Poštama plačana v gotovini
*
Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani"
Člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36'—. Oglasi se računajo v oglasnem deln »lin 0-7B od mm iti stolpu, v tekstnem delu in na zadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa.
Izhaja okoli 20. vsakega meseca	ček.	rač.	št. 11.430
Telefon 39-14
Leto VIII.
Ijubljana, 30. septembra 1939».
Štev. S.
le en sporazum
Važno za gostilniiarie
Po dolgem obotavljanju in šele pod pritiskom razmer smo prišli do, za našo državno ureditev, zaželjenega sporazuma. S tem, da se je razmejila državna uprava, ni odveč, če trdimo, da bi se moral skleniti še drug, nič manj važen sporazum med našim gospodarstvom in javno upravo. Vsa leta, odkar je nameščenec odvisen od slehernega vaškega kričača, ki se greje ob topli politični peči te ali one stranke, ni mogel biti uradnik točni in dosledni izvajalec zakona ter glasnik poštene uradniške vesti. Zato ni čuda, če so se ravno v gospodarstvu pojavljali slučaji, ki so se stalno presojali iz stališča dnevne politike ne pa gospodarske smotrnosti. Kako malo smo se brigali za gospodarske probleme, nam pričajo dolga povojna leta, ko smo sicer imeli trgovinsko ministrstvo, toda z jako skrčenim, skoraj brezpomembnim delokrogom. Pri nas smo poznali do danes le politično gospodarstvo, nismo pa poznali načrtne gospodarske politike, ki bi poskušala rešiti pod raznovrstnimi okolščinami se pojavljajoča gospodarska vprašanja. Temu je mnogo kriva slaba uprava, ki smo jo imeli poleg toliko hvaljenih dobrih zakonov in predpisov. Toda kaj nam pomaga dober zakon s slabo izvedbo; bolje je po našem mnenju manj dober predpis, zato pa njegovo točnejše izvajanje.
Vzrok temu pojavu je slabo plačano in socialno odvisno nameščenstvo, ki izgublja vsak smisel in voljo za pravilno vrednotenje gospodarske delavnosti. Mnogo nameščencev smatra ravno zaradi te lastne stiske vsakega gospodarskega človeka za nekega nepridiprava ter
se na podlagi takega mišljenja in praznega uradniškega žepa presojajo različna vprašanja, ki se tičejo gospodarskih slojev.
Tako so se dogajali in se dogajajo še danes slučaji, ko se gostilničarstvo, obrt in trgovina zaupno obračajo na upravo, da jih zaščiti pred naraščajočim šušmarstvom. Odgovori, ki jih dobivamo nas potrjujejo v tej domnevi, da je ravno uprava zaradi napačne in odvisne presoje spornih zadev mnogo kriva, da šušmar vsrkava življenjsko silo našega gospodarstva. Ti pojavi se bodo pojavljali toliko časa, dokler se našega uradnika ne bo materielno ojačilo in istočasno osvobodilo politične odvisnosti.
Upajmo, da bo našel klic o depolitizaciji uradnika in o njegovi primerni oskrbi pravo pot do onega mesta, kjer se razpravlja o razširitvi delokroga banske uprave. Menda je ravno današnji čas jasno pokazal, kako važno je gospodarstvo za trdnost temelja vsake države, saj se v prvi vrsti po gospodarstvu ocenjuje njena odporna sila.
Ce pride do tako zaželjenega sporazuma, med gospodarstvom in upravo, o čemur smo trdno prepričani, potem bo našlo gospodarstvo, z uničenim šušmarstvom in vseh njegovih zajedalk, nešteto možnosti za ustvarjanje novih gospodarskih edinic, od katerih bo vsaka nudila dober in varen kruh našemu dela-željnemu človeku. Ta sporazum naj velja kot dopolnilo onega sporazuma, katerega je v naši državi vsak pristaš državne misli z največjim veseljem in zadoščenjem pozdravil. Brez tega dopolnila bi tudi prvi sporazum zgubil na svoji vrednosti.
Uredba o pobiianiu draginie
Iz uredbe o pobijanju draginje in proti brezvestni špekulaciji, ki je stopila že v veljavo naj vam v naslednjem podamo najvažnejša določila.
Uredba o pobijanju draginje ukinja vsa določila zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921., njegovega pravilnika, z dne 7. septembra 1922., kakor tudi vse ostale zakonske predpise, v kolikor so z novim zakonom v nasprotju.
Kaj spada pod uredbo o pobijanju draginje?
Pod zakon spadajo: življenjske potrebščine: ljudska in živinska hrana, jedi, pijače, obleka, obutev, kurivo in razsvetljava. Nadalje poljedelske naprave, poljedelsko orodje in vsa sredstva, ki so potrebna za kmetijsko proizvodnjo, n. pr. umetna gnojila itd., pogonski material, gradbeni material stanovanja in lokali o katerih izide posebna uredba ter drugi nujno potrebni predmeti, za katere se ne plača luksuzni davek in končno še ves material in orodje za izdelavo vseh prej imenovanih predmetov.
Kaj ne spada pod uredbo?
Vsi proizvodi kmetov iz lastnih posestev, nadalje monopolski predmeti in zdravila v lekarnah.
Kaj je prepovedano po tej uredbi?
1. Zadrževati od prodaje proizvedeno in za prodajo nabavljeno blago od strani proizvodnikov, posredovalcev ali prodajalcev življenjskih potrebščin p ostalega blaga na drobno in na dtebelo.
2. Kupičenje življenjskih potrebščin in ostalega blaga z namenom, ' da bi se potrebSčine in blago odte]^ilo’$ft>-metu in da bi se s tem povišali njihova
cena. Vendar se za kupičenje ne smatra nabava življenjskih potrebščin in ostalega blaga, ki se potrebuje za lastno gospodinjstvo, v kolikor njihova zaloga ne presega običajne potrebe.
3. Prepovedano omejiti proizvodnjo ter nabavo in prodajo življenjskih potrebščin in ostalega blaga pod običajnim obsegom, kakor so tudi prepovedani vsi drugi postopki, ki dovedejo do dviga cen življenjskih potrebščin in drugega blaga,
4. Prepovedano je večkratno prekupčevanje, odnosno uvajanje nenavadnih posredovanj v prometu z življenjskimi potrebščinami in ostalim blagom, s čim ur bi se pospešila »verižniška trgovina«.
5. Prepovedano je kupovati življenjske potrebščine in ostalo blago na trgih, tržiščih, sejmih, zaradi prekupčevanja na istem mestu in v času trajanja istega sejmskega dne. Gostilničarji in drugi prodajalci na drobno lahko za svojo preskrbo sklepa- I jo s prodajalci na debelo kupo-prodaje na tržiščih in sejmih samo dopoldne in popoldne m to le v času, ki je določen za prodajo na drobno na dotičnem mestu
6. Prepovedano je kupovati življenjske potrebščine od ljudi, ki jih prinašajo na trg, in sicer na potu do trga z namenom prekupčevanja.
7. Prepovedano je odvračati proizvodni k e in druge osebe od tega, da bi prinašali življenjske potrebščine na trg.
Prepovedani so vsi dogovori med proizvodniki, posredniki in prodajalci z namenom, da se določajo cene življenjskim potrebščinam in ostalemu blagu.
Cl. 7. se glasi: V hotelih, restavracijah, kavarnah, javnih kuhinjah in gostinskih obratih se bodo cene jedilom in pijači označevale na jedilnem listu na običajen način. V hotelih in ostalih gostinskih obratih, ki oddajajo sobe, se bo v vsaki sobi izvesil cenih. Iz cenika se mora. raz videti, od katerega do katerega časa velja označena cena in kateri je skrajni čas za odpoved. V označeno ceno se vračuna tudi nagrada za postrežbo, kar je treba izrecno označiti v ceniku. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom 30 dni in z denarno kaznijo do 5000 din.
Cl. 8. Prepovedano je proizvajalcem, posrednikom in prodajalcem zahtevati za življenjske potrebščine in ostalo blago višjo ceno, kakor je tista, ki zagotavlja običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom 6 mesecev in s kaznijo do
5.000	din.
Cl. 13. Kdor se pregreši proti čl. 2.,
3.	in 8. te uredbe, se lahko kaznuje ne samo s kaznijo, ki je določena za dotič-
110 delo, temveč tudi s prepovedjo nadaljnjega dela začasno ali za zmerom.
Cl. 14. Pri prekrških iz čl. 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. te uredbe sme preiskovalna oblast začasno zapleniti vse blago, ki je bilo predmet kazenskega prestopka ...
V	primerih iz čl. 2., 3., 4., 5., 6., 7.,
8.	in 9. te uredbe se lahko poleg lntmi in zapora ter denarne kazni obsojenemu odvzame vsa količina blaga, ki je bila predmet kazenskega postopka in sicer v korist sklada za prehrano siromakov.
Cl. 15. Lastnik podjetja (trgovine), če je fizična oseba, odgovarja za prestopke iz te uredbe, v kolikor no bo dokazano, da so bila ta dejanja izvršena po njegovih nameščencih ter bres njegove vednosti oziroma brez naknadne odobritve. Za denarno kazen pa solidarno jamči tudi lastnik podjetja, »»-roma trgovine.
Prečitaj tudi ostale določbe Uredbe o pobijanju draginje, ki jo v celoti objavljamo na drugem mestu, ker so zelo važne!
Kaj se zahteva od prodajalca?
Kdor prodaja življenjske potrebščine in ostalo blago v trgovini (gostilni), na trgu, tržišču ali na drugem mestu, mora označiti cene posameznim predmetom na vidnem mestu posamič, ali pa v skupnem ceniku in jih tako razobesiti, da jih lahko vsakdo jasno vidi.
Katero določilo je posebno važno za gostinske podjetnike?
V hotelih, restavracijah, kavarnah, javnih kuhinjah in gostinskih obratih se morajo cene jedil in pijač označevati na jedilnem listu na običajen način. V podeželskih gostilnah, to rej v obratih, ki ne drže jedilnih listovsemorajovsmislučl. 6. te uredbe razvesiti ceniki na katerih so označene cene poedinim jedilom in pijačam.
V hotelih in v onih gostinskih obratih, ki oddajajo sobe se mora v vsaki sobi razobesiti cenik. Iz cenika se mora raz-videti od katerega do katerega časa velja naznačena cena in kateri je skrajni čas za odpoved. V označeno ceno se vračunava tudi nagrada za postrežbo, kar je treba izrecno označiti v ceniku.
Vsak dan smo bližje zimi, zato si oglejte
LUTZ-peči
RUPENA LUTZ, Ljubljana - Šiška, tel. 32-52.
8. Prepovedano je proizvodnikom, posrednikom in prodajalcem zahtevati za življenjske potrebščine in ostalo blago višjo ceno, kakor je tista, ki zagotavlja običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček. V prejšnjem zakonu o pobijanju draginje stoji slično določilo s pristavkom, več kot 25%.
Kaj določa uredba o stanovanjih in lokalih?
Minister za socialno politiko bo predpisal glede najemnin lokalov in stanovanj posebno uredbo. Do izdaje te uredbe se najemnine ne morejo povišati, ali pa biti celo višje, kakor so bile na dan 1. septembra.
Kdo nadzoruje izvajanje te uredbe?
Izvajanje te uredbe nadzorujejo poleg eksekutivnih organov in upravne oblasti ter državnega tožilstva tudi krajevni odbori za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, ki se sestavljajo iz 3 do 6 članov v vseh mestih ter sreskih in industrijskih središčih in v naseljih več kot 5000 prebivalcev. Odbori se mo-
rajo ustanoviti v roku 10 dni po objavi te uredbe. Ti odbori sodelujejo kot posvetovalni organi z upravnimi oblastmi pri izvajanju predpisov te uredbe in prijavljajo ugotovljene nepravilnosti nadrejenim oblastem. V ta odbor pridejo predstavniki upravnih oblasti, konzu-mentoy, trgovcev, obrtnikov, stanovanjskih najemnikov, industrijcev. Člane, ki predstavljajo stanovsko gospodarske organizacije določajo njihove organizacije.
Kako se delijo kazniva dejanju po tej uredbi?
Po tej uredbi se delijo kaznovanja na prekrške in prestopke.
Katera dejanja so prekrški in katera prestopki?
Prekrški so dejanja, za katere predpisuje ta uredba kazen zapora do 30 dni in denarno kazen do 5000 din.
Prestopki pa so vsa ostala kazniva dejanja po tej uredbi, katerih denarna ia zaporna kazen presega kazen, ki je določena za prekrške.
Kako se izrekajo kazni?
Kazni se izrekajo vedno kumulativno, to se pravi, kazen mora biti denarna in zaporna kazen. Nikdar se v razsodbi ne more izreči samo denarna ali samo zaporna kazen. Le v onem slučaju, če de-likvent ne more plačati denarne kazni, potem se zaradi neizterljivosti poviša zaporna kazen in sicer za vsakih 50 din denarne kazni za 1 dan zapora. Pogojnega kazenskega izreka ni. Iz tega se vidi, da je kazen po tej uredbi neprimerno stnjžja z ozirom na njeno višino, kakor je bil to slučaj v starem zakonu.
Kakšno kazen lahko oblastvo še sreče poleg denarne in zaporne kazni?
a) Kdor se pregreši proti onim določilom, ki govore o zadržavanju potrebščin in blaga od prodaje, o kupičenju življenjskih potrebščin, da se jim dvignejo cene, o omejevanju proizvodnje, nabave in prodaje potrebščin zaradi večkratnega prekupčevanja, odnosno uvajanja nenavadnih posredovanj (veriSni-ška trgovina) in zaradi zahteve višje prodajne cene, kakor jo dovoljujejo običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček — temu1 se	prepove	obrato-
vanje začasno ali trajno.
b) Zaradi gori jMj&etih prekrškov, katerim je prištetijj^e sledeče prekrške:
Kupovanje potrebščin od ljudi, ki jih prinašajo na trg na potu do trga z na-
U pogledu izvajanja zakona I	o pobijanju draginje
se informirajte pri pristojnem združenju sklicujoč se na okrožnico zveze št. 1258/50 z dne 25. septembra 1939.
menom prekupčevanja, odvračanje pro-izvodnikov in drugih oseb, da ne prinašajo življenjskih potrebščin na trg zaradi dogovorov med proizvodniki, posredniki in prodajalci v svrho določitve cen potrebščinam, zaradi neizvešenja | cen in cenikov potrebščin v trgovini, na trgu, tržišču ali na drugem mestu, zaradi neoznačbe cen v gostilnah, hotelih restavracijah, kavarnah in ostalih gostinskih obratih zaradi določitve višjih cen, kakor je tista, ki zagotavlja običajni trgovski dobiček — sme preiskovalna oblast začasno zapleniti vse blago, ki je predmet kazenskega prestopka ter ga mora izročiti določenemu oskrbniku v shrambo. V tem primeru mora dostaviti preiskovalna oblast naredbo o zaplembi tekom 24 ur pristojnemu sreske-mu sodišču, ki mora izdati v naslednjih 24 urah odlok, s katerim se prejšnji ukrep preiskovalnega oblastva potrdi ali razveljavi. Ta vrsta kazni se lahko izreče tudi poleg denarne in zaporne kazni, ki pa se kakor smo gori rekli ne sme nikdar deliti. Pri ponovnem kazenskem prestopku pa se mora blago odvzeti.
Kdo je pristojen kaznovati in razsojati?
Za izsleditev in presojo prekrškov so pristojna sreska načelstva ali mestna načels	lastnim	statutom, odnosno
državi*	■ jevne policijske oblasti.
Za predhodno preiskavo glede prestopkov so pristojna sreska načelstva in državne krajevne policijske oblasti, dočim so za izrek sodbe pristojna sreska sodišča.
Kakšni so ugovori proti tem razsodbam?
Proti razsodbam sreskega načelstva ali državne policijske oblasti, ki se morajo prizadetim vročiti tekom 8 dni, se lahko vloži tekom 8 dni pritožba na kr. bansko upravo proti razsodbi okrajnih sodišč, ki se mora obsojencu dostaviti tudi v 8 dneh, se lahko pritoži tekom 8 dni na okrožno sodišče.
Kdo odgovarja za prekrške in prestopke?
Lastnik podjetja, če je fizična oseba, odgovarja za prestopke in prekrške v kolikor ne dokaže, da so bila kazniva dejanja izvršena po njegovih nastavljen-cih in brez njegove vednosti, odnosno naknadne odobritve. V tem primeru odgovarja za zaporno kazen nastavljenec sam, dočim jamči za denarno kazen solidarno tudi lastnik podjetja.
Pri juridičnih osebah pa odgovarja za kazniva dejanja oseba, ki ji je poverjeno vodstvo poslov, t. j. poslovodja, v kolikor ne dokaže, da je bilo delo izvršeno brez njegove vednosti. V takem slučaju odgovarja ona oseba, ki je dejanje izvršila. Za denarno kazen pa jamči solidarno tudi juridična oseba.
Kakšen je postopek?
Postopek je v vsakem slučaju nujen, torej ima prednost pred razsojo vseh že prej naznanjenih kazenskih dejanj.
Kdaj zastarijo kazniva dejanja po tej uredbi?
Kaznivost prekrška zastara v enem letu, kaznivost prestopka, pa v dveh letih, računajoč od dneva, ko je prestopek izvršen.
*
V	prednjem smo vam na kratko pred-očili na razumljiv način vsebino nove uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, ki je silno stroga in ki se bo z ozirom na čase v katerih živimo tudi Btrogo izvajala. Prosimo članstvo, da predmetno uredbo v lastnem interesu dobro prečita ih se po njej tudi ravna.
Odlično greje in vorCuje
LUTZ - peč
Tovarna LUTZ, Ljubljana 7 - Beljaška ul. 4.
Sladkorja imamo dovolj. S 1. septembrom se je začela v naših sladkornih tvornicah letošnja sladkorna kampanja. Od cca. 100.000 vagonov pese bomo izdelali okrog 12.800 vagonov konzumnega sladkorja. Ta količina ni samo zadostna za kritje potrošnje do nove sladkorne kampanje, temveč bo ostalo še nekaj za rezervo. V Jugoslaviji konzu-rniramo namreč kvečjemu 10.000 vagonov sladkorja.
Uredba o izplačevanju vlog pri denarnih zavodih
Ministrski svet je izdal uredbo o izplačevanju vlog pri denarnih zavodih, ki je stopila 8. septembra 1939 v veljavo. Glasom te uredbe ostanejo v veljavi in se morajo izplačati po predpisih te uredbe in po dosedanjih pravilnikih kolikor jih ta uredba ne spreminja vse obveznosti, nastale iz pogodb in drugih poslov, katerim je predmet vlaganje denarja na prihranek v katerikoli obliki.
Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun se izplačujejo po lestvici:
a) svote do 5000 din se izplačujejo ne glede na višino vloge brez odpovedi;
b) svote od 5000 do 20.00 din po enomesečni odpovedi;
c) svote od 20.000 do 50.000 din po dvomesečni odpovedi in
č) svote nad 50.000 din po trimesečni odpovedi.
Terjatve iz tekočega in iz drugih računov, katerih imetniki so protokolira-ne tvrdke in drugi gospodarstveniki se izplačujejo za dejanske potrebe brez odpovednih rokov.
Terjatve iz tekočih računov in drugih vlog zasebnikov, s katerimi se morajo izpolniti obveznosti za dovršitev že začetih zgradb se izplačujejo brez odpovednega roka in sicer do zneska s katerim se morejo te obveznosti poravnati.
Omejitve po tej uredbi se ne uporabijo za terjatve pri Narodni banki, na čekovne račune pri Poštni hranilnici, na tekoče račune pri Drž. hipotekarni banki, na terjatve enega denarnega zavoda proti drugemu denarnemu zavodu in naposled na terjatve zavarovalnih družb pri denarnih zavodih za izplačilo škod.
