URN_NBN_SI_DOC-ISQVCZPM

y t a a s g t e d i PO ČEŠK OSLOVAŠKIH K N JIŽN IC A H (Osebni vtisi) FRANCE DOBROVOLJC Po dogovoru med Matico Slovensko (Slovaško) v M artinu in Zvezo društev bibliotekarjev F L R J sem v oktobru 1957 prebil tri (edne na Češkoslovaškem v zameno za slovaškega bibliotekarja dr. Borisa Balenta, specialista za stare tiske. K ct sem imel še druge študijske interese pri delu v češkoslovaških knjižnicah, mi je ostalo le malo časa za ogled večjega števila bibliotek, od katerih sem videl le najvažnejše. P rva knjižnica, katere organizacijo sem si ogledal, je bila knjižnica M atice Slonenske v Martinu. To je stara, slavna usta­ nova, ki je p redstavljala jedro kulturnega dela v teh »slovaških Atenah« od šestdesetih let preteklega stoletja dalje, nato pa po večdesetletni nasilni m adžarski prekinitvi ponovno krepko za­ živela v prvi češkoslovaški republiki. K njižnica obsega ok. 450.000 zvezkov, od katerih pa je bibliotekarsko obdelanih in postavlje­ nih le okoli 70.000. Največji del njenega knjižnega sklada je sp ra v ­ ljen zaradi po m an jk an ja prostora v kleteh sosednega poslopja, v katerem je Matica do leta 1952 imela svojo novo tiskarno, in je neurejen. Za že obdelani oddelek ima knjižnica sauno imenski katalog, ki je bralcu na razpolago. Od leta 1955 dalje ima knjiž­ nica značaj slovaške nacionalne biblioteke. Po organizacijskem načrtu slovaškega bibliotekanstva je njena glavna naloga ta, da izdeluje tekočo bibliografijo slovaških knjig, člankov in periodik in muzikalij. Razen tega izdaja Matica Sloven­ ska še vrsto drugih bibliografij in bibliotekarsko-tcoretičnih pa zgodovinskih del, medtem ko leposlovja ne izdaja več. Im a šte­ vilni k ader 96 ljudi, od katerih se kakih 10 u k v arja samo z bi­ bliografijo; knjižnica sama ima značaj zaprte študijske ustanove (čitalnica ima samo 6 prostorov), kam or izjemoma zahajajo bralci iz mesta (ki šteje sedaj komaj kakih 23.000 ljudi), pač p a naletiš v njej na mnoge tujce (Madžare, Bolgare, Romune, Ruse, zadnje čase tudi Jugoslovane), ki največ proučujejo medsebojne stike s Slovaki. Siccr pa je bibliografsko delo na Slovaškem porazdeljeno tako, da ga po določenem načrtu opravljajo k a r tri institucije: