zadnja dela so se naglo bližala dovršitvi. Pričela pa je strašiti sapa. Za polet jeklenih ptičev nič kaj dobrodošla. Vendar ni dosegla večje hitrosti, kakor le 6 do 8 metrov na sekundo. Vrvež je postajal od ure do ure živahnejši. Letala so se drugo za drugim dvigala in se formirala v zraku v vse mogoče oblike. Nad Ljubljano so zabrneli motorji in dramili nedeljsko razpoloženega meščana. Piloti so bili izvrstno razpoloženi in so že dopoldne kazali svojo vratolomno umetnost. Bučanje je bilo vse silnejše. Zlasti krasen je pa bil pogled na skupino sedmih letal, ki so v podobi klina zadivila slehernega. Medtem pa so še neprenehoma, približno vsake pol ure, prihajali novi gostje s svojimi letali iz držav-sosed in iz naših krajev. Kako so prileteli Iz Zagreba so prileteli s potniškim letalom gg. Ernest čimič, predsednik Stola sedmorice in predsednik zagrebškega oblastnega odbora Aerokluba. Sava Stojano-vič, pomočnik bana v penziji in član uprave Aerokluba. Veljko Ugrinič, Mavro Sess-ler, industrijec, Boško Lolič, tajnik, vsi člani uprave zagrebškega Aerokluba, in Boško Stojanovič. Od centralne uprave Aerokluba iz Beograda sta priletela: polkovnik Vlajič, podpredsednik, in Miodrag Paunovič, član glavne uprave. S »Potezom« Aeroputa, ki je startal v BeogTadu ob 6. zjutraj, v Zagrebu pa točno ob 9. uri, so prispeli: g. Paunovič s soprogo, direktor zagrebškega centra Aeroputa, Atilije Raspor in novinarji: urednik »Morgenbiatta« Karlo Peharc, so-trudrtik »Novosti« Vladimir Majer, pilot inž. Stanisavljevič in mehanik. Flugleitung Celovec telefonira ob 11.: Ob 11.30 uri bosta startala dva aparata na aerodromu v Celovcu, in sicer A 48 in A 22, s katerima pridejo oficielni predstavniki avstrijskih oblasti. Aparati bodo po priliki v Ljubljani okrog 12.15 ali 12.30.« Z dvema ličnima, svetlima potniškima letaloma Junkers A 22 in A 48 so prileteli iz Solnograda in Celovca gg.; župan inž. Franc Pichler-Mandorf, dvorni svetnik Hofinann-Montanus, zastopnik deželne vlade solnograške, generalni direktor Avstrijskega društva za zrakoplovni promet Teu-telmoser, dr. Štefan Peter z Dunaja, zastopnik dunajskega in zunanjega tiska, Jo-sef Preiss, podžupan mesta Salzburg, Leonhard Steinwender, zastopnik salz-burškega tiska, pilot Kielhausen, Roderich Ehrlich, Wejwar Leopold, Holzl Avguštin ter namestnik deželnega glavarja koroškega Zeinitzer s soprogo in tiskovni referent koroške vlade Scheichelbauer. Ljubljana je prihod obeh svetlih avstrijskih potniških letal dobro opazila, gledalci so tudi videli, da jim borba z vetrom ni posebno igrava. Na aerodromu so drage goste po srečnem pristanku najtopleje pozdravili. Iz Celovca je nadalje doletelo ljubko športno letalo Klemm z motorjem Salm-son. Z njim sta prispela lastnik pilot g. Karel Knoch, industrijec iz Celovca, in Maks Grothaus, fabrikant lz Teplic-šano-va, ČSR. Pripovedovala sta o nemirnem vremenu, posebno nad Karavankami, v predelu Ljubelja, kar smo jima radi verjeli, saj smo čutili silo vetra celo pri tleh na aerodromu. Na svoji poti sta bila nekajkrat zaradi velike vihre v višavah v nemajhni nevarnosti. Vendar sta pristala brez vsake škode. S tem je bil prihod gostov zaključen. Letališče je nudilo z vsemi letali, ki so bila postavljena vzdolž obeh hangarjev in na severni strani, nenavadno presenečuio-čo podobo. Tam, na severni strani so bila velika potniška in vojaška letala, v črti pred hangarji pa so vzbujala pozornost zasebna in športna letala. Majhna, kakor igrače, so vzbujala občudovanje, kakršnega niso bili deležni veliki stroji, ki so mrki in mogočni bili kakor orli proti pritlikavim jeklenim vrabcem. Množice prihajajo Kmalu po prvi popoldanski uri so se na letališče kljub silni pripeki pričele stekati množice ljudstva iz mesta in okolice, pa tudi iz oddaljenih krajev. Zlasti je bilo opaziti živo zanimanje pri naših kmečkih fantih, ki so prihiteli s kolesi, peš, pa tudi kar z vozmi, kakor romarji. Proti drugi uri so se razvile po vseh dohodnih cestah nepregledne procesije. Avtomobili, vozovi, mladina, matere z otroki — vsepovsod podoba, ki človeka gane ob misli, da se skoro nihče ni zaprl v kako hladno uto in užival mir poletne nedelje. Ob pol treh je tu pa tam nastajala že kar huda gneča. Oeste so bile podobne neprenehoma valovečim rekam, ki so upadle šele po tretji uri. Tako se je Ljubljana pokazala udeležencem »zračnega krsta« Letališče je obkroženo od črnih množic. Kdor le more, pride v bližino letal. Občuduje orjaške ptiče, nemo in glasno, ženice majejo z glavami. Možje gledajo — in vsak -od njih hoče biti kar velik letalski strokovnjak. Močen jugozapadnik je nebeška dobrota. Vročina je od trenutka do trenutka bolj neznosna. Obrobje letališča je podobno lahno se vzpenjajočim dolgim pisanim tribunam, ki rasto od trenutka do trenutka. Bliža se tretja ura. Sapa je močnejša. Zastave na visokih drogovih se sučejo, da osušeni les ječi. Okrog :n okrog širnega letališča je življenje tako čudovito praznično, kakor more biti le tedaj, kadar se narod zaveda svoje rasti in dela. Okrog blagajn se tarejo vse večje množice nene-homa dotekajočega ljudstva, v restavraciji ni najti niti kotička. Vsak, ki premore nekaj drobiža se je zatekel v senco po kozarec piva ali druge osvežujoče pijače. V civilnem hangarju je pa pravi vrt. Delavci mestne vrtnarije so ves hangar okrasili z venci iz smrekovih vejic in postavili ob stenah okrog sedežev palme in drugo eksotično drevje. Ko ne bi bilo rumene lesene konstrukcije, temveč le sinje nebo, bi človek dejal, da je v oazi. Neprenehoma prihajajo častni gostje, ki se javljajo pri novinarski mizi, ki je nekak center vse poročevalske, pa še celo menda tudi malo letalske službe. Kakor veliki topovi stoje pred vojaškim hangarjem vzdolž letališča proti železnici razpostavljeni veliki aeroplani, na čelu pa je majhni aerotaksi Aeroputa, poleg njega veliki Farman Goliath s tremi motorji in tremi propelerji. Zares se vsiljuje primera med svetopisemskim Goljatom in malim Davidom. Poleg njiju je tretje civilno letalo, potniški Potez, s katerim se bomo vozili iz Ljubljane v Zagreb. V nadaljnji vrsti stoji mrkih sedem Breguetov. Na črti desno od civilnega hangarja pa stoje civilna letala najrazličnejših tipov in velikosti, v srebrnem, plavem in rdečem, njihovo družbo izpopolnjuje kakor skromna ovčica brezmotorno letalo. Čete skavtov prejemajo poslednja navodila in že hite pomagat, kjer je le treba. Izvrstno je organizirana sanitetna služba pod vodstvom dr. Misa, v pripravi je 12 samaritanov in 6 samaritank, razdeljenih v 4 patrulje pod vodstvom 4 zdravnikov. Na razpolago sta dva reševalna voza, in sicer oni ljubljanske občine in Higienskega zavoda. Samo 39 mož • • • Za red skrbe ljubljanski stražniki in nekateri orožniki, vsega skupaj samo 39 mož. Pri dohodih so za pomožno varnostno službo razpostavljeni majhni oddelki vojaštva. Napeljane je med obema hangarjema in še nekaj izven njiju okrog 400 m vrvi in razpostavljenih je 100 belih zastavic. Okrog letališča pa patruljirajo štirje policisti na konjih. Vsa ta, zares skromna varnostna služba, z lahkoto zmaguje red, kajti vsa množica je sama bila vzorno disciplinirana in prav nikjer ni dajala povoda za intervencijo varnostnih organov. čeprav se je, kakor že omenjeno, izprva zdelo, da bo izredno huda vročina zadržala mnoge Ljubljančane in jih nagnala raje k hladnim vodam, je vendar dotok na letališče bil rekorden prav gotovo še večji, kakor pred leti ob prvem letalskem mitingu. Silovit je bil naval na oba posebna vlaka, železniška uprava je računala na svojih 3000 potnikov, dejansko pa se je nakopičilo na peronu in pred kolodvorom vse črno ljudstva. Ze s prvim vlakom se je odpeljalo okrog 2500 ljudi, pri drugem