110
Naši dopisi.
Dobrova 23. marca. (Zima in drugo.) Letošnja zima bila je tukaj precej ostra in skoraj brez presledkov suha. Stari sneg, katerega bilo je v primeri z lansko zimo, le deloma, skopuil bil je do dne 12. t. m. Dobro-dejni in topli dež opral in osnažil bil je zemljišča in zimske setve tako imenovane ^smetane" do čistega. — Ozimna žira ohranila so se pod prvim snegom sploh dobro. Veselili smo se uže zelo na dejansko-sadjarska dela v novem šolskem vrtu, za katera imamo zadostnega potrebnega materijala preskrbljenega. A, »človek obrača, Bog obrne". V nedeljo, dne 13. t. m. pričela je precej zjutraj se po malem burja oglašati; postajala je od hipa do hipa krepkejša in ozračje hladneje. Okolo 3. ure po-poludne 12. t. m. pričelo pa je iz oblakov pošteno „bob-kati" ; za temi „bobki" začne pa gost suh sneg padati, kateri je v malo trenotkih bil kopno zemljo zopet popolno pobelil. Snežilo je na to skoraj neprestano z vso silo do naslednjega petka skoraj do večera. Nasulo se je bilo med tem časom vsega novega snega do blizu 90 cm. na visokost. Toliko novega snega se ob tem času tukaj tudi najstarejši ljudje še nikoli ne spominjajo.
Sv. Jožef prinesel nam je zopet ugodno toplo-južnt vreme, katero do danes neprestano traja.
Glede šolskega napredka nam je pa zima v zadnjih trenotkih svojih precejšnje škode napravila. Zavoljo tolike obilice novega snega skoz celi pretečeni teden otroci v šolo dohajati mogli niso. Ves ta čas ni bilo od vasi po fari le-sem do šole nobenih pravih gazi, ker jih je sneg vedno sproti zasipal.
Sedaj pa še kaj ve^lega in zanimivega. Zdravstveni položaj more se med ljudmi po fari sploh povoljni imenovati.
Od začetka tekočega posta sem pa do sedaj vpisalo se je na novo v naši fari nad 500 oseb obojnega spola v družbo treznosti. Prelepa bratovščina presv. Rešnjega Telesa pridobila je v tem času 56 novih bratov in sester tukaj; tudi k družbi sv. Mohora jih je letos iz dobrovske fare precejšnje število na novo pristopilo.
Družba treznosti obstoji tukaj uže 36 let; ustanovil bil jo je  v.   č.  gosp. Melharčič  za časa  njegovega  tu-
111
kajšnjega službovanja kot duhovni pomočnik. Ta gospod, blagega spomina, bil je pozneje misijonar v Afriki. On bilje tudi napredni sadjerejec. Sadno drevje, koje je tukaj sadil, in po njem osnovana družba treznosti sta mu v dobrovski fari stalen in najboljši spominek.
Ravno povedano je pa v dveh obzirih neovrgljiv dokaz: prvič, da sta naša čast. gospoda duhovnika za dušni blagor faranov svojih resnično vneta in zavzeta, ter da se v ta namen vsake se nudeče prilike tesno okleneta in marljivo poslužujeta; drugič pa, da so farani sploh v jedru   svojem pravi, pošteni   in   dobri Kristijani.
Teh vrstic pa nikakor ne pošiljam med svet v namen kake posvetne, minljive pohvale, nego temveč ediuo in le v spodbudo milemu slovenskemu ljudstvu po deželi, katero naj bi se za vse lepo čem preje, tem bolje popolno zavzelo in ogrelo.
Splošna treznost po eui, vzajemna skupna molitev pa po drugi strani bi z božjo pomočjo celo deželo (prebivalce njene namreč) kmalu spremenila v pravo bogo-Ijubno družino.
Dragi mili narod slovenski, dvigni se tudi v tem obziru na noge. na čvrsto krepko delo! Bog in pomoč njegova, gotovi vspeh!                                      M. Rant.
Iz Ljubljane. — Velika noč obeta se za letos krasna, ako ostane vreme velikega tedna tudi še čez praznike. Vkljub hladnim nočem, v katerih gorkomer pada pod 0, ogreva se narava pri gorkoti gorkih dni toliko, da se v vseh krogih narava odmika.