Prenosi terjatev iz enega računa na drug račun so neomejeno dopustni, dočim se na zneske, ki so se vložili v gotovem denarju po 7. septembru t. 1. predpisi te uredbe ne nanašajo.
Uredba telefonske naročnine po številu pogovorov
Minister za pošte, telegraf in telefon je odredil, da se, kakor smo Čuli, po 1. oktobru t. 1., omeji vsakemu telefonskemu abonentu število razgovorov na določeno število mesečno in da se za vsak nadaljni pogovor plača 50 p. K tej odredbi se je izdalo naslednje uradno obvestilo :
Lastniki telefonov v naših velikih mestih imajo dnevno mnogo večje število razgovorov, kakor lastniki telefona v drugih evropskih mestih. Vzrok je v tem, da uporaba telefona ni omejena. Vse to ima za posledico podražitev instalacij telefonskih central. Dasi so naše centrale preračunane za sorazmerno večji promet, kakor je normalen v drugih evropskih centralah, je vendar lokalni promet telefonskih abonentov tako narasel, da ga naše avtomatične centrale ne morejo več obvladati ter je dobivanje zvez v krajevnem telefonskem prometu pogosto zelo težavno. Ugotovljeno je, da nastaja tako obilen promet po večini zaradi razgovorov, ki jih ni mogoče kvalificirati kot nujna sporočila, temveč se ti razgovori vršijo samo za zabavo ter trajajo zelo dolgo in to ravno pri onih abonentih, ki plačajo najmanjšo telefonsko naročnino.
Zaradi tega je poštni minister sklenil uvesti plačevanje telefonske naročnine po številu izvršenih razgovorov. Kot prvi korak za definitivno določitev tarife v tej smeri je minister podpisal odlok, po katerem sicer ostane nadalje v veljavi sedanja telefonska tarifa, toda vsakemu abonentu se omejujejo razgovori na določeno število mesečno in bo za vsak pogovor preko določenega števila plačal po 50 p. Največje dovoljeno mesečno število je določeno za abonente
I.	skupine (v to spadajo hoteli, restavracije in kavarne I. reda) na 500, za abonente n. skupine ( med te spadajo hoteli, restavracije II. reda) na 370, za abonente in. skupine (med te spadajo gostilnice, prenočišča in kavarnice) na 270, za abonente IV. skupine (v to skupino spadajo pensioni) na 170 in za abonente v V. skupini (v to spadajo buffeti, krčme, restavracije z mlečnimi izdelki) na 120. Za vsak nadaljni pogovor se plača 0.50 din. Pri štetju razgovorov se vzamejo v poštev samo oni razgovori, '
ki jih zahteva abonent sam in ki se j j vršijo po njegovem pozivu. Razgovori,
| ki jih ima abonent takrat, kadar je po-| zvan po drugi številki, se ne štejejo.
| V telefonski centrali obstoja za vsake-! ga abonenta avtomatični števec, ki beleži vsak izvršen pogovor. • Ce se pri pozivu dobi znak, da je drugi telefon zaseden in če se druga številka ne odzove, se tak poziv ne šteje.
Ta nova odredba poštnega ministra je zopet zadela gostilniške obrate, ki imajo instaliran telefon in katerega lastniki teh obratov ne uporabljajo toliko za sebe, kakor njihovi gosti, od katerih se ne sme zahtevati za pogovore nobene odškodnine. Zvezna uprava je takoj po razglasitvi te odredbe podvzela korake v Beogradu, kjer je dobila zagotovilo, da se bodo takim obratom dali na razpolago avtomati in sicer večje in manjše vrste, tako da bo mogoče gostilniškemu abonentu pobirati od gostov za pogovpre denarno odškodnino. Kakor smo informirani iz Beograda, bo za večje obrate, ki bodo instalirali avtomate, odpadla naročnina, pač pa bo denar iz avtomatov pobirala poštna uprava, dočim bodo manjši obrati lahko instalirali manjše avtomate, tako da bodo lastniki teh obratov plačali sicer dosedanjo naročnino vendar bodo lahko pobirali v avtomat vrženi denar. Vsa zadeva je še v študiju v poštnem ministrstvu in bo urejena, kakor smo doznali s 1. oktobrom, do katerega se pa pogovorov v lokalnem prometu od strani gostov ne sme zaračunati.
S tem seveda ni rešeno generalno vprašanje ali niso naročnine v naši državi nekoliko pretirane, kajti v državah, kjer se štejejo razgovori n. pr. v Nemčiji in drugod se plača le instalacija ne pa tudi naročnina, ker se ista krije potom zaračunanega števila izvršenih telefonskih pogovorov. Treba bo tedaj revidirati zaradi nove uredbe ves tarifni sistem, ki velja za uporabo telefona in ki pomeni občutno obdavčitev poslovnega človeka, posebno pa za naše gostinske podjetnike, ki morajo iz lastnega žepa kriti stroške telefona, katerega uporabljajo v ogromni večini — gosti. Upajmo, da se bo končno vendarle prepričalo poštno upravo o ne-osnovanosti dosedanje tarife, ker mora biti telefon tako poceni, da ga lahko izkorišča tudi najmanjši poslovni človek.
IZJAVA PREDSEDNIKA AKCIJSKEGA ODBORA IIRVASKE GOSTINSKE ZVEZE
Ob priliki svojega potovanja v Zagreb je dal g. Stjepan Miličič, hotelir iz Dubrovnika, ki je istočasno predsednik pripravljalnega odbora Hrvaške gostinske zveze v Splitu, sledečo izjavo:
Naša akcija gre za tem, da strnemo hrvaško gostinstvo v močno in od ostalih stanovskih organizacij samostojno organizacijo. V banovini Hrvaški je okoli 20.000 gostinskih obratov in ker nismo po naravi našega obratovanja niti trgovci, niti obrtniki, temveč posebna stroka, je razumljivo, da osnujemo svoje posebne organizacije, prdevsem obvezna združenja in samostojno gostinsko zvezo. Mi nočemo biti privesek trgovskemu ali obrtniškemu stanu, ker smo dovolj jaki, da se prav lahko eman-cipiramo. Dočim so n. pr. trgovci uživali pri Narodni banki poceni kredite po 3%, morajo hotelirji plačevati visoke obresti privatnim bankam in to samo vsled tega, ker se meče nas skupaj z drugimi v eno vrečo, kamor ne spadamo. In kar je še važneje, da vodijo turistično politiko ustanove, ki so morda za turizem dale le po eno mizo in kvečjemu pisalni stroj, dočim se nas, ki tvorimo os, okoli katere se vrti turizem in ki smo dali za turizem deset in deset milijonov dinarjev — potiska v stran.
G. Miličič je istočasno predsednik gostinskega združenja v Dubrovniku ter od vsega početka kot odbornik, iskren sodelavec v Državni zvezi.
Sprememba poslovnika za kolodvorske restavracije, kioske in trafike
Generalna direkcija državnih železnic je izdala spremembe in dopolnitve poslovnika k pravilniku o izdajanju v zakup restavracij, bifejev, kioskov, brivnic, menjalnic in ostalih prostorov na postajah državnih železnic.
Za bodoče se morajo natečaji za oddajo v zakup restavracij in bifejev ter drugih obratov prvega reda objavljati v dnevnem tisku najmanj 15 dni naprej (doslej je veljal rok 30 dni).
Clen 5., ki je doslej določal, da se trafike in kioski za prodajo novin in knjig oddajajo prvenstveno železniškim invalidom, vdovam železničarjev z otroki in vojnim invalidom, ki imajo nepreskrbljene otroke in neznatne dohodke, se spremeni in se odslej glasi:
Pravico prodajanja dopisnic, časopisov, knjig in ostalih publikacij na postajah, kjer je samostojna prodajalnica novin, oddaja vsaka direkcija na svojem področju turističnemu ali železničarskemu dobrodelnemu društvu. To društvo pa mora kot prodajalec zaposliti samo železniške in v pomanjkanju železniških tudi vojne invalide in njihove vdove, ter člane njihovih rodbin. Vzdrževanje prodajalnic, postavljanje novih ali preureditev že obstoječih, gre na breme društva, ki mu je dovoljena prodaja in se sme izvršiti samo po odobritvi direkcije. Na postajah, kjer ni samostojne prodajalnice novin, se lahko prodaja novin poveri zakupcu trafike.
S	črtanjem člena 9. poslovnika se ukine dosedanji odbor za oceno ponudb in prošenj zakupnikov pri generalnii direkciji. O zakupih, ki spadajo v pristojnost generalne direkcije, pripravlja rešitev splošni oddelek generalne direkcije na predlog oblastne direkcije. O zakupih o katerih odločajo oblastne direkcije, pa razpravlja komisija, ki jo določi splošni oddelek.
Po novi stilizaciji člena 10. se zakupnina za restavracije na postajah v Beogradu, Zagrebu (gl. k.), Ljubljani (gl. k.), Zidanem mo3tu, Sarajevu, Subotici, Novem Sadu, Vinkovcih, Slavonskem Brodu, Nišu in Splitu pobira z udeležbo pri kosmatih dohodkih. Kdaj se bo uvedlo pobiranje zakupnine z udeležbo železniške uprave pri kosmatih dohodkih bo predpisal prometni minister. Poslovniku je dodana nadalje določba, da zakupec ne more zahtevati stanovanje v državnem poslopju; kjer pa je to mogoče, mu lahko železniška uprava daje v zakup stanovanje, in sicer za najemnino, ki bi jo plačal železniški uslužbenec.
Železniška uprava daje zakupnikom premog in razsvetljavo, če ima vse to na razpolago po zadovoljitvi lastnih potreb, po naslednji ceni: premog po lastni ceni s pribitkom 30% (doslej 10%) in razsvetljavo po lastni ceni s pribitkom 20% (doklej 10%). Nova je tudi določba, da sme en zakupnik imeti samo en obrat na državnih železnicah. Revizijo cenovnikov vrše odslej pristojne oblastne direkcije s sodelovanjem organa generalne direkcije, po potrebi pa tudi na mestu samem, in sicer tako, da prične veljavnost določenih cen 1. junija in 1. novembra vsakega leta.
Aktivni železniški uslužbenci in člani njihovih rodbin imajo ob času potovanja v vseh žel. restavracijah in bifejih pravico do 40% popusta (doslej 50%), toda samo pri službenih potovanjih, pri zasebnih pa 25% po cenovniku; kar pa ne velja za alkoholne pijače, mineralne vode in po novem besedilu člena 29. tudi ne za luksuzne predmete, kakor čokolado, kekse, slaščičarske izdelke, razne konzerve in južno sadje. Poštno osobje ambulantnih poštnih vozov ima, kakor doslej, popust 25% z gornjimi izjemami.
Končno je nova določba, da mora biti na predmetih, ki se prodajajo v zavitkih, nalepljena etiketa z označbo cene in restavracije odnosno hotela. Prodaja pijač v odprtih čašah se sme dovoliti
Plačajte avtorsko
tantijemo
Avtorska poslovnica v Ljubljani nam je dostavila dne 14. septembra dopis, v katerem nas opozarja, da ni iz nekaterih srezov prejela nobenega plačila za radio aparate in gramofone v gostilnah.
V nekaterih srezih pa je bil inkaso avtorskih tantijem posebno slab. Avtorska poslovalnica se sklicuje v tem dopisu na naš dogovor z gen. direkcijo v Beogradu v katerem trdi da smo prevzeli inkaso avtorskih taks za radio aparate, ki se nahajajo v prostorih naših Članov. Res je, da smo z gen. direkcijo zaključili tak dogovor, ki nam je po velikem našem naporu zaradi izjemnih razmer, ki vladajo v dravski banovini, znižala avtorsko .takso za radio aparate v gostilniških obratih od 30 na 10 din mesečno, v Mariboru in “Ljubljani na 20 din mesečno, če se ta taksa plača 6 mesečno v naprej potom zvezne uprave. Vse to smo sporočili v našem listu ter opozorili člane, da naj se koristijo z ugodnostmi tega dogovora, ker morajo sicer plačati mesečno 30 din. Avtorska centrala nam očita, da nismo mogli izvesti inkasa, kar le deloma priznamo, saj smo ji samo letos plačali za 20.030 din avtorskih taks za radio aparate. Menda smo v dovoljni meri pokazali našo dobro voljo ter smo Avtorski poslovalnici v vsakem oziru pri izvajanju tega dogovora šli vedno na roko. Res pa je tudi, da se avtorska poslovnica ni držala povsem ugovora in je ustvarjala razne aranžmane, ne da bi dobila od zvezne uprave tozadevnega soglasja.
Avtorska poslovnica grozi v svojem dopisu, da bo po preteku 8 dni, t. j. po 22. septembru izročila vse zamudnike in zastonjkarje, ki jih je ugotovila potom občinskih tajnikov in finančnih organov, svojemu advokatu, da izterja ev. sodnijskim potom določeno avtorsko takso. Zvezna uprava je takoj opozorila UJMO, da naj ne postopa pri izterjevanju prerigorozno, kajti danes je že sam čas po svojih dogodkih tako razburljiv, da je nepotrebno netiti še bolj razburjenja, ki vlada na deželi.
Avtorska poslovalnica nam je odgovorila!, da upošteva težke sedanje razmere ter ne želi predati gostilničarje v izterjatev advokatu, temveč bi se raje poslu-žila zvezinega zosredovanja.
Ta njena prošnja je bila pravzaprav nepotrebna, ker je bilo itak dogovorjeno, da se mora poslovalnica obrniti na nas za posredovanje predno podvzame kakršne koli represivne mere.
V zaščito zamudnikov in vseh onih, ki ne upoštevajo često z velikim trudom za poedine gostilničarje doseženih koristi, priporočamo, da plačajo takoj zaostanke na avtorski taksi potom svojega združenja, ki ima za to od nas točna določila*
V kolikor pa gostilničarji nočejo plačati v nadalje avtorske takse za radio aparate, jih naj potem enostavno 'odstranijo ir-. gostilniških prostorov.
Splošna amnestija
Kr. namestniki so dali splošno amnestijo za vsa kazniva dejanja, storjena ob volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino in zaradi njih, ki se kaznujejo po zakonu o volitvah narodnih poslancev z njegovimi naknadnimi spremembami in dopolnitvami, ki so bila storjena do 9. septembra 1939 in ki jih kaznujejo redna kazenska sodišča ne glede na to, ali se je sodni postopek že začel ali še teče, če se postopek pa še ni začel, da se niti ne začne in ali je že izrečena sodba najsi je pravomočna ali ne.
Nadalje so amnestirana še sledeča kazniva dejanja iz kazenskega zakonika in sicer po § 98. (ustanavljanje društev za veleizdajne namene), § 99. (zloraba in okvara državnih znakov), § 100. odst. 1. (omalovaževanje vladarja in njegovih pravic), § 101. (lažne trditve v svrho posmeha ali preziranja državne naprave zakonov, uredb in naredb oblastev), § 127. (oviranje službenih poslov nekvalificirano), § 128. (kvalifi-
samo v pokritih in zaščitenih napravah, ali v čašah s pokrovom. Pivo se sme točiti iz aparata, kjer je voziček za to opremljen, vpričo potnikov pa se sme tudi pretakati v papirnate čaše pivo iz steklenic ter kava in mleko.
cirano oviranje službenih poslov), § 129. (poziv na razid množic), § 130. (poziv na odpor ali neposlušnost, smešenje ali preziranje drž. in samoupravnih oblastev, ali državnih uslužbencev vršečih uradno dolžnost), § 154. (zločini množice), § 155. (strašenje z občenevarni-mi zločinstvi), § 156. (drugačno strašenje), § 161. (članstvo prepovedanih društev), § 164. (motitev shodov ali sprevodov), § 165. (draženje k razdoru ver, plemen ali družabnih slojev), § 302. (razžalitev in kleveta urada in uradnih oseb), § 307. razžalitev in kleveta kralja in članov kraljevskega doma), § 307, v vezi s § 310. in 400. (razžalitev in kleveta umrlih in kancelparagraf), kakor tudi kazniva dejanja iz čl. 3., 4., 5., 6., 18., 19. in 20. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in § 166. kazenskega zakona (namerna ali malomarna pijanost) kolikor se ta § 166. nanaša na zgoraj našteta kazniva dejanja. Od amnestije so izvzete osebe, obsojene zaradi sprejemanja podkupnine kot državni, samoupravni ali drugi javni organi, osebe, ki so obsojene zaradi vohunstva, nadalje osebe, obsojene kot vojaške osebe ali kot civilne osebe v vojaški službi in osebe, ki so pobegnile v inozemstvo, ali se skrivajo v državi, ali v inozemstvu, pa se niti do 9. septembra 1939. niso vrnile v državo zaradi nastopa kažni.
Finančna amnestija
Kr. namestniki so na predlog finančnega ministra odločili, da se prekine vsak nadaljni postopek, oprosti vsaka izrečena kazen, če že ni izvršena in oproste njene posledice, da se opusti izterjava neizterjanih taks za preiskavo in obsodbo (tar. post. 229 zakona o taksah) za naslednja kazniva dejanja ali dela, storjena do vštetega dne 26. avgusta 1939 in sicer: iz § 101. odst. 1., t. 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 12. in 13., iz § 102., t. 1„ 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8., kakor tudi iz § 103. zakona o državnih monopolih. Nadalje iz čl. 145., 149., 158., 359. in iz pripombe 1. k čl. 166. carinskega zakona, kakor tudi iz členov 58., 60. in 61. carinsko-pomorskega pravilnika, če višina denarne kazni ne presega 10.000 din, zaplemba blaga pa ostane v veljavi. Nadalje iz čl. 71. zakona o drž. trošarini zaradi kuhanja žganja iz škrobnih (mokastih) snovi. Ta amnestija pa je pogojna, ker se bo za oproščena kazniva dejanja nadaljeval redni postopek, oziroma se bo izvršila že izdana rešitev in izrečena razsodba, če bo pomiloščenac v povratku in od dne odkritega in oproščenega kaznivega dejanja in dejanja, storjenega po 26. avgustu 1939 niso pretekla več ko 3 leta.
Odlikovani hotelirji
in gostilničarji
Z redom sv. Save III. razreda je bil
odlikovan predsednik Državne zveze g. Vladan Bogdanovič.
Z redom Jugoslovanske krone IV. razreda sta bila odlikovana gostilničar in predsednik združenja iz Niša g. Dimitrij T. Aleksič in urednik Kongresne knjige g. Aleksander S. Zivanič iz Niša.
Z redom Jugoslovenske krone V. razreda so bili odlikovani gg.: Borivoj T. Stefanovič iz Niša, Dušan Z. Jovanovič, kavarnar, Djordje M. Jovanovič, gostilničar, Milorad S. Lazič, gostilničar, Dušan S. Arsič, gostilničar, Bogosav D. Dinia, gostilničar, Rada M. Apostolovič, i gostilničar, Branko St. Mihič, gostilničar, Vladimir D. Vučkovič, gostilničar, Hara Lampije K. Kostič, gostilničar, Vojislav M. Nikolič, gostilničar, Vaško D. Dinič, gostilničar, vsi iz Niša. Mato B.ežič, predsednik združenja v Sarajevu.
Z zlato svetinjo za civilne zasluge so bili odlikovani gg.: Toma D. Kostič, gostilničar iz Niša, Tanasije N. Nikolič, re-stavrater iz Niša.
Od tajnikov so bili odlikovani z redom Jugoslovenske krone IV. razreda: g. Ve-selin V. Sekulovič, gen. tajnik Državne zveze gostinskih združenj kralj. Jugoslavije.
Z redom Jugoslovenske krone V. razreda pa gg.:	Petar	T.	Miljuš,	tajnik
združenja iz Niša, Petar Petkovič, tajnik združenja iz Dubrovnika, Jovan Rajče-vič, tajnik združenja iz Skoplja in Dimitrij S. Ilič, tajnik združenja iz Bito-lja. Čestitamo!