pa je bil naval tako silen, da so morali garnituro izdatno podaljšati za nekaj prostornih vagonov, v katerih je bila taka gneča, da so jedva čakali, kdaj bodo po kratki, mučni vožnji, lahko zopet svobodno zadihali tam zunaj na polju. Potniške blagajne so morali zapreti, nakar je zaostala množica navalila na razpoložljive avtobuse, ki so neneh">ma vršili promet. Tisoči in tisoči pa so se kar peš odpravili proti letališču, čeprav so glavne ceste bile škropljene, s. Ves svet je postal odprt in dosegljive '-ši. Za kar so rabili naši pradedje leta, je za nas vprašanje dni. Za kar je ra"".' n al realni fantast Jules Verne še dneve, potretu?emo mi le ure. V istem življenjskem razdobju moremo doživeti dese:»crat in stokrat več, kakor so doživeli nasi očetje; naše življenje je že s tem postalo pestrejše in bogatejše. Gospodarskim m kulturnim potrtfnm naj služi to letališče. Naj pospešuje mednarodne zveze in tako služi utrjev*n;j miru med narodi. Ali vzgaja naj pt ce jeklene, neustrašenih src, nezlomljive volje in neskončnega poguma, ki bodo ponosno pluli pod nebeškim svodom tudi kot varuhi meja in naše narodne integritete nasproti vsakemu, ki bi se je djn.il dotakniti. Mirneje bomo gledali v bodočnost ko bomo videli krožiti nad nami sokolske ptice. In poznavajoč junaško čustvovanje naših fantov in njihovo ne-ustrašenost, vemo, da se bo njihovo število ..linožilo od dneva do dneva. Tu se moramo spomniti dveh takih fantov: Rusjana in Zupančiča, katerih imeni S3 danes svetita na naših hangarjih. Kako bi bili veseli, ko bi vaju mogli imeti v svoji sredi današnji dan! A vemo, da blagoslavljata nase ^ai -i tam, kjer ležita, saj sta oba našla mir v do»ači zemlji, v sveti Jugoslaviji. Sporni- na vaju samo povzdiga svečanost današnjega dne, ko vemo, da smo storili zopet korak naprej za blagor našega naroda, naše države. Na zemlji, na morju in v i-rasu hočemo služiti narodu in domovini, na zemlji, na morju m zraku bomo delali za moč in slavo J-igrslavije!« Govor župana dr. Puca je množica »prejela z iskrenim pritrjevanjem. Zastopnik vojnega ministra otvarja letališče Nato pa se je pojavil na govorniškem odru zastopnik ministra vojske in mornarice, namestnik komandanta letalstva, brigadni general Milojko Jankovič, ki Je otvoril letališče z naslednjim jedrnatim, razločno podanim govorom: »Gospe in gospodje! S pobožnim činom, ki je bil zdajle izvršen, je bil blagoslovljen ljubljanski aerodrom, s tem pa je bila tudi izvršena pomembna etapa v razvoju ne samo našega letalstva, temveč tudi gospodarskega in splošnega kulturnega razvoja naše domovine. Velik in pomemben je ta dogodek, ker se z njim ta naša najbolj cenjena, najbolj kulturna in najlepša pokrajina veže v brezbrežju po najhitrejši in najlažji poti z vsemi deli sveta, služeč na ta način najboljše ne samo lahkotni izmenjavi gmote in duha, marveč tudi ideji splošnega mira, bratstva, ljubezni med narodi in solidarnosti narodov v obče, posebej še za srečnejšo bodočnost človeštva. Naša država, ki tako visoko pojmuje pomen letalstva, si prizadeva, v kolikor ji težavne gmotne prilike to dovoljujejo, da letalstvo zavzame ono mesto, ki mu po važnosti pritiče. V tem svojem stremljenju išče država zaslombe in podpore tudi v zasebni iniciativi in v zasebnem delu. V tem prizadevanju moramo vsi biti združeni, kakor da smo en sam, prežeti z isto mislijo in željo, da delujemo za jačanje našega letalstva. Ministrstvu vojske in mornarice je pripadla velika in težka misija, da v vsej državi ustvari osnove letalskega prometa. In glejte, v tem svojem prizadevanju doživlja danes ta redki m pomembni čin — da lahko otvori ljubljanski aerodrom. V tem svečanem trenutku naj bo naša prva misel namenjena našemu najvišjemu zaščitniku in največjemu poborniku našega letalstva, našemu viteškemu in ljubljenemu kralju, kateremu izražamo svojo neomejeno vdanost in hvaležnost z vzklikom: »Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I. in njegov vzvišeni dom!« Gromko je množica povzela vzklik, iz zvočnikov pa je donela himna. Svečan prizor. Tišina po vsem letaliSču, oni v uniformi salutirajo. Slednjič zaključi g. general: »Proglašujoč v Imenu g. ministra vojske ln mornarice otvoritev aerodroma, ga iz- ročam v promet domačim kakor Inozemskim društvom za letalski promet z željo, da posluži procvitu našega letalstva, napredku tega kraja ln naše države ter prijateljskemu sodelovanju med narodi!« Pozdravni let Stoječ ob mikrofonu na govorniškem odru napoveduje šef letalskega centra dr. Stane Rape pozdravni let domačega letala »Lojzeta« in najhitrejšega vojnega letala »Havvkerja«. — »Lojzeta« pilotira naš domači junak Janko Čolnar, »Hawkerja« pa vrli kapetan Džal. 2e je Čolnar visoko v zraku in daleč izven letališča, menda že nad Ljubljano, ko zabrni »Hawker« in se v burnem zaletu požene v sinjino. Prav kmalu dohiti »Lojzeta« in že skupno v krogu dostojanstveno pozdravljata novo letališko polje. Džalovo letalo — mojstrovina letalske tehnike na vsem svetu — je kakor besen zmaj, a »Lojze« sledi kakor pohlevna, okrvavljena lastavica. Srečno pn-staneta oba in pozdravni let žanje najzi-vahnejšo pohvalo vsega občinstva okrog letališča. Tekma športnih letal Pozornost, ki jo je nase navezal ta pozdravni polet, se stopnjuje, ko takoj nato napove dr. Rape brzinsko handicap tekmo športnih letal. Prvi starta najpočasnejsi »Pelikan« (100 km na uro. Tako daleč smo ze!) pilotira ga Gabriel Vodišek. Sledi mu »Gipsy Moth«, ki ga pilotira Vojislav Po-povič iz Sarajeva. Nato »Fizir«, last Aero-kiuba v Beogradu, pilot Samo Milovano-vič, arhitekt. Nato »Sim 8«, takisto last beograjskega Aerokluba, pilotira pa ga Rodoljub Milovanovič, študent prava. Oba Milovanoviča sta kot pilota dobro znana in spadata med najboljše rezervne avia-tike »Lojzeta«, ki razvija 175 km na uro, pilotira seveda njegov mojster Janko UjI-ner. Letalo sarajevskega Aerokluba pilotira znani akrobat podporučnik \ oja Fopo-vič S »Puss-Mothom« starta Mijo Janko-vič. popularni pilot vrdke Bat'a iz \ u-kovara, ki se bori za barve jubljanskega Aerokluba. Zagrebški Aeroklub tekmuje s sličnim letalom, ki ga pilotira Vicko kre- lja6bčinstvo navdušeno sledi sijajni tekmi, v kateri si »Lojze« sijajno pribori prvenstvo _ Nagrada za zmagvalca je bila postavljena na okrašeni mizici ob vhodu v hangar Edvarda Rusijana: bronasti kipec princa Pavla. Vojna letala v klinu Po končana tekmi športnih letal je star-tala skupina sedmih vojnih aeroplanov. V krasnem dvigu z letališča so se formirali v klin in pričeli krožiti v brezhibni formaciji nad letališčem. Medtem je prispelo letalo iz Beograda, od koder je odletelo ob pol 14. url in prišlo v dveh urah in pol v Ljubljano. , .. Skupina vojnih dvosedov se v krasnih lokih posameznih letal razkropi in se pripravlja na pobiranje poročil. Sredi letališča sta bila postavljena dva droga, zvezana med seboj z vrvjo, na kateri so bila pripeta poročila. Letalo je imelo na repu dolgo vrvico, s katero je tik nad zemljo letelo preko označenega prostora, tako da sta se obe vrvici zapletli in ju je letalčev spremljevalec lahko potegnil s poročili vred v avion. Potniško letalo avstrijske zrakoplovne družbe odhaja z odličnimi gosti v Salz-burg, da se še nocoj udeleži tam svečanih iger na prostem. Množica gledalcev jim viharno vzklika v slovo. Srebrni ptič ji pozdrav vrača v krasnem krožnem letu, nato pa izgine v gorenjsko stran. V pričakovanju katastrofe Sledila je točka s padali. Iz skupine petih vojnih dvosedov v višini 600 m se je nenadoma zabliskalo: iz letal so skočile štiri svetle sence. Nastopil je trenutek grobne tišine. Tu pa tam se Je začul vzklik, v katerem je bilo čutiti ne malo groze. In res, četrti padobran se je razvil šele po kakih 300 m. Z bliskovito naglico se je bližal k zemlji. Množici je zastal dih. Bilo je slišati le silno bučanje motorjev. Vse je čakalo katastrofe. Potem pa se je beli klobuk nenadoma zasvetil v solncu. Množica se je oddahnila. Padalo se je navidez za nekaj trenutkov ustavilo in potem pričelo lepo plavati proti zemlji. Ko je »pogumni« letalec prispel na zemljo, je ta ali oni malo čudno gledal, zakaj se prav nič ne gane. Ali uganka je bila kmalu pojasnjena: neki reditelj je skočil na sredo letališča in slovesno dvignil — vrečo peska, jo priiel na zadnjem koncu in v veliko veselje gledalcev iztresel nemarno vsebino, zaradi katere je bilo toliko strahu. Ostala pedala so prispela na tla točno kakor je predpisano. Borba v zraku Nato je startal vojni dvosed, za njim pa enosed Devoitin. Pričela se je zračna borba, v kateri je podlegel dvosed enosedu. Nadvse zanimivo je bilo opazovati enosed, ki je sledil dvosedu neprenehoma za repom, da ga strojnice iz dvoseda niso mogle dobiti na piko. Vojni dvosed je vodil pilot štiglič, enosed pa pilot Blagojevič. Nekaj časa se je dvosed sicer sijajno izmikal v krasnih zavojih, toda enosed se mu ni nič manj okretno približeval in ie bilo zelo lahko kar brez fantazije videti, da je vojni dvosed dobil že precejšnjo serijo strelov v svoi trup. Nekajkrat je dvosed tudi sam naskočil enosed, ta pa se mu je v trenutku izvil in ga napadel od zadaj, da bi moral strmoglaviti na zemljo. S porazom vojnega dvoseda je bila borba, povsem jasno zaključena in sta obe letali pričeli delati loopinge in druge vratolom-ščine v zraku. Navdušeno pozdravljena od silne množice gledalcev sta pilota štiglič in Blagojevič končno pristala in izstopila iz svojih letal. Kapetana Džal in Bajdak junaka dneva Sledila je najbolj napeta izvedba akrobacij v zraku z letali »Hawker« Rolls-Roys. Vrli kapetan Džal se je v elegantnem loku dvignil z letališča in kmalu dosegel višino 1000 m. S hitrostjo 360 km na uro Je pričel izvajati tako vratolomne akrobacije, kakršnih LJubljana še ni videla, pa tudi še marsikatero drugo mesto ne na svetu. Kapetan je nekaj sekund potem. ko J« doseerel višino 1000 m, že tvegal hrbtni let, iz katerega je preskočil v vijak. V stoji barvi se Je letalo svetlikalo srebrnobelo. Ali ob tej lepoti tehnike 20. stoletja M človek ni imel časa izgubliati. Kapetan Džal Je iz višine pričel piki rs ti proti zemlji. Ton6, to je pad letala proti zemlji, da se vrti spiralno okoli sVoje osi, je marsikomu povzročil trenutek groze. Toda kapetan Džal se je spet 50 metrov nad zemljo v trenutku dvignil in že letel na hrbtu, napravil looping, apet ton6, in je viharno pozdravljen pristail. Za njim se je dvignil njegov drug, znani in drzni letalec Leonid Bajdak. Izvajal Je skoro iste točke kakor kapetan Džal, le s tem razločkom, da se js povzpel v višino 1500 m in več in od tam pikiral proti zemlji. Tudi on je žel viharen aplavz, ko je pristal. Za temi res smrtno nevarnimi izvedbami dveh naših najboljših in hkrati tudi najpredrznejših pilotov se Je dvignil v zrak predsednik Aerokluba Rado Hribar, da uniči znamenito »križarko«, ki je pred tedni strašila po ljubljanskih ulicah in zdaj čakala svoje usode na letališču. Predsednik Hribar Je imel čudovito srečno roko. v elegantnem loku se je približal ladji in jo z nekaj bombami razbil, da je bilo videti na mah le ostanke ogrodja, ko so se razpršili debeli oblaki dima. V toplem poletnem večeru Zaradi močnega vetra so morale akrobacije domačega artista Janeza Mrvarja iz-ostati. Solnce je že zahajalo. Glave so se pričele ohlajati. Na vrsto je prišla publika. Ljudje, ki so se bili priglasili za letenje, so obsuli potniška letala, ki so se dvigala drugo za drugim. Marsikatero materinsko srce je zatrepetalo, ko sta se sin ali hčer drznila zapustiti zemljo. Počasi se je zvečerilo. Množica se je razhajala. Dva dolga, dolga vlaka sta odpeljala le neznaten del gledalcev, avtomobi-listi in avtobusi drugi mali del, ogromna večina pa se je vračala peš v Ljubljano in v vasi okrog letališča. Se dolgo v pozni večer so nad letališčem bučali motorji. Potniška in športna letala kar niso zadostovala za veliko število tistih, ki so se priglasili, da zlete prvič v zrak. Vojaški piloti so smehljaje se zasedli svoja pilotska mesta pred motorji in sprejeli zdaj tega, zdaj onega in se dvignili v višave, da bi jih čim več doživelo zmagoslavje naše tehnike. Joj, kako čudovito so zaupali vsi vrlim pilotom, tem krepkim dušam, tem Junaškim srcem! Nedvomno sta pa bila junaka dneva tihi, skromni kapetan Džal, doma tam iz romantične Bosne, in kapetan Bajdak, sin široke ruske stepe, visok, stasit, krepke rasti, otroško ljubezniv v pogovoru, a neizmerno srčan in smel v zračnih višavah. Kakor kapetan Džal, tako je tudi kapetan Bajdak s svojim vratolomnim tonojem, ko sta se spuščala iz višine 1000 metrov in več proti zemlji, spiralno okoli letalove osi zadivil vso velikansko množico, ki ji je zastal dih od doslej ji povsem neznanega trepeta. Ne- kajkrat sta se oba približala t najhitrejšem letu tako blizu tal, da so ljudje v strahu sklonili glave in pd začudenja pa tudi od groze neprenehoma vzklikali. Taicih pilotov svet najbrž nima veliko. A to, kar je tvegal kapetan Bajdak, da se je z vrtoglave višine 1500 metrov spustil proti zemlji brez motorja, preseda že vsako mejo preprostega človeškega razuma. Bila sta to dva tekmovalca brez primere, srčna do skrajnosti, z živci, ki že ne morejo biti več človeški. Tako je potekel dan, ki ostane v zgodovini jugoslovenskega letalstva nepozaben praznik. Bil je to praznik, ko je sleherni pokazal svojo voljo ,dati narodu po tolikih borbah v preteklosti veličino, da ga postavi v vrste narodov, ki so imeli srečnejšo preteklost kakor naš. Disciplina, ki so jo danes pokazale vse silne množice, nas lahko navdaja z zadoščenjem in ponosom. Njej gre tudi glavna zahvala, da pripravljena reševalna služba, ki so se ji poleg drugih zopet stavili na razpolago naši vrli samaritani, ni imela prilike intervenirati zaradi kake nesreče. Opravka je imela le z ljudmi, ki jim je postalo slabo zaradi velike vročine. Tako je bil današnji dan v vsakem pogledu lep in vesel, nado in pogum vzbujajoči praznik. VIHAREN KONGRES JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSTVA Ob udeležbi okrog 2500 učiteljev in učiteljic iz vse države je bil včeraj v Ljubljani otvorjen letošnji učiteljski kongres Ljubljuta, 20. avgusta 1933. Po seji glavnega odibora in po verifika-cijski delegatski konferenci, ki sta se vršili včeraj, je bal danes prvi glavni dan kongresa Jugoslov. učiteljskega udiruženja, na katerega je prispelo v Ljubljano iz vseh krajev države okrog 2500 učiteljev in ■učiteljic. Unionska dvorana je bila že pred začetkom zborovanja polna do zadnjega kotička. Razpoloženje med zborovalci je biilo ves čas živahno razgibano in skupščina je že dopoldne, dasi na dnevnem redu ni bilo kakšnih posebnih točk, imela prav živahen potek. Oder dvorane je krasila velika državna trobojmica in slika Nj. Vek kralja. Dasd je v unionski dvorani dobro poskrbljeno za ventilacijo, je že od jutra začela pritiskati precejšnja vročina in zborovalci ter ziborovalike so se ves čas pahlljali s poročili in navodili, ki so jih imeli v rokah, obenem pa so z vso napeto pozornostjo sledili izvajanjem govornikov. Ko je kmalu po 9. uri predsednik JUU g. Damjan Rašič otvoril zborovanje, se je v svojem govoru najprej spomnil Nj. Vel. kralja kot najvišjega zaščitnika domovine, zlasti pa kot najvišjega protektorja ljudske prosvete im učiteljskega stanu. Vsa dvorana je ob kraljevem imenu priredila burne iskrene ovacije. Na to je bila na predsednikov predlog poslana s skupščine naslednja udanostna brzojavka: »Jugoslovenski učitelji, zbrani na svoji trinajsti glavni skupščini v Ljubljani, pozdravljajo svojega ljubljenega kralja in obljubljajo, da bodo zvesto služili Njegovim prizadevanjem za dobro domovine in jugoslovenskega naroda. V zvesti službi in vdanosti do Nij. Vel. so učiitelj.j srečni, da s svojim vztrajni/m delom negujejo enotnega duha hrabrega naroda za napredek Jugoslavije, v čast in slavo vladavine Nj. Vel. kralja.« Ko je zbor z burnim odobravanjem sprejel vdanostno brzojavko na znanje, sta bi'i navdušeno sprejeti še pozdravni brzojavki predsedniku vlade g. Srškiču in ministru prosvete dr. Stankoviču z izrazi upanja, da bosta zmirom naklon,jena njihovim borbam za povzdigo jugoslovenske "narodne šole. Nagovor predsednika Rašiča Zatem je predsednik g. Rašič izipregovo-riih Jugoslovenski, učitelji in JUU imajo v svojem vsakdanjem delu zmirom pred očmi visoka načela nacionalne ideje. Ta načela so: negovanje jugoslovenskega nacionalizma, gojitev in izpopolnitev vseh dobrih rasnih lastnostih utrjevanje ideje o narodnem edinstvu, odstranjevanj« tujih besed iz ljudskega govora in postopna izgraditev enotnega književnega jezika, spoštovanje vsake priznane vere in naglaša-nje verske strpnosti, delo, da postane inie Jugosloven naša skupna svetinja, kakor je naša svetinja ime domovine Jugoslavija, propagiranje pravičnosti glede enakomerne razipodelitive nacionalnega premoženja v zvezi z omejevanjem privatne lastnine, taiko da bo zagotovljeno dostojno življenje vsaki, rodbini. — Vodia jugoslovenskega naroda, naš vzvišeni in viteški kralj je v svojem pismu jaigoslovenskim učiteljem rekel, da so učitelji graditelji narodne duše in da mora biti JUU steber jugoslovenskega nacionalizma. Lahko rečemo, da so iu-gosslovenski učitelji v ogromni večini verni nosilci jngoslovenske nacionalne Ideologije in da je JUU v pravem smislu nacionalna ustanova.« »Vs| smo nacionalisti!« Pri zadnjih besedah g. predsednika je završalo po dvorani in šum je kmalu narasel, da njegovih izvajanj niti v rrvih vrstah ni bilo mogoče več čuti. Zborovalci so v velikem številu protestirali proti predsednikovi besedi, da bi bili naši, učitelji samo »v ogromni večini« nosilci jugoslovenske ideologije in med hrupom so se neprestano ponavljali medklici: »Jugoslovenski nacionalisti smo vsi« — in pa zahteva, da predsednik popravi svojo izjavo. Šele ko je predsednik dal znamenje, da jemlje na znanje to enodušno manifestacijo našega učiteljstva za jugoslovensko nacionalno idejo, se je vihar v dvorani polegel. | V svojih nadaljnjih izvajanjih je g. predsednik podčrtava! potrebo novih šolskih zgradlb, za kar so v prvi vrsti potrebne večje po vetkrat, kdo je tedaj kukal ostalo?« »To je bilo maščevanje, gospod oficijal. Popoldne sem pretepel fanta in on se mi je, nepridiprav, maščeval. Ko sem odkukal jaz, je začel kukati on, smr-kolin!« Iz češčine U. B. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Ameriška mladina za teniški šport Navdušena športna mladina pozdravlja ob priliki otvoritve prvega teniškega turnirja za mladino »beli šport« Za 600 delavcev 100 hlebov kruha Kričeč primer delavskega izkoriščanja v sandžaškem rudniku Beograd, 19. avgusta. Včeraj je bil ustavljen obrat rudnika »Jarando« v Kaški v Šandžaku. Do ustavitve obrata je prišlo po intervenciji obla-stva zaradi pritožb delavcev, ki razkrivajo kričeč prime.- delavske bede in izkoriščanja. V rudn-ku so kopali lignit in je fcila do zadnjega produkcija zelo izdatna, kajti nakopali so n.i dan po 30 vagonov iignita, za katerega je bilo še vedno dovolj domačih in tudi tujih kupcev. Mnogi kupci pa doba" niso redno plačevali in je tako rudnik, ki je last podjetnika Milana Savica in njegovih sinov, prišel v zadrege. Vse te zadrege pa so najtežje občutili delavci, katerim je podjetje že dolgo časa dolgovalo na mezdah. Rudnik je zaposloval nad šeststo delavcev, ki so preiemali svoje skromne mezde deloma v gotovini, deloma pa v prehrani. Delavcem so od zaslužka odtegovali seveda tudi stan-arino za primitivne ^ barake. Mezd v gotovini delavci že dolgo časa niso sprejemali v redu in so morale oblasti že večkrat posredovati, da so dobili izplačano vsaj po en del skromnega zaslužka. V zadnjem času pa so bili vedno slabše oskrbljeni tudi z živili. Tako so predvčerajšnjim med 600 delavcev razdelili kot edino pre- hrano — 100 hlebov koruznega kruha. Lačni delavci so se zaradi tega silno razburili, upravitelj rudnika pa jim je obljubil, da bodo še tekom dneva dobili več kruha, ki pa ni mogel utešiti niti največje lakote. Lačni delavci so včeraj na vse zgodaj oblegali rudniško pisarno zahtevajoč zaostale mezde. O incidentu je bilo obveščeno sresko načelstvo in je prišel sam sreski načelnik v spremstvu orožniškega poveljnika iz Novega Pazarja, da preišče vso zadevo. Iz pritožb, ki so jih navedli delavci, so razvidni kričeči primeri bede. Delavci so tako sestradam, da so okoliškim kmetom celo čevlje prodajali za kruh m so potem bosi hodili na delo v rove. Oblasti so uvidele, da je pod takimi pogoji delo nemogoče in je prišlo tako do ustavitve obrata. O položaju so bile poslana poročila banski upravi, notranjemu ministru ~n ministru za šume in rude. 700 strelov na minuto Poljskemu inženjerju Gonczaruku se je baje posrečilo skonstruirati strojno puško, ki tehta samo 4.« kg in odda na minuto do 700 strelov. Za izum se zanimajo posebno zastopniki japonske vlad«. Nasilje stavkajočih v Ameriki Ameriko vojaštvo Je primorano uporabljati silo proti stavkajočim, ker napadajo prevoz mleka v mesta Dolgočasni tekač Lani v maju se je oženil znani finski tekač Nurmi, ki je nekaj časa veljal za najboljšega tekača na svetu. Ta zakon se bo, kakor zdaj poročajo iz Helsinkov, razbil. Gospa Nurmi zahteva ločitev od svojega moža enostavno zategadelj, ker sta njima »temperamenta nezdružljiva«. Previdno pristavlja, da sicer še vedno ljubi Nurmija (ali njegove dohodke), da pa pomeni zanjo takšen mož dolgočasnega partnerja posebno še, ker je zelo plašljive narave. Nurmi je namreč zelo molčeč človek in mu »nedostaja besed«, da bi se z ženo pomenil o stvareh, ki jo zanimajo. Nurmi je baje pristal na ločitev in Je izjavil, da bo stopil med profesionalne tekače ter se bo že v kratkem pomeril s francoskim tekačem na dolge proge La-doumeguejem. Don Quichotte — robot Na veliki radio razstavi v Londonu kažejo tega fantastičnega robota, čigar mehanizem je tako nasproten liku, ki ga predstavlja Konec beneških gondol Starejši ljudje si težko predstavljajo Benetke brez gondol in gondolicrjev, toda poznavalci sodobnih Benetk pravijo, da v mestu lagun kmalu ne bo ne duha ne sluha o gondolah. Podjetniki, ki jim je doslej promet z gondolami donašal obilico denarja od tujskega prometa, so začeli opuščati vožnje z ladjicami po lagunah. Posel gondol prevzemajo polagoma motorni čolni. Ladjedelnice, ki so izdelovale gondole, so skoraj popolnoma ustavile svoje delo. Pravijo, da niso letos spravili v promet niti enega novega vozila starega kova. Motorni čoln bolj in bolj izpodriva romantično gondolo, ki je že danes zapisana smrti in bo kmalu našla svoj zasluženi kotiček v muzeju. Štirje milijoni madžarskih imen Budimpeštanski »Nemzeti Ujsag« priob-čuje razgovor s predsednikom za poma-džarjenje imen dr. Zolbanom Lengyelom, ki pravi: Polovica prebivalcev Madžarske, t. J. 4 milijoni ljuai imajo deloma popolnoma tuja, deloma le napol madžarska imena. Dva' in pol milijona madžarskih državljanov, ki so po materinskem Jeziku Madžari, pa imajo še vedno tuja imena. šele v devetdesetih letih se je na Madžarskem pojavila težnja za pomadžarjenjem imen. Zdaj se bliža madžarlzacija v orož-ništvu svojemu koncu. V letošnjem decembru ne bo na MadžarsKem nobenega orožnika z nemadžarskim imenom. Madžari-zacija p& tudi uspešno napreduje pri pošti in železnici. Odslej bo vlada v Budimpešti skrbela, da se temeljito pomadžari vsako leto najmanj 100 tisoč imen in v 40 letih ne bo na Madžarskem nobenega tujega priimka. Skavti kot Indijanci Skupina ameriških skavtov v indijanskih oblačilih ' Več ritmike, več plesa! Obisk pri ee. Katji Delakovi. Ga. Katja Delakova, ki je Lami z nekaterimi prav lepo uspelimi naslopi obrnila nase pozornost naše kultjrne javnosti in in se je s par večeri v Delavski zbornici izkazala tudi kot odlična učiteljica plesne umetnosti, je šla potem za malo časa v zatišje. Zdravstvene razmere ji niso dopuščale, da bi aktivno živela v svoji umetnosti, pa se je ta čas izživljala v snovanju velikopoteznih načrtov za bodočnost. — Povabila me je v svojo delavnico v novi Dukiče-vi palači ob Gajevi ulici, kjer si je uredila tudi lastno, moderno opremljeno plesno dvorano. V eni najlepših, najbolj umetniška drzno mebliranib sob. kar jih premore Ljubljana, se je razvil kratek, prijeten pome-nek- Ga. Delakova se je v zadnjem č?sj pripravila na nove umetniške pohode. Najprej je zasnovala originalno. grandiozno plesno - literarno študijo »Cesta« - program, ki na čudovit način spaja v sebi plesne in pesniške, igralske in glasbene elemente in s katerim poide t>o vsej priliki gostovat tudi v inozemstvo. Za doma, za Ljubljano, pa je pripravila novo šolo ritmične gimnastike in umetniškega plesa, ki jo bo otvorila prihodnje dni. O ritmiki in o plesu mi je pripovedovala na svoj znani, preprositi, iskreni način. — Kako radi se otroci gibljejo, kako radi »norijo«! In kako veseli in zdravi so pri tem. Da človek z leti odebeli in okori, ni nobena nujnost, temveč je samo posledica tega, da se premalo gibljemo. Človeško telo bi bilo lahko najlepše od vsega, kar premore narava. Kako radi občudujemo kip« starih Grkov, pa vendar si nič ne prizadevamo, da bi jim postali enaki. Večina izmed nas živi povprečnjaško življenje brez vsakega pravega smisla. Delo, ki prinaša le malo ugodja in zadovoljstva, jesti in plitka zabava — tako teče življenje, ki ga samo tu pa tam prekine kot majhna senzacija kakšna bolezen. Vse prepogosto smo bolni in vse preveč izmed nas jih je bolnih. Toda največ bolezni je takšnih, da se jim lahko izognemo, samo volje nam manjka tako oblikovati življenje, da bo v resnici postalo življenje in da bomo postali zdravi, veseli in iepi. Zato ie pač treba gimnastike. Ples je seveda nekaj drugega. Ples je samo telesno v zvezi z gimnastiko. Plesalec mora sicer biti dober gimnastik, toda dober gimnastik še ni plesalec- Vsakdo lahko in bi moral vežbati svoje telo. toda pri plesalca je gib izraz čuvstva. Tega čuvstva ne dra- mijo v človeku kake nadzemeljske moči, to je čisto človeško čuvstvo in sprejema vtise iz joka izgubljenega otroka, od tipajoče boje slepca, iz žuljavih delavčevih rok. Na to čuvstvo vplivajo ritem, melodija, barva glasu glasbenega dela, nanj vpliva harmonija barvnih akordov, ki jih zazreš v sebi ko poslušaš pesem. To je globoko, silno lepo čuvstvo. In to čuvstvo lahko postane cela skala čnitvstev, bol in radost, življenje in smrt, ljubezen in vera. — In kadar 6e človek utopi v ples, mu pogosto pride prav tako, kakor da bi se vse njegovo bitje spuščalo k zemlji, čisto v zemljo. M. Zanimiva publikacija o sodobnem hotelu V drugi polovici avgusta izide posebna številka naše odlične strokovne revije »Arhitektura«, ki bo posvečena samo hotelirstvu. Ta revija, ki je doma še premalo znana, ima v inozemstvu že svoj sloves, kajti nad 60 inozemskih strokovnih revij jo redno registrira in obilo številk gre v inozemstvo na naslov stalnih naročnikov. Avgu-stova številka bo imela prav zanimivo in bogato vsebino. Uvodni članek bo razpravljal o sodobnem hotelu v Nemčiji, Ameriki, Franciji, pri čemer se bo posebno poudaril splošni evropski tip hotela (alpski in obmorski tip). V reviji bodo priob£eni številni načrti obstoječih domačih hotelov, gostiln in kavarn ter vzorni projekti in načrti zgradb v bližnji bodočnosti. Nadaljnji članki bodo obravnavali specialno notranjo ureditev hotelov, elektrotehničnih in signalnih naprav, kopalnic itd. — Posebna pažnja bo posvečena modernemu komfortu. Poseben članek bo postavil paralelo med našimi in inozemskimi hoteli, članki bodo izpod peres odličnih naših strokovnjakov-arhitektov, kakor so gg. Fatur, Spinčič, H. Hus, Mesar, Platner, Tončič, Dubovy, Prljevič, Mattanovich, Manda, Vidakovič in dr. Opozarjamo naše tujsko-prometne interesente na to izredno važno številno, ki jim bo nudila obilo pouka in dala smernice za njihove bodoče gradnje. Priporočamo, da se na to revijo naroče ter da po možnosti objavijo slike in opise svojih objektov v tej posebni številki. Vsa vprašanja je nasloviti na uredništvo revije »Arhitektura« v Ljubljani, Gajeva ul. 9. A. V. P. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagne-nju k bluvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo pole-gati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah. Pristopajte k Vodnikovi družbi (Ponede1}feov$/ee Blagorodje, stric Boltežar jih pri čaši rajnega, svojim bratcem iz rokava stresa. Rusovska država je štela v tisti dobi, ko sem se bil jaz pojavil v Peterburgu, okrog sto milijonov duš. Z mojim prihodom se je ta številkica seveda nekoliko zvišala. In očividno je bilo nenadoma vse potrebno ukrenjeno, da bi se zavrl val invazije tujega elementa; kajti, dasiravno sem bil veleprijazno sprejet, je trajalo vendarle precej časa predno sem dosegel svojo službeno nastavitev pri gozdarski oblasti. Tako sem čisto neprostovoljno užival nekaj mesecev zlate svobode, da sem lahko na najplemenitejši način zabil svoj dragoceni čas in denar. Marsikatera noč je izpuhtela v večnost pn kartah in nekaterikrat se je že zdanilo, ko so še žvenketale polne čaše. Nič ne rečem, najdeš tudi pri nas možakarje, ki se pri cvicku res postavijo in tudi pri čaši Štajerca so tiči, toda ukoreninjeni narodni običaji, ter splošno nižja temperatura sta tam sploh pripomogla butiljki v družbi do še večjega ugleda kakor pn nas in ne-malokedaj sem naletel med pivci na prave virtuoze v tej stroki. Ampak proti strumnemu generalu, bakrenordečemu bradaču, našega stalnega omizja so bili vsi skupaj klaverni šušmarji. Ta stari gospod, ki je izza neke bitke s Turki pogrešal gornji del svoje lobanje in se je vselej, kadar se je pojavil pri naši stalni mizi kak tuj gost, z najganljivejšo odkritosrčnostjo opravičeval, da se na žalost tudi pri mizi ne more odkriti - je imel navado, da pe vedno med jedjo izpraznil par steklenic močnega žganja za zaključek pa še butiljko araka - po okoliščinah je včasih tudi se parkrat, da capo zahteval, če je namreč baš tako naneslo - ali vkljub vsemu m bilo zapaziti na njem niti trohice pijanosti ... Ne verjamete.. __ Ne zamerim vam, gospoda moja, tudi jaz nisem verjel tudi za mole pojme je bilo to preveč! Dolgo nisem vedel kako naj bi si vso zadevo tolmačil, dokler nisem nekoč, rekel bi čisto slučajno pogrun-tal skrivnosti tega čudnega pojava. Imel je namreč general navado da ie od časa do časa svoj klobuk malo privzdignil. To sem bil ze nrei večkrat videl, ne da bi iz tega sklepal kaj hudega. Da mu je bilo od tolikega žganja čelo vroče je bilo vendar več kot naravno in da je skušal to ozračje razčistiti, menda nič manj. Po dolgotrajnem, bistrem opazovanju sem pa končno dognal, da je s klo- bukom vred privzdigoval tudi nekakšno — na klobuk pritrjeno — srebrno ploščo, ki mu je služila namesto v turški vojski izgubljenega kosa lobanje in da je pri taki priliki vselej izpuhtela — v obliki majhnega oblačka — vsa sopara zavžitega alkohola. Tako je bila hipoma rešena mučna zagonetka. v Zaupal sem to odkritje nekaterim izmed svojih dobrih prijateljev in ker smo bili baš lepo zbrani pri večerni zabavi, sem se kar takoj ponudil, da svojo trditev tudi s poskusom dokažem. Stopil sem tedaj s svojo pipo za generalov hrbet in v trenotku, ko je on privzdignil klobuk, sem takole, kakor slučajno, prižgal s koščkom papirja dvigajoče se pline. In tedajci, gospoda moja, se nam je nudil ne le docela nov, temveč tudi izredno lep prizor. Skrivnostna meglica, dvigajoča se nad generalovo glavo se je v tem trenotku spremenila v krasen ognjen stolp . . . Ostanek vinskih duhov pa, ki se je še lovil med lasmi pod klobukom, je v najlepšem modrikastem plamenu tvoril nimbus, kot si lepšega in sijajnejšega pri največjem svetniku misliti ni mogoče. Moj eksperiment seveda ni mogel generalu skrit ostati. Pa ne da bi se bil mož radi tega kaj razburjal, kaj še — nasprotno: Zdelo se je celo, kot da mu ves špas nekako laska, kajti nam je ta eksperiment, ki mu je do takega ugleda in slovesa pripomogel, še večkrat ponoviti dovolil. Sploh bi bilo — po mojem skromnem mnenju — namesto večne domine, tombole, šaha in drugih dolgočasnosti uvesti tudi take družabne igre. Kajti ne morete si predstavljati, koliko veselih ur smo ob takih prilikah doživljali. Vendar za enkrat vse to rajše preskočim, ker vam nameravam povedati še različne lovske zgodbe, ki se mi zde mnogo bolj čudovite in morda še zabavnejše. Lahko si mislite, gospoda moja, da sem se s pajdaši, ki so velik, obširen lovski revir res obrajtali, kaj dobro razumel. Z mirno vestjo lahko trdim, da so mi ti dnevi ostali v najlepšem spominu — bodisi radi prijetne spremembe v razvedrilu, kakor tudi radi neverjetne sreče, ki mi je stala ob strani ob vsakem še tako trapastem početju. Nekega jutra, na priliko, vidim skozi okno svoje spalnice, da je velik ribnik —- v neposredni bližini — takorekoč posut in natrpan divjih rac, fazanov, gosi in druge perjadi. Kakor bi trenil, potegnem puško iz kota, planem na vrat na nos po stopnicah in v naglici treščim z glavo ob rožance s tako silo, da so se iz oči kar iskre kresale. Toda to me ni v moji lovski strasti prav nič zadrževalo. Skokoma sem bil pri lokvi in kaj kmalu sem prišel do strela, ali ko nastavim puško, doženem v svojo nemalo jezo, da se je zaradi silnega sunka v rožancih kresilni kamen s puške stresel . . . Kaj storiti? Časa ni kazalo izgubljati! K sreči se domislim, kaj se je bilo pravkar zgodilo z mojimi očmi. Pripravim torej ponvičko, natresem primerno količino smodnika, namerim puško na divjo perjad in — ena dve tri _upilim z vso silo s pestjo po svojem čelu. Krepak udarec je povzročil isker dovolj, da se je vnel smodnik ter sprožil puško ... In tako, gospoda moja, sem zadel pet parov rac, štiri kljunače in en par krasnih fazanov. Da, prisotnost duha je duša možatih činov. Ce na primer vojakom in mornarjem prav ta vrlina mnogokrat pripomore do njihovih uspehov, tedaj moremo reči, da se ima tudi lovec neredko edino le njej zahvaliti za svojo — takozvano — lovsko srečo. BSK vodi Po včerajšnjih treh državnih prvenstvenih tekmah je prevzel vodstvo BSK, ki mu s ls točkami sledita Hajduk in Gradjanski — Situacija se čisti •. • i škega moštva 39. pešpolka s 5 : 4 (1 : 1). Pred odmorom so bili vojaki, po odmoru pa igralci Celja boljši. Popoldne je SK Olimp zmagal nad SK Celjem z 2:1 (1:0). V tej prijateljski tekmi je nudil Olimp bolj smotreno igro kot moštvo Celja, ki je bilo zelo neenotno in neodločno. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno in točno. Gledalcev je bilo 930. Ljubljana, 20. avgusta. Državno prvenstvena tabela se je danes spet — če ne računamo več včerajšnje srečne zmage Jugoslavije nad Vojvodino — izpopolnila s tremi rezultati, več ali manj pričakovanimi. V Beogradu sta se spoprijela domača nasprotnika, BSK in BASK, pri čemer se je BSK temeljito re-vanžiral za svoj prvi poraz in se s to zmago v enajstih tekmah s 16 točkami povzpel na vodstvo tabele. V Zagrebu je Hašk odigral že tretjo zaporedno tekmo na domačih tleh, in sicer proti osiješki Slaviji in tudi to z visoko razliko odločil v svojo korist. S to zmago je prekosil Jugoslavijo in se usidral na šesto mesto v tabeli. V Splitu je imel Hajduk v gostih zagrebško Concordijo, ki mu je morala z minimalno razliko odstopiti obe točki. Po današnjih tekmah se je samo vrstni red spremenil v »gornji hiši«, kjer je sedaj slika naslednja: BSK 11 7 2 2 33:14 16 Hajduk 11 7 1 3 21:10 15 Gradjanski 14 7 1 6 22:22 ls Bask 14 6 2 6 32:31 14 Concordia 11 6 1 4 24:11 13 Hašk 11 6 1 4 25:13 13 Jugoslavija 10 5 0 4 17:20 12 Primorje 12 4 3 5 24:27 11 Vojvodina 12 2 3 7 14:33 7 Slavija S. 11 2 2 7 18:31 6 Slavija O. 11 2 2 7 12:30 6 V naslednjem podrobnosti: Hašk : Slavija (0.) 6:0 (4:0) Zagreb, 20. avgusta. Hašk je v današnji prvenstveni tekmi zaigral zelo lepo, nenavadno prodorna pa mu je bila napadalna vrsta. Igrala je zelo koristno in si je že v prvem polčasu zasi-gurala štiri gole, izmed katerih je zabil Medanič 2, Petrak in Ranogajec pa po enega. Po odmoru je Medanič povišal razliko še za dva gola. Slavija se je dobro in fair branila, vendar je bila proti izbor-no razpoloženemu Hašku brez prave moči. Tekmo je sodil g. Ames iz Beograda. Hajduk : Concordia 1:0 (1:0) Split, 20. avgusta. Pred 2.500 gledalci in pod vodstvom sodnika Mike Popoviča iz Beograda se je danes odigrala prvenstvena tekma med Hajdukom in Corcordijo, ki jo je z edinim golom odločil Hajduk zase. V 19. min. prvega polčasa je dobil po lepi kombinaciji Lemešiča in Benčiča žogo prosti Lin, ki jo je poslal mimo Demiča v mrežo. Igra se je pozneje menjavala zdaj na tej zdaj na oni strani, toda nobeno moštvo ni moglo več do uspeha. Sodnik g. Popovič je bil v splošnem dob(r, vendar je parkrat grešil glede ofsidov. BSK: Bask 4:1 (2:1) Beograd, 20. avgusta. Današntji tetami za državno prvenstvo med BSK in BA&Kom je prisostvovalo okoli 40 Sledovi v snegu« in »Ladja brez pristana«. Poleg že omenjenih Abrahamovih operet »Havajske rože« in »Ples v Savoju« ter operete »Carjevič« bodo izgotovljena še naslednja operetna dela »Jesenski manevri«, »Pariško življenje«, »Pri treh mladenkah« in to vse s prvovrstnimi igralskimi in pevskimi močmi. V naši državi bosta snimana in po nemških produkcijskih družbah izgotovljena dva programna velefilma: ^Bosanska rapsodija« z Brigito Helmovo, Rudolfom For-sterjem, Szoke Szakallom v glavnih vlogah. Zunanji posnetki za ta film bodo izdelani v Bosni in bodo s snimanjem že kmalu pričeli. Poleg tega bo pri nas izdelan film »Nevesinjska puščica«. Za mnogo drugih filmov pa bo^o zunanji posnetki dogotov-ljeni na našem Jadranu, ker se je inozemstvo že prepričalo o lepoti naSe riviere. Predaleč bi zašli, če bi hoteli imenoma navesti še vso dolgo vrsto lepih filmov. Ki so že na programu prihodnje sezone. Zato se skrčimo le nu kratko ugotovitev, da si filmska publika lahko obeta od nove sezone res obilno žetev velikih in l"pih filmskih del, ki jih bo gledala z veseljem, zadovoljstvom in užitkom. Filmski drobiž Nov film Marlene Dietrichove. Vršijo se pogajanja glede najnovejšega filma Marlene Dietrichove, ki se bo pričel snimati, čim se umetnica povrne z dopusta. Režiral ga bo zopet Sternberg in za vsebino bo imel življenje ruske carice Katarine. S pripravami za film so že pričeli. Japonska producira največ filmov na svetu. Kakor čitamo v ameriških listih, bo tudi letos v pogledu števila napravljenih filmov Japonska na prvem mestu. Izdelala bo približno 800 japonskih ter približno " 0 kitajskih filmov. Z ozirom na to veliko število filmov, ki jih Japonska vsakoletno potrebuje, premišljujejo sedaj Američani, kako bi se dala ustanoviti večja ameriško-japonska produkcija na ameriških tleh. Pola Negri filma v Franciji. Pariška družba Viafilm je angažirala v Parizu bi-vajočo filmsko igralko Polo Negri za glavno vlogo v filmu »La Savelli«. Film, ki bo napravljen po istoimenskem gledališkem komadu Maksa Maureya, bo predočil lju-bavno razmerje cesarja Napoleona III. z znamenito pevko Savellijevo. Geza Bolvary pride v Jugoslavijo. Po končanih posnetkih v ateljejih v Tempel-hofu in Novem Babelsbergu, kjer je znani režiser Geza Bolvary delal svoj najnovejši velefilm »Grad na jugu« z Liano Haidovo in Viktorjem de Kowo, je režiser odpotoval z igralci in vsem tehničnim štabom v Jugoslavijo, kjer bodo snimali zunanje posnetke za ta film. Jeanette Mc DonaJd filmska partnerica Ramona Novarra. Ko se je te dni nahajala v Londonu znamenita filmska igralka in pevka Jeanette Mc Donald, so ji ponujali angažma pri neki londonski veliki filmski družbi. Umetnica pa je ponudbo odklonila, ker je sprejela pogodbo z ameriško produkcijsko tvrdko Metro Gcldwyn, kjer bo v enem svojih prihodnjih filmov partnerica popularnega Ramona Novarra. Vremenski pregled Ta teden je bil domala po vsej Evropi teden vremenskih preobratov in tudi pri nas se je vreme na gosto spreminjalo. Vročina je takorekoč čez noč jenjala, a se kmalu obnovila, pa znova oslabela in se vnovič povečala. Toda suša traja dalje, menda nikjer ni padlo kaj prida dežja, da bi res zaleglo polju in sadežem. Več dežja so dobili po ostalih delih države, a tudi ne povsod v zadostni meri. Mogočni anticiklon, ki nam je čuval vroče in suho vreme v poprejšnjem tednu, se je okrog nedelje temeljito zamajal. Njegovo gospostvo je izpodkopala najprej velika ruska depresija, ki je s svojim ogromnim vetrovnim vrtincem, to se pravi, z njegovi mzapadnim sektorjem, potegnila nase mrzli zrak prav iznad severnih polarnih kraiev ter ga zagnala čez vzhodne predele srednje Evrope in čez Rusijo. Spričo tega se je silno shladilo v vsem vzhodnem delu našega kontinenta; v osrednji in tudi južni Rusiji je zavladal nenadoma hlad kakor pozno jeseni. V toku nedelje je ta hladna poplava dosegla naše kraje ter drla dalje na Jadransko morje. Zato se je tako nenadoma shladilo in v našem Primorju je divjala huda burja, kakor da nismo sredi avgusta, marveč jeseni. Ali ozračje je bi-1 osuho, dasi zelo vroče, zračni tlak je stal visoko in ohladitev nam ni mogla povzročiti znatnejših padavin, dasi bi tako silno prav prišle. Samo pooblačilo se je z nizkimi, nedolžnimi oblaki, v pinedeljek pa se je zopet zmagoslavno prismejalo solnce. Za odmikajočo se rusko depresijo se je zopet ojačil anticiklon ter nam naklonil obnovo vročine v začetku, ali brž mu je za-pretila nova nevarnost z druge strani. Z Atlantskega oceana se je namreč mod tem približala nova depresija ter pričela posegati v vremenske razmere na celini, potiskajoč anticikion proti vzhodu. V torek, na praznik, je dosegel njen vpliv naše kraje, sprožil jug in nam naklonil pod večer manjši naliv, ki pa je zopet izsušeno zemljo samo nekoliko podražil. Zadel nas je samo nekakšen obrobni zaliv depresije, ki je z veliko naglico oabrzel mimo, glavna depresija je ostala še tam nad oceanom in se sredi tedna še ojaCila. Odtlej smo v mejnem pasu med anticiklonom, ki se je umaknil nad južno Evropo, ter atlantsko depresijo, ki je mogla v četrtek poslati še en svoj zaliv čez srednjo Evropo, v celem pa poganja čez celino samo topli južnozapadni veter, ki napoveduje dež, pa ga vendar tako dolgo ne prinese. V prehodnem pasu je slabo, presuho, dasi močno spremenljivo; še bolj suho vreme imajo seveda dalje _ia jugu, zlasti v Španiji kjer anticiklon že dolgo gospoduje brez sprememb. Nasprotno pa je imela tudi v tem tednu severna polovica Evrope z Rusijo vred več dežja in neprimerno bolj hladno vreme. Končno bo seveda gospostvo depresije seglo v polni meri do nas in potem bo konec suše, pa tudi vročih dni in poletja. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10,000 dinarjev! HI iik JLž ©ILASI Vsaka bes«da 60 (mu-; za dajanje naslova ali ta Šifro p« I Din. fll Dekle poiteno tn krepko, tod i »ačetaico sprejmem v tr gorimo. Ponudbe n« ogi. odelefc »Jutra« pod Siti"* »Tate»j nastop I«. 24139-1 Natakarica dobi stalno službo. Naslov r &s1«e. oddelku »Jntra«. 24191-1 Pe Moškega afi žensko kurjeno moč za izde'avo prešitih odej. nočno delo; sprejmem. Ponudbe poslati na oglas. oddelek »Jntra« pod »Dober zaslužek«. ^ 34392-1 Lesnega manipulanta tre«nega, po možnosti neomenjenega. dobrega račti-narja, povsem zmožnega prejemanja jelove-ga okroglega in rezanega b'«ga. veščega pi«arwišk;h del na žagi, išče za takojšen na »top lesna Industrija na deželi. Ponudbe z navedbo zahtevkov in curricu-lum vitae postati na og'. oddelek »Jutra« pod značko »Vesten«. 24440-1 Kmečkega delavca mladega, ki Je vajen vseh kmečkih del sprejmem. Hrana tn stanovanje t hiši. Plača v» dogovora. Franc Konje-dlc. Stražlšče pri Kranju. 24543-1 Šiviljo »čem sa otvoritev skupnega salona. — Ponudbe na oglat, oddelek »Jutra« pod nnačk« »Modac. 24600-1 Avtomehanlka samostojnega. ki ima večletno prakso v večji-b avtio-4* kupim. — Gostiln« Francija — Kolodvorska ulica šte-v. 27. 24602-7 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24306 7 Tri traverze kuipim po 7.75 mtr. — Ponudbe pod »Traveria« na osrlasni oddelek »Jutra«. B 24170-7 Porcelanaste ploščice 15 krat 15, lahko slabše vrste, kupim do 1200 ploščic za oblaganje hladilnice. Ponudbe s ceno na Kozlevčar. Šoštanj. 24583-7 Avto, moto Vsaka beseda 1 Dia: ia dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Dim. (16) Gostilno - vlnotoč dobro vipeljano, v eentm Ljubljane oddam t naje« ali odstopim proti odkupnini mve.nta.rja. Dooise na og,aa. oddelek »Jutra« pod Šifro »G-osMloa-vinotoi«. 8467747 500 Dfai nagrade dam tistemu, ki ml preskrbi za v najem gostilno v Kranju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »V najem« 24405-17 Pekarno ▼ zdravilišču blizu Olj* oddam za 2 teti ugodno t na jeni. Naslor pri podružnici »Jntra« v Celj'u. 24017-17 Lokali Vsaka beseda 1 Din: ia dajanj« naslova ali za šifro p« 6 Dia. (10) Vogalno parcelo 660 m* velik®, 100 m od cestne leleinice ob Gra-daščici prodam. Ponudb« na oglasni oddelek Jutra pod značko »i Din 45«. 23575-20 Dve parceli po 000 tv. m et« v St. Vidu nad Ljubljano pod ugodnimi mese&niiini odplačili naprodaj. Naslo-v r ogi. od. Jutra. 23760-20 Enodružinsko hišo novo, i vrtom, na periferijo oddam v najem. Na-flloT pove oglasni oddelek »Jutra«. 24614-20 Stanovanji Vsaka beaeda 1 Din; sa dajanj« oaatova ali ■a šifro pa 5 Din. (31) Gospa srednj« starosti prosi do brosrčno osebo posojila ■2000 Din. Gre k dotični osebi v službo, da posojilo odsluži. Dopise poslati n.. oglasni oodeiek »Jutra«. 24351 16 Kdo posodi 4000 Din popolnoma zanesljivi stranki, samo za dobo 2 mese-cov, mu dam obresti 400 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Zanesljivo 282«. 24445 16 Vs&ka beee4a 1 Din; za d* jan j« nasl ova ali za »fro pa 5 Din. (10) Motorno kolo kupi® na obro*e. Dam na račun Din 1500 in soecial no lahko dirkalno avo-ko lo. Ponudbe na oglasni vddelek »Jutra« pod »OHV« 24402-11 25.000 Din posojila iSčem na posestvo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro jamstvo«. 84277-16 10—15.000 Din posojila »če trgovec proti mesečnemu odplačevanju. Po-nuitbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »25«. 84641 16 Ločena gospa podjetna, prikupljiva. išče primernega boljšfga družabnika » kapitalom, ali sama pristopi kot taka. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Restavracij« ali trgovina«. 24113-16 Knjižico Mesttie h-anilnice ljubljan ske z vlogo 100.000 Din prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »100.000 takoj«. 