>v


£•


i
-4-
Pred vami je zadnja številka letošnjega letnika Isker.S -to številko začenja svoje delo novi uredniški odbor tretjega letnika.
Iskre prav gotovo ne bodo uspele, čc ne bo sodelovanja vas vseh. Novo uredništvo že li,da bi še naprej veliko pisali v Iskro. Vaši prispevki pa morajo biti kvalitetni, kajti zavedati se moramo, da smo v srednji šoli.Zahvaljujemo se vam vsem, ki ste s prispevki pomagali, da je naša prva šetvilka izdana.
Šolsko leto se izteka. V tem šolskem letu smo mnog) prejeli, vsak je dobil izkustvo več. Pred seboj imamo počitnice.Da, to so počitnice, čas, ko si oddahnemo in pripravimo na novo šolsko leto.Pomenijo tudi prakso, dopolnitev k desetim mesecem pouka v šolskih klopeh.
Uredništvo vam želi vesele počitnice, mnogo razvedrila. Upamo, da se bomo v novem šolskem letu ponovno srečali, polni novega poleta.
UREDNIŠTVO
0PROSTI IN HVALA
Samo še par dni in semenišču bom rekel:"Zbogom"! Še par dni in ločil se bom od teh hodnikov, sivih zidov, lepih teras, kapele, ločil tudi od ljudi s katerimi sem preživel štiri leta.
Nekdo mi je rekel:“Napiši tisto/kar sedaj čutiš do semenišča! Osebno pa mislim, da bi moral napisati, kaj vse sem čutil med bivanjem v SVŠ. Kdo bo preštel dneve, ki sem jih zapravil?
Kdo ve za ure, ki sem jih presanjal? Mi bo kdo povedal, koliko ur sem presedel pri knjigah? Bilo je ...
Vem, prevečkrat sem ugašal svečo a namenom, da bi drugi videli svetlobo, vem, prevečkrat sem sanjal o sreči in sejal svojo lastno zaverovanost vase na druge. Velikokrat sem stal ob semeniškem življenju in gledal vanj, namesto da- bi ga živel. Včasih sem pozabil, kaj bi moral biti in nisem si notel priznati, kaj sem.Bili so dnevi, ko sen skozi solze gledal na razpelo, ki gsamljeno visi na hodniku in se spraševal:"Koliko časa še?" Prevečkrat sem prihajal sem pobit in delil pobitost drugim, namesto, da bi jo jemal.Premalokrat sem videl, da so v semenišču tudi ljudje in da zaman čakam od njih čudeža, če vanje ne verjamem.Hotel sem se iztrgati temu, uiti, a sem vedno ostal - kajti "nekaj je bilo" in ta "nekaj" je privlačeval.
Nihče ne bo preštel ur, ko sem spoznaval sebe, življenje, svet in ne izmeril veselja ob vsakem novem odkritju, spoznanju, delčku resnice.Ne da se povedati, kaj pomeni razumevajoča beseda, ki ti jo da sošolec, predstojnik.Ne moreš govoriti o veselju, ki ga doživiš, ko drugemu pomagaš, ko vidiš, da si nekomu-prižgal iskrico upanja v razočarane oči. Bilo je...
"Sedaj si prost! Tu je tista"svoboda", ki si jo tolikokrat pogrešal. Pojdi! Življenje te čaka- tisto življenje, o katerem si do sedaj samo sanjal."
Bojim se. Toda, ali se nisem enako bal, ko sem prvič prihajal od doma sem - v šolo in prvič samostojno v svet?
"Pojdi, pojdi!Končano je , ne vrni se več!"
Da,končujem, da bom lahko spet začel. Znova, a za stopnjo više. Galeb, ki više leti, več vidi! Obrnil bom to stran življenja in se je samo še spominjal.Prah časa bo zabrisal sledove solz in ostal bo le spomin na štiri leta, leta velikih upov, velikih razočaranj, leta padcev in važnih spoznanj. Nikdar več prerekanja, nikoli več toliko solz in smeha hkrati.
Ostajam sam. Sam bom zaprl za seboj vežna vrata, sam odšel
ven.
Vedno se počutiš praznega pred veliko dobroto, ki ti jo nekdo stori. Ne moreš reči samo :"Hvala" in oditi in vedno ti je žal, da si tistega človeka žalil.Rad bi mu rekelsOprosti toda z besedami bi vse pokvaril.
Zaprl bom vežna vrata in odšel. V srcu bom odnesel razpelo, ki odamijeno visi na hodniku pred razredom.Z njim bom v življenju poskušal reši "hvala" vsemu kar sem sprejel v semenišču
CARMIN

!i
-7-
PRIJATELJU (konvertitu) •
Jokati nisem videl te v brezupu, Oko ti žarno je kot oglje,
Življenja si se ti junaško oprijel Kaj je vzrok, da vse to zmoreš?
Očem verjeti ne bi mogel,
Tako pa kliče ves tvoj bit človeški: Umrl ne bom, le večno živel bom.
Resnica v našem je življenju vera.,
Iz nje vse klije in se k rpjej vse vrača, Toda težka je pot hoditi za Resnico.
Očem in Jglavi se zameglijo te ideje.
Neskončna sreča rekel si, da ■*« duhovm
Jez duhovnosti človek venomer graditi mora A življenje v skladu mora biti s temi dejstvi,
LOKOPOLIS
JASTREBA GROZNA
Grom in burja, ja.streba grozna razsrdila sta se nad vodovjem, kjer čoln pol cel leze počasi v globine morja.
Kriki grozni, pošastni grgranje še zadnje, vrtinci oznanjajo, kaj je bilo.
Veter temnikasti vleče, zabriše sledi, on, nikdar ni vedel, kaj sploh se godi.
PIPIL
-3-
>*A‘« ■***•* *
m *«r
, **“t ■ r
um -i '
POGOVOR Z BELIM OČETOM JOŽEFOM BRUNNERJEM
27» maja smo imeli v našem semenišču obisk švicarskega'belega očeta p. J. Brunnerja.Zaprosili smo ga za kratek razgovor, ki ga je z njim v francoskem jeziku vodil semeniščnik Jožef Kamin.
Iskre: "Kakšna je zgodovina belih očetov, kdaj so nastali, kdo jih je ustanovil in kje delajo?
P. Brunner:"Bele očete je leta 1868 v severni Afriki ustanovil kardinal Lavigerie, Francoz, doma iz Bordeaueja. Njegov namen je bil predvsem ta, da bi prebivalcem socialno pomagali in.šele nato začeli z evangelizacijo.Ime "beli oče" je le preprosto ime za njihovo obleko, v kateri izvršujejo svoje poslanstvo-. Prve apostolske postojanke so bile najprej na severu, nato vzhodni del Afrike in nazadnje tudi osrednji del.
Dandanes imajo beli očetje svoje postojanke na ozemlju, ki je nekako ena petina celotne Afrike."
Iskre:"Ali mislite, da vidijo mladi Afričani v Kristusu isti smisel življenja, kot mladi Evropejci?"
P. Brunner:- Prav gotovo lahko vidijo v Kristusu isti smisel, iste želje in iste cilje, saj so ljudje, kot smo mi.Pač pa je zanimanje za krščansko vero različno.V nekaterih pokrajinah je večje, v drugih je manj še.Islamske dežele bi z veseljem sprejele kakih dvesto sester in deset belih očetov. V te dežele bi vstopili kot socialni delavci in bi le tako počasi in potrpežljivo razširjali Kristusov nauk.Da bi pa lahko šli kot preprosti misijonarji, zato jim je pot zaprta."
Iskre:"Kako gledate na tretji svet, ali bo imel globlja in bolj živo vero kot mi?"
P. Brunner:"To je zelo težko presoditi.Na zunaj si lahko predstavljamo, da je njihova vera globlja, bolj globoko dozive ta.Prav tako lahko rečemo, da je naša vera starejša in na manjši prostornini v primerjavi s celotno Afriko."
-10-
Iskre:" Koga vidijo ljudje v osebi belega očeta?”
P. Brunner:”0bičajno lahko vidijo, da prihajamo k njim zato, da bi jim nudili pommč in zato imajo v belega očeta dovolj zaupanja.Zadnje čase dobimo veliko prošenj, da bi jim poslali nove bele očete, predvsem v predmestja in v večja afriška mesta.Beli.vQ.č#tje imajo v takšnih okoliščinah večje možnosti za uspeh kot pa afriški duhovniki, kajti le-ti so predvsem vezani na svoja plemena.”
Iskre:"Kako si predstavljate nadaljnji razvoj krščanstva v deželah, kjer so morali beli očetje zapustiti svoje postojanke in se vrniti v svojo domovino?”
P. Brunner:"Glede tega imamo velike izkušnje.Iz Gvineje so morali pred desetimi leti izstopiti vsi beli očetje in prav tako tudi bele sestre. V resnici so prevzeli v svoje roke misijonsko delo laiki in katehistinje. Tako delo je možno le v takih krajih, kjer niso verniki v masi/temveč v manjšini."
Iskre:"Kaj mislite o mladini, pa predvsem o tisti, ki hoče dandanes živeti krščansko življenje?"
P. Brunner:"Najprej ta mladina ne sme misliti samo nase, kot bi bila sama na svetu, temveč mora biti pripravljena pomagati in se razdajati drugim.Mislim, da je vsak kristjan toliko usposobljen, da lahko oznanja evangelij tisžin, k„ živijo okrog njega, pa naj bo to doma ali izven svoje domovine. Dobro in potrebno bi bilo, da bi se ta ali.oni posvetil oznanjevanju bodisi za nekaj let ali morda za selo življenje."
Iskre :"Kateri je , li kateri so vaši naj lepši trenutki vašega preteklega življenja?"
P. Brunner:"Najlepša doživetja me vežejo na čas, ki sem ga kot beli,oče preživel po afriških župnijah.Svojevrstno igro so mi pričarali najmlajši, ki so neprestano hodili okoli mene.
Dan krsta, ki 31110 ga pripravljali štiri leta ali več, nam je pomenil veliko doživetje, ki smo ga skupaj s krščenci globo-
ko.občutili.
Naj omenim še obiske po družinah.Naša skupina je morala v
*
nekaj letih obiskati dvajset do petindvajset tisoč družin.
To je brez dvoma naporno delo, vendar nam je poplačano vsaj z zadovoljstvom, ki ga opazimo na obličju izmučenega očeta ali matere.
Afriška cerkev je "božja”, ker jo je sam Bog zasadil in ji dajal rast.Ko zapoje pod listnato streho tisoč Afričanov "Kyrie”, tedaj duhovniki začutimo ob oltarju, kaj je Kristusovo ljudstvo, kaj pomeni biti ud Kristusovega telesa.
Afriški škofje ponovno in ponovno prosijo tuje pomoči, kajti veliko je se takega ozemlja, kamor je komaj stopila misijonarska noga, in je glede socialne in zdravstvene pomo-
• j/
či tamkajšnjim domačinom potrebna še velika'pomoč in ogromno dela. Prav tako je glede oznanjanja evangelija.
•«'	.	.	t
Iskre:” Prav lepa vam hvala za razgovor,in želimo vam mnogo božjih darov ter uspehov v življenju.
Kamin Joseph
Žalostna je ta resnica, ki jo poje vsaka ptica: ''Ministrantov niti eden v cerkev ne prihaja čeden!"
Pokažite ministrant je, da vi niste taksni fantje, poslušajte zdaj pazljivo naročilo to kočljivo.
Preden pojdeš ministrirat, ne pozabi prej pogledat, kakšni čevlji so in škornji, prosim te, to si zapomni!
Naj ne smili se ti milo, saj ne bo ti zlo storilo. Bodi mi prijatelj z vodo, roke čiste res naj bodo!
Le zapomni si to pesem , in nikar ne bodi jezen, za naprej drugačen bodi, v cerkev vedno čeden hodi.
In potem kar brez skrbi pesmico zažvižgaj si;
"Kar so drobne ptice pele, to laži so le debele!"
CIRŠEC
-13-
SEMENISKA KRONIKA
V nedeljo, 9. maja^ je bilo v Logu pri Vipavi srečanje cerkvenih pevskih zborov iz Koprske škofije. Revije se je udeležilo 23 zborov z okoli šeststo člani.Med nastopajočimi so bili tudi vipavski semeniščniki, ki so zapeli dve pesmi.Slišali smo veliko lepih pesmi domačih in tujih skladateljev.Kjub deževnemu vremenu je bila udeležba rekordna.Upajmo, da bo revija tudi naslednje leto, saj ljudje, posebno starejšij radi poslušajo staro cerkveno petje.
Kot druga leta nazaj, smo tudi to leto imeli majski ali končni izlet, sedemnajstega maja letos. Cilj tega izleta pa je bil obisk naših sobratov iz malega semenišča v Pazinu. K sreči smo imeli lepo vreme, kar se je še posebno pokazalo v zaprtem avtobusu. Iz Vipave smd> se odpravili ob šestih zjutraj. Naša prva postaja je bila Portorož.Ko smo že od daleč zagledali morje, so naša srca veselo poskočila v pričakovanju. Vedeli smo, da se bomo še danes namakali v tem ogromnem bazenu in to je našo nestrpnost še povečalo. Ko smo se v Portorožu ustavili so prvi koraki vodili k morju. Ogledali smo si naše lepo Jadransko morje, ki daje lep okras naši domovini. Najbolj navdušeni so že pomakali roke v morje, da bi !,otipali:' toploto morja.Po tem opravilu njihovi obrazi niso bili nič kaj vesel^ ker je bila precej mrzlo.A kjub temu nismo obupali, marveč je bližina morja nestrpnost še povečala.Po serpentinah smo se pripeljali do Poreča, tega lepega in starega mesta.Ustavili smo se pred baziliko svetega Evfrazija.Ko smo stopili v to mogočno stavbo, katere zidovi so videli mnogo dogodkov zgodovine, smo se sami sebi zdeli kar nekam majhni.
