načrtov in dela pri svojem ljudstvu. To se jo videlo tudi v Framu ob smrti Muršifievi. Zalost za njim je  bila nedopovedijiva. Pokazala se je posebno v nedel- jo ob pogrebu.i Ko \e dr. Medved govoril {.pkojniklii zadnje besede v slovo, je glafeno jokianje in ihtenje nadvladalo njegov krepek glas. Muršič ni delal sa-  mo v šoli in oerkvi, anipak tudi v društvib in denar-  nih zavodih. Hvaležno Ijudstvo bo nni to dclo sedai  plačevalo z molitvijo in trajnim spominom.  V širjih krogib spodnještajerskih Slovencev je  bil pokojni Mur.šič znan kot pricftgar ol? romanjili v Marijino Celje, v Brezje in na Trsat. Njegov krepek glas, njegova vz.nesena beseda, njegipvo navdušenje  za- sveto stvar je vsakokrat globoko učinkovalo ria  pobožne romarje. Pogreb je bil v uedeljo. dne 30. t. m. Velika množica je prišla skupaj, da je izkazala rajnemu za dnjo ljubav. Navzofii so bili tudi držia.vni. in deželni poslanci dr. Korošec, Ozmec, Pijšek in dr. Verstovšek. Domača in planiška šola sta se udeležili ppgreba polnoštevilno pod vodstvom vrlega učiteljstva. Pogreb je vodil preS. g. hoški dekan A. Grušovnik v spremstvu 23 duhovnikov, sosedov in prijateljev pokojnika. V slovo je govoril rajnemu prof. dr. Anton Medvecl. Omenjal je nfegpvo goreč.e delovanje na leol, v spovednici in v šoli. Ljudstvo je jokalo na ves glas med ppgrobom. Ob grebu mu je zapel domači pevski zbor nagrobno žalostinko y slovo. Staro in mlado je ljubilo svojega prijatelja in voditelja, za to jim je bilo slotvo tako neizmerno težko., Pokoj, njegovi duši! Na veselo vstajenje! Žnpnik Fr. Muršič.Cela framska župuija je glasno zaplakala, ko se je dne 28. jan. izvedelo, da je umrl žiipnik 5. g. Franeišek 'Muršie. ,,Ah, da so nam umrli dobri katehet", je zdihovala šolska mlad:na in sg ni dala utolažiti. ,,Ah, da smo izgubili blagega gospoda", so govorili udani mu framski župljani ter niso mogli prav verjeti, da bi mogla smrt tako hitro in nepri6'akovano opraviti isvoje neusmiljeno delo. Vnetje pljuč in možganske mrene. katero je dobil na jioti v planišto šolo, je strlo njegovo v zadnjem fiasu vsled preganjanj oslajbljeno telo in mu uničilo življenje. Bil je komaj 49 let star. PoC njegovega žiVIjenja je bila pot vefiine slovenskega razumništva. gele po liu'dem boju s pomanjkanjem in z vsemi mogočimi ovirami |e prišei do kruha. Ko je menil, da so težavnejSa leta njegoViega življenja za njim, ga je prijela smrt s svojo koščeno roko in ga odvedla s tega gveta;. Rodil se je dne 8. oktobra 1867 v vinorodnem ŽaVrBu. Svoje giranazijske študije je dovršil v Ljubljani, bcgosloK.'ske v\ Mariboru. Dne 25. julija 1895 je bil posve&en v mašnika in še isto leto poslan med ljudstvo. Mlad duhovnik je bil poln vzorov, poln načrtov in poln veselja za delo. Razpel je iadlra in se podal s terai bogatimi zakladi na široko morje življenja. Iz ljudstv^a je izšel, ljudstvu, dobremu in poštenemu svojemu ljudstvu je hotel posvetiti vse svoje moči. Bil je skrajno vesten v šoli, neumoren v spoviednioi, nenavadno izboren ,v cerkvenem govoniištvu in tudi. izven cerkve skrben za pravice in dobrobit v oskrbo mu izroč.ene^n, l.judstva. Kjerkoli je služboval, šo sedaj ni pozabljeno njegovo vzorno delovanje. Kaplanoval je najnrej v Brežicah od 17. okitobra 1895 do 4. avgiista 1896. ^ntom v Kbziem fto 14, nov.. 1898 in na to pri Sv. Benediktu v Slov. gor. a0 25. julija 1903, ko je lostal žnpnik v Framu. V politični zgodovini gtojiersikih Slnvenoev ostan« posebej zabeleženo jijetrovo 'delovanjo v Ko/jcm. Niegova 'iubezen do ljudstva je nagla odmev v širiib krogih in kadar so nastopili ndlofiilni fiasi, glo je ljudstvo za niim. Tn tako i*e ie zgoiiilo, da so Slovenci dobili tržko zastopstvo v roke, katero so prej imeli ljudje približno iste politične barv«, kakor so zdaj Staierfiiiirtnoi. Kozjie ]e od i-tega časa napre.j osta,lo slovensko. Ka.kor se jo i ovsorl, kamor je prifiel MurSič, poz^ialo njegovo katehetsko, cerškVe-nogovorniško in spovedniško delovanje, tako je tudi povsod vzcvetelo glnbol-o katol^i o-n^rodino javn,) življenjo. Mnr:'"ft nafi ni bil mož, ki bi šel mimo ka.¦ or senca, a-mnak mož, ki je krepko prijel za pljug ter rezal globoke brazde v zemljo. Da taki mnžje naideio tudi nasprotstvo, fieprav sami nikogar ne sovražiio, katnri raznmen clovek bi se temu findii? Tlako jo bilo in tako bo ostalo vedno! Samo puble repe se nihčc ne dotakne. Toda tudi yeliko Ijubezen in razumevanjei najdejo možjo f