24436-16 Mlekarno ze*o dobro vpeljano, takoj oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izredna prilika«. 24296-19 Točilnico na prometnem kraju takoj oddam radi bolezni. Maribor, Pobrežka cesta 2 £1328-19 Brivnlco dobro idpočo, takoj prodam v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Dobra prilika 933«. 24540-19 Zaradi likvidacije naprodaj trgovina ma-nufakture ln galanterije v sredini mesta za 15.000 Din. Istotam naprodaj stelaža po zelo nizki eenl. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prilika«. 24547-lfl Vsaka beseda 1 Din; m dajanj« aa«iova aH za šitr« pa 5 Din. (80) Enosob. stanovanje a kuhinjo takoj oddam snažni im mirni stranki v Mostah, Konoščeiva ulica it. 1«. 24140-21 Enosob. stanovanje podpritliino, v vili oddam t 1. septembrom mirni »tranki brez otrok v Ru ta rjovi ulici št«v. 4a. 24536-21 Dvosob. stanovanje oddam ob Mladinskem domu iter. 7 — Kodeljevo. 24272-21 Dvosob. stanovanje išče mirna stTanka s 1. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točen«. 24406-21/a Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali ca šrlro 3 Din. (23) Komfortno sobo novo opremljeno, oddam. Kocjanč-ič, palača Vzajemne zavarovalnice. ' 23755-23 Kot sostanovalko k domači hčerki sprejmem dijakinjo, ki poseča prvi razred dvorszredne trgovske šole. Glince, c. Xm 8. 24295-23 Sobo i 2 posteljama, lepo in šolnino, z delno oskrbo oddam v Rebri štev. ll/I. 24462-23 Prazno sobo lepo. oddam v Kdoveki ul. št 3/L _ 24423-23 Opremljeno sobo sončno, « posebnim vhodom ln elektriko oddam takoj v Janševi ulici 10. Sp. Šiška. 24438-23 Dva dijaka iščeta sobo z zajtrkom. — Ponudbe na naslov: Fortu-nat. Ljubljana, Dolenjska cesta 19/L 24485-22 Dva dijaka srednješolca sprejme učiteljska družina v zete dobro oskrbo In strogo nad zorstvo. v neposredni bli žini realke in obrtne šole. Pomoč pri učenju brej platna. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24048-22 Štiri dijake za 1. gimnazijo sprejmem. Vestna vzgoja, pouk petih jezikov doma brezplačno. Nemšk« konverzacija. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. £4595-23 1 ali 2 dijakinji sprejmem na hrano in sta novanje. Naslov pri podružnici »Jutra« v Olju. 24329-22 2 dijaka (-inji) sprejmem v vso oskrbo. K/oritkova ulica štev. 29/1. 244S4-22 Glasbila Vsaka beseda 1 Din; za dajanje nasiova ali z» šifro pa 5 Din. (26) Vsak* beseda 1 Din: ia dajanj« aasiova aH aa šifro pa 5 Din. (17) Posestvo z g—10 orali zemlje vzamem v najem v bližini šole. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kmetovalec«. 24014-17 Enodružinsko hišo (rilo) « vrtom kupim. P«-nudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Dom 56«. 23&12-20 Hišo (prodam, lepo zidano, pritlično, s S sobami, kuhi pjo. podstreAno sobo, vežo, vrt s sadonosnikom. ob' cesti. 5 minut od ko lodrora. v najlepši legi. .Martin Zebec, po»e*-tmik, Poljčane, dravska banovina._23706-20 Prodam posestvo t 6 orali zemlje, ridano hišo * vei gospodarskimi poslopji, vse v najboljšem stanju, krasna lega t najboljšimi razgledi, okrog in okrog nahajajoč« s« tik Brežic. Pojasnila d« Zorko, Trnje 17. 23663 20 Dvosob. stanovanje kletno, suho, parketirano, takoj oddam. Vprašati: Vodovodna 1-1 (št. 84). 24634 21 Trisob. stanovanje lepo, • kopalnico oddam v Gledališki ulici št. 7/III. 13931-21 Trisob. stanovanje s kabinetom in pritiklina-mi za 800 Din oddam z novembrom v Frankopanski ulici št. 9, Ljubljana VII. 24452 31 Opremljeno sobo lepo, v vili, s souporabo kopalnic« io posebnim vhodom oddam. Robbova ul. 21 (za Sv. Krištofom). 24442-23 Opremljeno sobo v sredini mesta oddam c*jsi^du. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24348-23 Sobe išče f Pouk Beseda 1 Din; za dajanje oa« lova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iš&ej« kistTukcij«, plačajo -vsako besedo 50 par; za šifro aR za dajanj« naslova 3 Din. (4) Višješolec M inetruiral niiješole« v Ljubljani, za hrano in stanovanje. Naslov pove og!. oddelek »Jutra«. 24167 4 Najboljša okrepitev po hripi ali živčni bolezni — Hot-el-pensdon »Triglav« Bo hin jska Bi strica. Sio v e-nija. 10 dnevno bivanje 400 Dim, v seziji 450 Din. 204-38 Alt saxofon nov, ugodno proda Kari J 51! v. trgovina ZaJ„ta, ■gonna Dunajska cesta. 24319-20 Pianino skoro nov s krasnim glasom ln polnometalno konstrukcijo ugodno prodam. J. O., Trzlč, Cerkvena ulica 8. 24573-26 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; aa dajanj« naslova aH ia šifro 8 Din. (21-«) Enosob. stanovanje aH prazno sobo z vhodom s stopnjic, v centru mesta iščem. Ponudbe na og! ami oddelek »Jutra« pod znač-ko »13«. 24305 21/a Stanovanje 4—Ssoboo, opremljeno z vsem modernim komfortom iščem v vili. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »načko »Me»ti«. 24166-21/a Enosob. stanovanje « pritiklSmami išče mlad zakonski par brez otrok v Spodnji Šiški v bližini Sv. Jerneja ceste za 1. oktober. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam 300—400«. 24397-21a Vsaka beseda 50 par; sa dajanj« naalova ali za šifro 3 Din. (23-a) Prazno sobo g po»ebn.im vhodom, iščem Ponudbe s cemo na naslov Marica Steb.e, Hrenova 12 2-1297-23/a Opremljeno sobo pri mirni stranki Ljubljana ali okolica išče soliden železniški uradnik. Ponudbe s ceno pod »Stalno in č;sto« na og*asni oddelek »Jnfa«. 24346-23a Sostanovalko sprejmem Nastev v ogla«, oddelku »Jutra«. 24471-2S Sobo s štedilnikom iščem. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trnovo ali Rožna dolina«. 2^8-23 Dijaške sobe Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ah u šifro 3 Din. (22) Dijake i vso oskrbo sprejmem v centru. — Najmodernejši knmfort in zmerna cena. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24016-22 Črn klavir (Stutzfltigel) naprodaj v Rožni dolini cesta IV12. 24569-26 Stmji Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (29) Pisalni stroj Ideal C', skoro nov, proda Prestor J., Jezica. 243iS5-29 Vsaka beseda 2 Din; za o^janje naslova aH šifre pa 5 Din. (25) »Fortuna« Ljubljana, poštni predal 221, pisarna za to-nltno posredovanje Vara pošlje prospekt proti predplačilu x0 Din. 23863-25 Udovec večji posestnik, trgovec in gostilničar, išče v svrho žemitve premožno, trgovsko naobraženo go®pod:č-no, pridno in čiste preteklosti, v starosti 24—32 let. Vdova brez otrok ni izključena. Resne ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »35 let«. 24202-25 Kuharica Pletilni stroj sistem Jaequard« 8'90, zelo ugndno naprodaj. Več pove Utkin, Vidov danska io. 244SG-29 irnafvm Vsaka beseda 1 D;n: za dajanj« naslova ali u šifro pa 5 Din. (27) Lepega volčjaka radi selitve počen prodam. Na.slo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 24305-27 Foxterrierie čistokrvne, stare 2 % me seča. ugodno proda Zaje F., iibertova ulica št. 25. 24459-27 resna, osamljena, želi po-pofti.tj istotakega samostojnega gospoda, starega ne i^znod 28 let. Resne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Za želj eni dom«. 244,14-25 Katera vdova ali dekle ho5e poročiti posestnika, obrtnika, boljšega človeka, starega 53 let, vdovca z nekaj kapitala. — Imeti mora nekaj premoženja aH kapitala. Ponudbe na ogl. ode'«k »Jutra« pod šifro »Jesenska ljubezen«. MS08-25 Posestnik podjetja in kmetije, dobrosrčnega značaja, dobro situiran. star 50 let, žc-U poročiti skrbno gospodinjo- bodisi gospodično alt vdovo 35—45 let z neko-'iko premoženja. Ponudbe naj se pošljejo na og'a«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Lipo domačo«. 24385-25 " »«7i_il 24379-2 »Jutra« 24474-6 •_______. .------— " ~ . . T Urejuje Davortn Bavlje^ Maja sa konzorcij .Jutra« Adolf Ribnika, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskanja Franc Jezeri Za inaeratm del je odgovor Aiog Novak. Vs. v LjuUjam.