Opozorilo gostilničarjem in gostilničarkam!
Opozarjamo vse gostinske podjetnike, da se točno drže obstoječih predpisov glede policijskih ur, prirejanja godb, zabav itd. Navedeno opozorilo dajemo iz važnega razloga na | znanje. Podrobnejša pojasnila dobite v zadružni pisarni.
KAKO JE Z DOPLAČILOM NA BIVANJE V HOTELIH ZA NARODNI ZDRAVSTVENI SKLAD
Z ozirom na neko vprašanje, če se opravičeno pobira to doplačilo od naših hotelirjev, ki so v turističnih krajih v ožjem smislu sporočamo, da govori uredba o narodnem zdravstvenem skladu kraljevine Jugoslavije § 5. toč. 4. o doplačilih za narodni zdravstveni sklad, ki se pobirajo v hotelih, penzijah ob morskih obalah, v kopališčih in drugih zdravilnih in klimatskih krajih. Ker pa ločimo po seznamu turističnih krajev, ki ga je izdal trgovinski minister sporazumno z ministrom za socialno politiko 3 vrste turističnih krajev in sicer turistične kraje v ožjem smislu, turističnega kraja klimatičnega značaja in turistične kraje kopališkega, smatramo, da se doplačilo ne sme pobirati v turistič. krajih v ožjem smislu. Po našem nazira-nju bi bilo tedaj primemo, če se proti plačilnim nalogam prizadeti pritožijo na pristojno oblastvo.
Po naših informacijah iz merodajnega mesta se zaradi spremembe v notranji razmejitvi državne uprave najbrže sploh ne bo izvajala uredba o narodnem zdravstvenem skladu kraljevine Jugoslavije ter bi bilo priporočati, da se zadevna oblastva, ki razpošiljajo plačilne naloge, predhodno informirajo pri postavljenem oblastvu, da se prepreči razne ugovore, prizive itd.
ALI MORAJO FINANČNI ORGANI KONTROLIRATI PRODAJO SADJEVCA?
Z ozirom na razprodajo kupljenega sadjevca raz tovornih avtomobilov je bilo treba rešiti vprašanje, če res niso ; finančni organi poklicani, da tako razprodajo preprečijo odnosno prijavijo slučaj finančni upravi v svrho kaznovanja. Na našo prošnjo je finančna direkcija odgovorila pod št. 17.973 z dne 4. IX., da je točenje sadjevca na gostilniški način ali če s« toči sadjevec tujega pridelka kazniv po predpisih točilnega pravilnika.
Kaj se razume točenje na gostilniški način, o tem daje pojasnilo še svoje-časna odredba banske uprave VIII. No. 5868-2, ki pravi, da nikakor ni dopustno točenje sadjevca gostom na način, kakor v gostilni ali za takojšen konzum v lokalu. Prav tako ni glede na § 182. toč. 7. obrt. zakona dopustna prodaja sadjevca kot alkoholne pijače od kraja do kraja ali po ulicah. Prodaja se ima po
kmetovalcih omejiti le na oddajo n* kraju pridelka v količini in na način, kakor se vobče vnovčujejo kmetski pridelki.
Prekoračenje obsega ali točenje v lokalu ali kjerkoli za takojšen konzum ali celo ponujanje in prodajo po ulicah
Višek užitka pri kosilu
ni znabiti kaka posebno rafinirano pripravljena jed, ampak občutek, kadar vstanete od mize. Zgodi se, da od z vsemi mogočimi slasticami obložene mize vstanete vendar nezadovoljni. Želodec Vam stavka, In prebavni aparat‘Vam narekuje, da nekaj ni v redu. - Tu morate napraviti zopet red ! Dobro sredstvo za dosego je naravna Rogaška slatina. — Pijte pred in po kosilu po en kozarec in po možnosti tudi zjutraj na tešče, pa bo Vaša prebava kmalu zopet v redu. Lahko bodete zopet brez skrbi jedli kar Vam tekne.
Pri mizi na) tore) nikdar ne manjka Rogaška slatina!
SJlogcdka	uti na
m od kraja do kraja tvori dejanski stan prekrška, ki je kazniv po § 387. obrt. zakona, odnosno po § 398. toč. 1, zaradi neupravičenega izvrševanja gO’ stilniškega obrta.
S tem smo pojasnili prodajo sadjevca z ozirom na predpise po točilnem pravilniku in obrtnem zakonu.
Nova	službena	obleka
v Češko - morav. protektoratu
plačilna uuianuiju
natakar v
kavarni
natakar v restavraciji
Zavetišča ob napadu iz zraka
V dobi največjih presenečenj, kjer je človeško življenje takorekoč brez vrednosti in lahko izpostavljeno trenutno velikim nevarnostim, je dolžnost, da se tudi naši gostilničarji zanimajo za zavetišča, ki naj služijo njim, kakor tudi gostom ob napadih iz zraka. S tem še ni rečeno, da bo morda naš narod prišel v doglednem času v tak položaj, da bo moral braniti svoje meje in da bo moralo ljudstvo iskati zaščite pred bombami v kleteh, rovih, jamah itd., vendar je potrebno, da si pravočasno uredimo zavetišče, ki naj ščiti življenje družine in gostov. V vojskujočih se državah morejo imeti vsi obrati, kjerkoli se zbira večje število ljudi, določeni prostor, kamor se lahko zatečejo v sili. V dnevnih časopisih se zadnje čase mnogo razpravlja o tej zaščiti ter se dobivajo tozadevni nasveti brezplačno pri pristojnih gradbenih uradih, ali pa pri krajevnih odborih za zaščito proti napadom iz zraka.
Z majhnimi stroški se da urediti v vsaki hiši zavetišče pred rušilnim učinkom srednje težkih bomb.
V kratkem podajamo nekatere nasvete iz predavanja g. inž. Stanka Dimnika, ki ga je imel na sestanku ljubljanskih I graditeljev, stavbenikov in obrtnikov.
Za zavetišče je najbolj pripravna klet, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
1. Biti mora čim lažje dostopna iz stanovanja.
2. Imeti mora prostor na ulico ter na dvorišče, ter po možnosti več zasilnih izhodov. Dobro namerjena bomba bi namreč lahko podrla stavbo nad zavetiščem, dočim bi ruševine hiše zatrpale iehod iz zavetišča. V takem primeru bi se lahko vsi, ki so ae zatekli v klet z •nim izhodom, zadušili.
3. Zavetišče mora imeti predprostor, v katerem odložijo prihajajoči vrhnjo obleko in se umijejo.
4. Zavetišče mora biti najmanj tako veliko, da pride po 3ms zraka na vsako osebo. S tem odpade za prve tri do štiri ure potreba zračenja.
Zavetišče v kleti je posebno važno v mestih in trgih, kjer je beg v gozd ali kako drugo naravno zaklonišče, ki je tik hiše, nemogoč. Pri tem še opozarjamo, da ae prebivalstvo jako lahko preseneti z letalskimi napadi, kar so dobro pokazale borbe v Španiji in tudi sedaj na Poljskem. Bombe začnejo lahko padati preje, predno se sploh sliši brnenje motorjev, ali pa signale za alarm. Pre-vidnost je tedaj jako na mestu in kdor ls more, naj si te sedaj uredi prostor, kamor se bo lahko zatekel v takem primeru. Spremljajte z vso pozornostjo odredbe, ki se izdajajo v zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka in sodelujte x no vnemo pri krajevnih odborih, kajti od tega ne odvisi samo življenje vaših svojcev, temveč tudi življenje onih, ki prihajajo kot gosti v našo hiše in za katar* imamo po svoji dolžnosti skrbeti m varstvo njihovega življenja in imetja.
Razglasi
Srssko načelstvo v Kočevju razglaša raasodbo okrožnega sodišča v Novem mestu, s katero se je prepovedalo Ver-derberju Alojziju, roj. 11. IV. 1895 v Mlaki, poset krčem do 15. maja 1941.
Sreako načelstvo v Celju razglaša razsodbo okrajnega sodišča v Celju K pa 108-38*7 z dne 19. maja 1938, s katero je prepovedano zahajati v krčme do 3. IIL 1941 Ferležu Martinu, roj. 25. X. 1891 stanujočemu v Vojniku št. 119 in po poklicu mesarju.
Glasom razsodbe okr. sodišča v Logatcu odd. II je s sodbo Kps 44-39-5 z dne 2S. aprila 1939 prepovedano Petkovšku Francu, roj. 24. 9. 1897 v Planini in tam stanujočemu, zahajati v krčme do 29. maja 1940.
Glasom razsodbe sodišča v Celju Kps 101-39-5 z dne 8. III. 1989 je prepovedano Cemr Franca, roj. 23. IV. 1874 na Brdu in stanujočemu v Trbovljah zahajati v krčme do 4. V. 1941. leta.
Sresko načelstvo v Ljubljani razglaša z dopisom št. 22.037-1 z dne 2. avgusta 1939 razsodbo okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero je prepovedano Francu Musarju, delaveu roj. 19. januarja 1907 v Vevčah, oženjenemu ter bivajočemu v Zalogu št. 37, zahajati za dobo 1 leta, peienšl s 1. avgustom t. 1., v krčme.
Eichholzer Josip
Po 31-letnem gostilniškem obratovanju je dne 15. septembra t. 1. opustil odličen tovariš g. Josip Eichholzer, gostilničar in predsednik gostinskega združenja v Slovenjgradcu, našo obrt. S svojo vzorno družico je pred več kot 31 leti ustanovil družinsko ognjišče v Slovenjem Gradcu in odprl poleg mesarije tudi gostilno. S svojim značajnim, poštenim delom, kolegijalnostjo in umnim gospodarstvom, si je na mah,pridobil srca svojih tovarišev in tovarišic, kakor je tudi pritegnil na sebe meščane in okoličane, ki so radi in v obilnem številu posečali njegov vzorno urejen obrat.
Kmalu po preobratu, ko se je začelo gostilničarstvo na Štajerskem združevati v svoje stanovske organizacije, je bil g. Eichholzer eden izmed prvih, ki je stremel po ustanovitvi lastnega gostinskega združenja za sodni okraj Slovenj Gradec. Leta 1922. so navdušeni zadrugarji ustanovili svoje združenje ter mu takoj dali vidno mesto v zadružnem odboru, od leta 1926. pa so ga postavili za zadružnega predsednika, katero čast je s ponosom, z veseljem — tu pa tam tudi z bridkim razočaranjem — izvrševal do svojega odhoda.
Gosp. Eichholzerja Josipa, kakor njegovo ljubeznivo in delavno soprogo bo gostilničarstvo zvezne organizacije ohranilo v najlepšem spominu ter jima želi še mnogo, mnogo zadovoljnih let.
Prepričani pa smo, da bo g. Eichholzer radevolja stal še nadalje z nasveti svojim tovarišem in zvesni organizaciji na strani.
Novi grobovi
t SVETEC IVAN
Dne 7. septembra t. 1. je v starosti 74 let preminul g. Svetec Ivan, gostilničar, opekarnar ter častni član in odbornik gostiln, združenja v Vojniku. Pokojni je bil kremenit značaj, dober gospodar in velik človekoljub. Njegova priljubljenost med občani in daleč naokoli je prišla posebno do izraza pri njegovem pogrebu, katerega se je udeležila ogromna množica ljudi. Pokojnik je bil tudi odlikovan z redom sv. Save V. razreda in še z drugimi odlikovanji. Lahka mu naj bo zemljica, preostalim naše sožalje!
ZNIŽANJE SOLI
Upravni odbor samostojne uprave drž. monopolov je odredil, da se zniža cena soli za ljudsko hrano:
a) kamene soli v zrncih morske debele in drobne ter v briketih kakor tudi jo-dirane soli od 2.50 na 1.50 din za kg.
b) Kamena zmleta in morska zmleta od 2.75 na 1.50 kg za kg.
Cena denaturlrane živinske soli:
a) morska sušena, drobna in v briketih od 1.25 din na 0.50 din za kg.
b) Morska ali kamena sol zmleta od 1.50 din na 0.50 din.
Cena soli za industrijske namene se poviša od 0.60 din na 0.75 pri kg.
Vreče in zaboji se pri prodaji soli za ljudsko in živinsko hrano dajo brezplačno.
Kupultm prvMiIvcno pri tvrdkah. ki oglaiajo v listu, kmr » SSJKfem podpirate svoja stanovsko glasilo I
'Srečna Danska
Ni odveč, če v današnjih, za narode nevarnih in za gospodarstva silno slabih časih, v kratkih potezah nanizamo nekaj podatkov iz gospodarstva Danske kot agrarne države, ki ima torej prilično isto gospodarsko strukturo, kakor naša država.
Ob priliki kongresa mednarodnih trgovinskih zbornic je bila izdana jako pregledna knjiga o Danski, kjer je orisana dežela, narod, njegova zgodovina, kultura, gospodarstvo, kratkomalo vse, kar je od interesa za malo, pridno in najstarejšo kraljevino Evrope. Vsled svojega važnega zemljepisnega položaja, nima nobena država razmeroma tako živahen morski promet z inozemstvom, kakor Danska. Ni države, ki bi izvozila tako velike količine sirovega masla, slanine in jajc, kakor Danska, ker ima seveda v neposredni bližini Anglijo in Nemčijo, kot dva najvažnejša svetovna konzumna središča. Država meri 44 tisoč m2 in je nekoliko večja, kakor Švica, ter ima 3,800.000 prebivalcev, od katerih živi 1,000.000 v glavnem mestu Kopenhaven. Blagostanje naroda se ima v prvi vrsti zahvaliti visoko produktivnemu in intenzivnemu poljedelstvu z njegovim odličnim zadružništvom. V3led intenzivnega gospodarstva se je dvignila žetev v zadnjih 20 letih za 60%. Kljub majhni površini oskrbuje Danska svet z večjo količino sirovega masla, slanine in jajc ter dobiva višje cene za svoje pridelke, kakor katera koli druga država. V mednarodni trgovini je Danska s slanino in šunko zastopana s 50%, v trgovini s sirovim maslom in jajci pa s 25%. Kljub ogromni večini majhnih kmetijstev, lahko Danska vsled izborne izobrazbe kmetov in vsled uspešnega delovanja zadrug pridela slanino in sirovo maslo enake kakovosti.
Čeprav nima Danska premoga, nafte, železa in drugih mineralnih surovin, se ima vendar industrija za njen dvig zahvaliti izumljivosti, tehnični izvežbano-sti in trgovski podjetnosti Dancev. Kljub trgovskim omejitvam se je izvoz industrijskih izdelkov dvignil v zadnjih 30 letih za skoraj 20 kratno količino. Danes se preživlja komaj V, prebivalstva s poljedelstvom, dočim se druga tretjina peča z industrijo in obrtništvom. Nad 42% v mednarodni plovbi porabljenih motornih ladij je z dan. motorji opremljenih. 700 cementnih tvomic na svetu dela z danskimi stroji, dočim se danski elektrotehnični stroji, aparati za vse-savanje prahu, dansko pivo, danski porcelan in danski srebrni izdelki dobijo lahko po vsem svetu. Letna vrednost obrtniških in industrijskih izdelkov se ceni na 5.400 milijonov danskih kron, torej skoro polovico vrednosti poljedelskih pridelkov, ki se cenijo s 3.080 milij. kron. Danski kmeti prinesejo največ denarja v državo. Čeprav uvozijo za 250 milijonov kron umetnih gnojil in poljedelskih strojev, dobijo pri prodaji svojih pridelkov skoraj 5 kratno svoto, dočim plača industrija za uvožene surovine 3 krat več, kolikor dobi za svoj izvoz v inozemstvu. Na notranjem trgu so razmere drugačne. Med tem, ko prodajo danski kmeti svojim someščanom za približno 600 milijonov kron pridelkov, proda industrija in obrt za skoraj 8 kratno večjo svoto. Z izjemo Nove Zelandije ima Danska največjo zunanjo trgovino na svetu, računajoč jo po številu prebivalcev. Izvozna trgovina je razmeroma, kakor rečeno, računajoč pri tem delež, ki odpade na poedinega prebivalca za 25% večja, kakor delež, ki odpade na prebivalca Anglije in 3 krat
Pazite na čisto
slovenščino!
Slov. planinsko društvo v Ljubljani nas je s svojim dopisom z dne 12. septembra opozorilo, da je često slišati v raznih krajih dravske banovine, ki so važni za tujski promet, kako govore deloma podjetniki, deloma uslužbenci gostinskih podjetij pokvarjen, nečist in spakedran slovenski jezik. To postopanje napravi najslabši vtis na vsakega posetnika dotičnega kraja ter dovede osobito tujce do napačnih zaključkov na račun naše narodne samobitnosti.
SPD nas naproša, da naj pri tečajih, ki jih prirejamo po raznih krajih opozarjamo udeležence, da je treba v vsakem primeru uporabljati le pravilne in čiste slovenske izraze in da se je treba varovati spakedrank, n. pr.: »štamperle, flaša, pir, šnicl, kofe, cušpajz, melšpajz, ajmoht, plac« itd. Istotako naj se polaga važnost na pravilno izgovorjavo in na čistost slovenskega jezika.
Prednjo željo SPD rade volje objavljamo ter prosimo članstvo, da jo vsepovsod samo upošteva in da zahteva isto tudi od svojih uslužbencev.
večji, kakor delež v Ameriki ali Nemčiji. Skoro polovica zunanje trgovine se razvija z danskimi ladjami. Samo Norveška, Holandska in Velika Britanija imajo razmeroma večjo trgovinsko bro-dovje, kakor Danska.
Ni tedaj čudno, če se je Dancem posrečilo, da so dvignili svoje blagostanje na zavidno višino. Kljub temu, da ni brezposelnost še popolnoma rešena, je razlika med bogatimi in revnimi sloji tako majhna, kakor nikjer drugod po svetu. Po številu radio aparatov pride Danska takoj za ameriškimi državami. Ce bi hoteli vse prebivalstvo različnih držav transportirati z avtomobili, potem bi se moralo z vsakim danskim avtomobilom voziti 26 oseb, z vsakim švedskim 33, z vsakim nemškim 47 in z vsakim italijanskim avtomobilom celo 99 oseb. Državni dolgovi obremenjujejo Danca le z 400 kronami, dočim odpade na vsakega Amerikanca več kakor 3 kratna, na vsakega Francoza več ko 7 kratna in na Angleža več kot 11 kratno večja obremenitev.
To so le nekateri maloštevilni posnetki iz gori navedene zelo zanimive knjige, ki predočuje srečno Dansko.
(Ta članek je bil napisan pred iabru-hom vojne. Op. ured.)
Iz organizacij
Poročila občnih zborov priobčujemo po vrstnem reda ln po razpoložljivosti prostora.
Združenje gostilničarjev v Trbovljah
je imelo dne 21. marca 1939 ob 15. uri v gostilni g. Karla Logarja v Hrastniku pod predsedstvom g. Gvida PočivavSka redni občni zbor. Udeležba na tem zborovanju je bila jako velika, kar svedoči o visoki stanovski zavednosti tamofioje-ga članstva. Občnega zbora se je udeležil odposlanec zvezne uprave in pa župan občine Hrastnik - Dol g. Malovrh Karl. Po pozdravu g. predsednika, ki je omenil smrt ge. Amalije Logarjeve, ge. Frančiške Temovic in g. Hermana Kol-bezen, katerih spomin so navzoči počastili s trikratnim »Slava«. Nato je bilo podano predsedniško poročilo, ki je bilo soglasno sprejeto. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imelo združenje 6
Koliko gostilničarjev gre na letni dopust in odmor? 1 do 2*1,1! Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje 1_________________________________
Zato vsaj doma pijte
Radenski zdravilni vrelec
o z> c>
tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo
Zdravje in užitek!
rednih sej, kjer so se obravnavale tekoče zadružne zadeve. Združenje šteje 105 članov, ki obratujejo v 73 gostilnah, 18 vinotočih, 12 krčmah in 2 restavracijah. V obratih je zaposlenih 70 oseb. Tajniško poročilo je bilo soglasno sprejeto. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo združenje 16.242.47 din dohodkov, izdatkov pa 15.502.45 din. Na podlagi nadzornega poročila, ki ga je podal g. Ferdo Roš je bila podana upravnemu odboru razrešniea. Proračun za leto 1939. izkazuje 12.360.02 din dohodkov in 12.000 din izdatkov. Nato je sledilo predavanje zveznega odposlanca
o	akcijah, ki jih je podvzemala zvezna uprava, katera izvajanja so navzoči z zanimanjem vzeli na znanje. Pri slučajnostih so se razpravljale nadalje še razne druge zadružne težnje, kakor n. pr. omejitev šušmarstva itd. nakar je g. predsednik zaključil dobro uspeli občni zbor.
Združenje v Kamniku. Pod predsedstvom g. Cererja Antona je imelo Gostiln. združenje v Kamniku dne 3. avgusta t. 1. v njegovi restavraciji izredno 'dobro obiskan občni zbor, katerega se je udeležil zastopnik zveze in pa kamniški župan g. Novak Nai^de. Po poče-ščenju spomina umrlih gg. Franca Jagodiča, Franca Kaplerja, Franje Kumar-jeve in Marije Sedlarjeve, je g. predsednik podal obširno poročilo o zadružnem poslovanju v preteklem letu. Omenil je, da je združenje vsepovsodi inci-ativno posredovalo, da čimbolje zaščiti interese gostilničarstva, žal pa, da pri tem ni bilo izdatnega uspeha. Vso skrb je združenje posvetilo omiljenju davčnih bremen in strokovni izpopolnitvi članstva, zakar je priredilo 6-dnevni servirni in enodnevni kletarski tečaj. Omenjal je nadalje tudi okrožnico zveze, ki sporoča anketo na kr. banski upravi v svrho rešitve najnujnejših gostilničarskih teženj, kar so člani z vidnim zadovoljstvom vzeli na znanje. Nato je podal zvezni ravnatelj obširno poslovno poročilo zveze. Iz tajniškega poročila posnemamo, da ima združenje 222 članov in da je imela uprava v preteklem letu
6	sej. Blagajniško poročilo izkazuje 28.187.03 din dohodkov in istotoliko izdatkov. Poročilo blagajnika in nadzornega odbora je bilo soglasno sprejeto. Z obžalovanjem pa moramo omeniti, da je članstvo tam. sreza popolnoma po nepotrebnem v velikih zaostankih na članarini, kar prihaja do izraza tudi pri zveznih obveznostih, vsled česar je občni zbor odredil najrigoroznejšo izterjatev. Proračun za leto 1939. izkazuje na dohodkih 20.300 din in istotoliko pri izdatkih. Veliko zanimanje se je pokazalo pri volitvah, kjer so bili izvoljeni sledeči: za predsednika g. Cerer Anton, za podpredsednika’ g. Janežič Franc iz Domžal. Ostali odborniki so sledeči gg.: Birk Jože, Debevec Franja, Košak Pavel, Resnik Franc, Uršič Albert, Novak Nande, Čolnar Miha, Vode Ferdo, Mejač Vitko, Engelman Viktor, Cerar Alojzij, Repanšek Gregor, Novak Ivan, Lipar Peter, Klopčič Pavel, Cerar Ciril, Rode Karol, Vidali Franc in Matičič Ivan; za namestnike gg. Rus Jože, Brolih Ivan, Pančur Ivan, Kovač Andrej, Hočevar Franc, Pirc Ivan, Tratnik Ivan, Turk Matej, Seršen Alojzij, Ponikvar Andrej, Hočevar Franc, Pirc Ivan, Tratnik Ivan, Turk Matej, Seršen Alojzij, Ponikvar Alojzij. V nadzorni odbor gg. Toman Ciril, Burkeljca Anton, Kosec Pavel, Oset Franc, Prelesnik Karol, za namestnike gg. Kadunc Matevž, Zebovc Jože, Grabner Ludvik in Habjan Vinko. V častni odbor gg. Cerer Anton, Nastran Ciril, Kramar Jože, Novak Nande, Rus Jože, Oset Franc. Za namestnike gg. Bolka Franc, Mal Ivan iri Flerin Franc.
Na koncu je bilo še razgovora o kmečki eaščiti ter o drugih zadevah, ki se tičejo gostilničarskega stanu, nakar je g. predsednik zaključil občni zbor.
Raznoterosti
Banovina Slovenija. Zaradi prenosa pristojnosti na dravsko banovino je bila imenovana posebna komisija, ki jo sestavljajo minister g. dr. Mihajlo Kon-stantinovič, minister za zgradbe g. dr. Miha Krek in podban dravske banovine g. dr. Stanko Majcen. Vprašanje Slovenije se ni obravnavalo vzporedno s hrvaškim vprašanjem, ker obstojajo razna vprašanja, ki se v mnogočem razlikujejo od odredb veljavnih za banovino
Hrvaško. Poleg te komisije delujeta v Ljubljani še dve drugi komisiji in sicer se bavi ena s politično-upravnim, druga pa s finančno-upravnim vprašanjem. Komisijo politično-upravnega značaja sestavljajo župan mesta Ljubljane g. dr. Jure Adlešič, podban g. dr. Stanko Majcen, načelnik banske uprave g. dr. Trstenjak in profesor univerze g. dr. Gosar. V komisiji za finančno in gospodarska vprašanja pa sodelujejo znani finančni strokovnjaki. Kolikor se je moglo doznati, bo uredba o prenosu pristojnosti za ustvaritev banovine Slovenije slična onim predpisom, ki veljajo za banovino Hrvaško, toda ne isto-glasna. Mnoge pristojnosti, ki jih je dobila Hrvaška banovina, Slovenija vobče ne bo zahtevala, ker že sam zemljepisni položaj Slovenije zahteva drugo rešitev. Za nas v Sloveniji so najvažnejša vprašanja, ki se tičejo prenosa gospodarsko finančne pristojnosti. Doznalo se je tudi, da bo zahtevala Slovenija 3 občine, ki danes pripadajo banovini Hrvaški, do-čim ji bo odstopila 2 občini, ki sta naseljeni izključno s hrvaškim prebivalstvom. Z vso verjetnostjo se pričakuje, da bo rešenje za prenos pristojnosti za našo banovino kmalu izdano.
Celokupna hotelska in kavarniška oprema
kakor tudi srebrnina, porcelan in steklenina v najboljšem stanju in po najpovolnejših cenah proda od likvidacije hotela »Moskva« v Beogradu. Reflektanti se lahko obrnejo na g. Antona Grojen Beograd, Sarajevska 52-54
Ustanovitev direkcije za organizacijo kmetijstva in prehrano prebivalstva. Ministrski svet je predpisal uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi direkcije za proučevanje in organizacijo kmetijstva zaradi prehrane prebivalstva. Njena naloga bo, da v dobi miru proučuje vsa vprašanja, ki so v zvezi s prehrano prebivalstva, zlasti vprašanja, ki se tičejo organizacije kmetijstva in njegovih produkcijskih elementov. V vojnem času pa bo imela direkcija nalogo, da skrbi za prehrano vsega prebivalstva in vseh vojnih sil. Istotako bo skrbela, da se zajamči izdatna prehrana vsega prebivalstva posebno v pasivnih krajih.
Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi« je naslov brošure, ki jo je spisal inž. Stanko Dimnik in jo je izdal in založil Komite tehničnega dela v Ljubljani. Brošura vsebuje praktična navodila za napravo zaklonišč pred letalskimi bombami. Prodaja se v vseh knjigarnah po ceni 5 din.
Pobiranje sodnijskih taks. S 15. septembrom t. 1. so se začele pobirati so-dnijske takse.
Vinarska razstava na velesejmu. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali gg. inž. Zupanič, inž. Pahor, inšketor v pok. Trampuž, višja kmetijska svetnika Kuret in inž. Goriup, upravitelj posestev Štajerske hranilnice v Podlehniku Koncilija in vinski trgovec v Ljubljani Levanič, je ocenila vsa razstavljena vina z odlično ali vsaj s prav dobro oceno ter nato razdelila razstavljalcem diplome, in sicer: Gg. Levaniču, Lojzetu Zupaniču, Vinarski zadrugi v Kostanjevici, Florijanu Gajšku, Kletarskemu društvu v Ormožu, Feliksu de Perku, Herbersteinu, Kostelacu, Mursi, Cirilu Majcenu, Vinarski šoli v Mariboru, Štajerski hranilnici Podlehnik, Banovinskemu posestvu Svečina, grofu Atemsu, Pfrimerju, Kouvierju, Ulmu in Kmetijski šoli na Grmu.
Kuhanje žganja v Slavoniji. V vsej Slavoniji se je začelo na veliko kuhanje slivovke. Predvsem se uporabljajo rumene slive, ki dajejo pri metrskem stotu okoli 16 do 18 litrov 12 do 13% žganje. To žganje, ki je sicer dobro, vendar predstavlja manj vredno kakovost, služi izključno za domači konzum. Ona slivovka pa, ki je poznana po svoji izborni kakovosti tudi v inozemstvu pa se kuha iz črnih sliv, ki pridejo čez nekaj tednov v uporabo. Cena aliv v Slavoniji je od
30 do 40 din od stota. Trgatev je izborna in bo pridelek cca 40% večji od lanskega leta. Poedine večje kmetije bodo letos pridelale 1000 do 1500 hi dobre slivovke.