—  Državni poslanci naši vrnili so se večinoma uže cvetno soboto na dom. Kolikor se čuje, bode prihodnja javna seja državnega zbora dne 23. aprila in se ta dan prične splošna razprava o državnem proračunu, ki navadno traja krog treh tednov. Med tem vabljeni so udje delegacije za 14. dan aprila v Trst k slovesnemu krstu nove vojniške oklopnice ;;Cesarjevičina Štefanija".
Udje kvotne deputacije pa bodo prej ko ne due 13. nii 14. aprila ua Dunaji imeli razgovor z udi ogerske kvotne deputacije.
Naglica, s katero Ogri delujejo na dognanje kvoti-uega vprašanja, priča, da se boji za se po novih volit-\ah bolj neugodnih razmer.
—  Preveč slovenskih časnikov! — to tožbo čujemo nkoraj med vsemi kiogi slovenskega razumništva. Vendar pa do sedaj skoraj ni minulo leto, da bi se ne bil prikazal na našem obnebji nov slovenski list. — Videti pa je vendar, da se pričenja neka reakcija, ker te dni gre govorica po Ljubljani, da se imata morebiti zediniti dva tukaj izhajajoča lepoznanska lista v en list. — Enako bilo bi za vso slovensko stvar jako želeti pri preobilnem številu političnih naših listov.
— Razpis častne nagrade za povest, namenjeno slovenski mladini. Razumniki vseh omikanih narodov paznim očesom motrijo razvoj tistega dela književnosti svoje, kateri je v prvi vrsti namenjen mlademu narastaju, ier vestno skrbe za to, da se mladini podajajo v roke po obliki in vsebini dovršene, čistim peresom in plemenitim srcem   pisane  zabavne   in poučne knjige.    Tudi v
Slovencih se je uže večkrat poudarjalo, kako potrebujemo mladini svoji primernega berila in razna učiteljska in pedagogijska društva naša so večkrat ukrepala o tem in obravnavala vprašanje, kako bi se zadelala ta praznina v književnosti slovenski.
To uvidevši je znani rodoljub češki in prijatelj mladine slovenske, blagorodni gospod Jan Lego v Pragi, po županu ljubljanskem podpisanemu odboru izročil
sedem cesarskih cekinov
v plemeniti namen, da ž njimi nagradi najboljšo povest, namenjeno slovenski mladini od dvanajstih let dalje.
Navedeni znesek sedmih cesarskih cekinov pa je samo častna uagrada, katera se izplača pisatelju povesti; vrhu tega gospod Jan Lego poskrbi še za to, da pisatelj nagrajene povesti prejme za spis svoj še navadni pisateljski honorar.
Pisatelj nam v svoji povesti naslikaj vzornega slovenskega mladenča, odličenega z vsemi krščanskimi in državljanskimi vrlinami; od tiste dobe, ko začne hoditi v šolo, spremi ga do moških let, ko stopi v praktično življenje, opiši ga živo in plastično brez moralizovanja, da bode mlada duša, videča pred seboj junaka povesti, hrepenela po njegovem vzvišenem vzgledu izpolnovati vse dolžnosti, katere narod, cerkev in država zahtevajo od poštenega moža.
Ako pisatelj takošno životopisuo povest postavi v zgodovinsko zanimiv čas ter njeno dejauje opre na take domače kraje, ki se odlikujejo po prirodni lepoti svoji, bode tem večja zasluga njegova.
Povest obsezaj šest tiskovnih pol male osmerke, na-tisnene z navadnimi garmoudskimi črkami.
Rokopisi naj se pošiljajo do konca tekočega leta načelniku podpisanega odbora, kateri tudi povesti prisodi darilo ter pisatelju njenemu izroči častni honorar.
V Ljubljaui  1. aprila 1887.
Peter Grasselli,                          Prof. Fr. Levec,
župan ljubljanski.                        urednik ., Ljubljanskega Zvona"
načelnik.                                      načelnikov namestnik.
Prof. J. Gnjezda,                           Ivan Tomšič,
predsednik družbe katoliških            c kr. vadniški učitelj in urednik,
rokod. pomočnikov.                                     „Vrtcev