Vinarski muzej v Ptuju. S pomočjo mestne občine v Ptuju je stari stolp, ki je last občine, prenarejen za vinarski muzej. V muzeju bodo razstavljeni zemljevidi z vinogradi, vinske karte, katalogi, slike vinogradov, tabele in statistike o našem vinarstvu, vinogradniške kronike, odlični vinogradniki, pokrajinske slike vinskih krajev, notranjost in zunanjost viničarij, zidanic, stiskalnic, pratrte, trte, nepravilnosti v rasti in slično, cepljenje in požlahtenje, stari stroji, naprave, narodni običaji, noše, oskrbovanje vinogradov, škropljenje, žveplan je, zastave, cehovske skrinje, orodje, čutare, gostilniški obrati, predpisi, davščine, rimska keramika, sodi, kipi sv. Urbaana, majolike, steklenice, dočim bo v manzardi popolnoma opremljena haloška izba s kuhinjo - dimnico. Vinarski muzej bo služil istočasno tudi za razstavni prostor za prirejanje vinskih razstav, kar bo važen činitelj tam. tujskega prometa in in v dobro revnim vinogradnikom Haloških in Slovenskih goric.
Odgodena konferenca o novelaeiji obrtnega zakona. Ministrstvo za trgovino je ponovno odgodilo konferenco o novelaciji obrtnega zakona^ ki je bila sklicana za 12. september v Ljubljani.
Razstava slovenske obrti odložena. Vsled napetega mednarodnega položaja je razstavni odbor za razstavo slovenske obrti prekinil začeto delo.
10% sistem pobiranja napitnine se ni obnesel. Kakor piše »Večer« iz Prage je bil pred nekaj časa uveden v nekaterih gostinskih obratih v Pragi 10% sistem pri pobiranju napitnine. Vsled nezadovoljstva, ki je ta sistem vzbudil med uslužbenci in podjetniki, je bil isti sedaj ukinjen. Istotako so se izrekli uslužbenci v največjem hotelu sveta Waldorf Astoria v New Yorku proti obvezni napitnini ter so zahtevali ponovno prostovoljno napitnino.
Kdaj se bo pričelo zasedanje reklamacijskih odborov? Običajno je bilo zasedanje reklamacijskih odborov končano vsako leto najkasneje že meseca junija. Zato je naša želja, da bi se zasedanje pričelo tudi v letošnjem letu čimpreje, da pridejo davkoplačevalci do rešitve svojih prizivov, in da vedo, koliko davkov bodo morali plačati.
Povračilo preveč plačanih taks na radio aparate. Po nekaterih krajih so morali gostilničarji odstraniti radio aparate iz gostilniških lokalov. Ker pa so plačali za sviranje teh aparatov državno takso 99 in 99a, kakor tudi 50% banovinsko doklado na to takso, so opravičeni zahtevati preveč plačane takse nazaj. To store na ta način, da vlože nekolkovane prošnje pri davčni upravi, kjer so plačali takse. Ko prejmejo rešitev od finančne direkcije se naj nato obrnejo zopet s posebno nekolkovano prošnjo na oddelek VII. kr. banske uprave za povračilo 50% banovinske doklade na takso 99a.
Zahteve pivovarniške industrije. Na zadnjem posvetovanju predstavnikov pivovarn v r.aši državi se je ugotovilo, da je pivovarniška industrija preobremenjena z davki, vsled česar je cena piva previsoka. Po njihovih trditvah znaša tovarniška cena 1 hi piva okrog 330 din, skupna davčna obremenitev pa znaša na
1	hi 270 do 340 din, zato predlagajo pi-vovarnarji, da naj bi se znižale državne in samoupravne davščine na pivo in da
MALINOVEC
SADNI SOKI
MARMELADE
BONBONI
DESERTI
GARNITURE
vse v odlični kakovosti vedno na zalogi pri;
,,V I T A M I N"
tvor ni ca sadnih sokov in bonbonov Ljubljana, Masarijkova 46
Tel. 49-91
naj bi se znižali proizvodni stroški in stroški prodaje. S tem upajo, da bi se konzum izdatno povečal. Nadalje zahtevajo pivovarnarji, da je treba občinske trošarine maksimirati in iiiicer na 50 din
za Beograd ter mesta, klpso sedež banovin na 30 din, za mesta, ki imajo nad
15.000	prebivalcev ter 20 din za mesta z manj kot 15.000 prebivalci. Seveda bi bilo treba preprečiti, da bi občine maksimiranje trošarine obšle s tem, da bi na pivo vpeljalei druge davščine, kot n. pr. uvoznino ali 'podobno.
Ustroj zagrebške trgovinske zbornice. Na zadnji seji zagrebške trgovinske zbornice je bil sprejet nov statut glasom katerega bo imela zbornica za naprej 70 zborničnih svetnikov in sicer 44 v trgovinskem odseku, 18 v gostinskem odseku in 8 v denarniškem odseku. K temu pripominjamo, da imajo gostilničarji v dravski banovini, kjer jih je več in ki imajo tudi bolj primerno urejene gostinske obrate, kakor hrvaški tovariši, in ki so velike važnosti za turizem v Sloveniji samo 10 članov v gostinskem odseku.
Moratorij za hotele na Slovaškem. »Grenzbote«, ki izhaja v Bratislavi je prinesel obvestilo, da je vsled letošnje slabe tujsko prometne sezone prišla hotelska industrija na Slovaškem v veliko finančno stisko. Slovaško ministrstvo za gospodarstvo je odredilo do konca leta 1940. za to industrijo moratorij.
Najstarejši gostilničar v Nemčiji umrl. Daleč naokoli poznan nemški gostilničar Johanncs Konig, ki je imel gostilno »Zur Weide« je v starosti 102 let umrl v Wiirtenbergu. Značilno za njega je bilo to, da je stregel gostom še za svojo stoletnico.
Jedilni
pribor
v najvefji izbiri in po najnižjih cenah. Gostilničarji posebni popust. Posrebrenje, poniklanje, pokromanje, popravila priborov in posode restavracijskih podjetij izvršujem najceneje in takoj.
M^lgeHevsin
urar in juvelir Maribor
Gosposka ulica 15 Zah	e	veliki brezplačni cenik!
Pivovarna
los. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO NAJBOLJŠE KVALITETE
mmmmmmmmrnmmrnmmmmmmm
*
HOTELIRJI IN GOSTILNIČARJI!
Nabavite si za Va&e.gp§te
planinsko cvetlični med
■ . v MEDARNI
LJUBL ANA - Židovska 6	•
katera Vas najbolje postreže.
Zatvoritev gostiln na Donajn. Po pisanju »Volkisdl^r Beobachter« se bo zatvorilo na Dunaju od 4600 obstoječih gostinskih podjetij kar 1000 obratov.
Nemci kupujejo vino v Rumuniji. Posebna nemška trgovinska delegacija je te dni sklenila z rumunsko vlado sporazum o dobavi 2000 vagonov romunskega vina.
Grof Czerny restavrater v Londonu. 24-letni nečak bivšega avstrijskega ministrskega predsednika grof Manfred Czerny je odprl v LoAdonu restavracijo.
Jedilni voz je kot gorski hotel. V italijanskih Alpah so privlekli do 2200 m višine jedilni voz ter ga postavili na železne traverze, kjer služi turistom kot gorski hotel.
Gostilničarji in gostilničarke, dopisujte v vaše glasilo I
..iSaf* •
Gostilna za slepce. V Budimpešti je bila otvorjena gostilna za slepce in so jedilni listi pisani s pisavo za slepce.
Zakon o turizmu v Argentiniji. Ker računajo v Argentiniji, da bo prenehalo potovanje Amerikancev na francosko re-vijero, v Švico itd., poskušajo pritegniti tujski promet iz ameriške celine v Ar-gentinijo. V to svrho je bil izdan zakon o turizmu in je bil ustanovljen državni tujsko prometni urad.
Radijski postaji v Beogradu in Zagrebu v državni lastL Na osnovi uredbe o odvzemanju emisijskih radijskih postaj je- poštno ministrstvo prevzelo ti postaji in odredilo popis imovine, tako da bosta postaji prišli v državno last.
Vinške
sterilizatorje
proti pokvari vina dobavlja
„Čehostaklo“ B. Lisek
.
Ljubljana, Resljeva 8
pri poro č a cenj
Parna pevkama in slaščičarna   	__________
ŠTEFAN ZALAZNIK
Ljubljana, Iv. Petra c. 25
pecivo in slaščice
 SPECIALKA TVRDKA_____
 Z A HARMONIK E_______
IZDELOVANJE HARMONIK
JOSIP FLEISS
• (Prej F. Lubas&sin) •
LJUBLJANA, TYRŠEVA 36
m
IVAN GRAD — Beričevo
'veletrgovina z vinom
nudi cenjenim gostilničarjem že priznano najboljša vina
Domača žganjarna in destilacija
„JELEN“
Velika zaloga vseh vrst pristnega domačega žganja, raznih likerjev, ruma, malinovca, vermoutha itd. na drobno in na debelo. - Dobro blago 1 - Nizke ©ene!
m\N ZALETEL
Telefon štev. 710
ŠT. VID NAD UUBUANCT*
CELO LETO lahko trajno spravite
MOST (Širil)
©©•••	od	grozdja,	kakor	tudi	vse	sadne	sokove
ltV'i	rr
8,82	priprav Brez izgube časa Brez kakršnihkoli aparatov
s POMOČJO NIPAKOMBINA A/II.
Odlična iznajdba današnje znanosti! Enostavno! Poceni! Higijeničnol
Odobreno od rainistr. za poljedelstvo. Navodila in cenik poSljc brezplačno:
B ADI O SAN, Zagreb, Duklanlnova ulica 1
  P ETER ST EP IČ
(Lastnik Mirko Stepič)
Veletrgovina z vinom
Ljubljana VII. (Sp. ŠiSka) Telefon 2 171
se priporoča cenj. gostilničarjem s solidno postrežbo
prvovrstnih vin
DELNIŠKA
DRUŽBA
PIVOVARNE
„union“*b3UBh3flnfi
PRIPOROČA SVOJE IZBORNE IZDELKE:
SVETLO IN ČRNO
union pido
v sodih in steklenicah vsem cenj. gostom in gostilničarjem
Z odličnim spoštovanjem
Delniška družba pivovarne
umorr isDUBidfinfl
Z* mAilftvt in Zvesa«
v Orfjn: Josip Kladnik. — Za lastnika: »Zvetta združ. gostu, obrti drav. banovine v Ljubljani«: Perc Karol. — Oba v Cefjn.