Ko-i-rmu ifèi'v 3u bila v teli ljudeh , ki so ob tedanjih razmerah postavili tako veličastno cerkev.V njej smo imeli maso , nato pa smo si jo natanko ogledali, rofesor Požar nam je prikafcal kratko zgodovino in umetnine te bazilike.Nekateri smo šli v zvonik, kjer s .o ogledali cerkev s ptičje perspektive.Po maši pa kopanje.V z c t u smo vsi poskakali v vodo, toda kmalu smo pri 'li ven trepetajoči od mraza.Po kop nju smo se odpravili proli Pazinu.Pot nas je vodila mimo gozdov in hribov, čez obširno istrsko pokrajino.V Pazinu smo se ustavili pred mogočno stavbo, ki je bila bolj podobna gradu kakor pa semenišču.Spre jel nas je rektor semenišča in nas z veseljem peljal na ogled semenišča. Zelo smo se ra vneli pri nogometu. Vipavski semeniŠčniki so premagali pazinske semeniščnike z rezultatom 9:5. Za slovo je ee-meniški zbor s.pel nekaj pesmi. Pri kosilu smo slišali pozdravna
nagovora pazili ega rektorja in prof. Srnilogarja, ki je na koncu
se	„
vsem zaželel, da bi še kdaj srečali in dal predlog da bi se med
seboj pobratili.Pot nazaj je bila dolga.Le kako bi bilo, ko ne bi imeli prof,. Sporna, ki je vseskozi skrbel za nrijetno razpoloženje v avtobusu z visokofrekvenčnim "generatorjem”.
Ob mnogih njegovih besedah smo se od srca nasmejali in veseli prispeli v Vipavo
žžžžžžšsšščččč
Po enem letu, ireuora smo bili spet p rte gl slovesni uređaji ključa tretjui u razredu. Lansko leto m turantuv ni bilo im zato so ga letošnji h aranti imeli dve le ti. S lo ve sna, re da j a se je vršila na dan štiriindvajsetega maja.Seveda bi tretjesolci naj raje prišli skozi s čim manjšo odkupnino, a jim ni uspelo.Na konc1 so 3e morali vdati in kjuc je bil slovesno uredan s ceno, ki se je tret je.šolcem zdela kar primerna.Neki četrto idee je prebral slovesen govor, v katerem je pohvalil prizadevanja tretješolcev , Njihovo žalost ob izgubi kijuoa je prenehala, ko so dobili mastnih deset oisočakov.
-4CT'
-15-
xxxxxx
S tesnobo v srcu .smo zvedeli o smrti budan j s ke ga župnika.
Vsi smo ga čobro poznali , saj je fcil v se menišču reden spovedi!« Smrt ga je doletela na cesti v Vipavi.Umrl je v prometni nesreči, sedemindvajsetega maja. Njegov pogreb pa, je bil v soboto 30. maja.Pogreba smo se udeležili tudi semeniščniki.^a njegovi zadnji poti ga jo spremljal škof in mnogo duhovnikov in zvesta farani.Žal nam je, ker smo izgubili tako dobrega in plemenitega duhovnika.
»
XXXXXXX
Devetindvajstega maja so naši abiturienti začeli s svojim "križevim potom"- maturo.Pred svojim najvažnejšim dogodkom v semeniškom življenju so bili v veliki na potesti. V napeto'
V«/*
ti smo pa tudi ostali, kajti šolsko leto se bliža koncu.H ko: cu gre tudi naša kronika , ki jo nameravamo prihodnje loto nadaljevati.
HOMO
ŽITO
Tiho šumi na njivi rumeno žito, ozračje je mirno in sonce zlati s svojimi žarki
polja pod sabo.	Šušljaje se vetrič
poigrava z vitkimi bilkami, ki nosijo klasje, ki vir nam je kruha za nase življenje.
Ubrano pesem pojo
črički in murni
v svojih luknjah
pod žitom, ki jim
je varno zavetje življenja.
Mnogo je treba dela in časa, predno se pride do kruha, kajti brez kruha je težko živeti, zato ga nikar zavreči.
Žitno zlato je veliko j j bogastvo, ko raste je lepo za oko, V/ dišeče in dobro za okus, ko je pečeno.
LOCOPOLIS
-17-
OBISKI OPERE
Prvič sem obiskal o ero v osmem razredu osnovne sole Ogledali smo si prvo us elo opero skladatelja Verdija: Nabuco. Takrat sem verjetno prvič občutil, kaj pomeni uživati ob glasbi. Takrat sem pozabil na vse. Iz p,;ve v-ste oalkcnu sem "naravnost5' požir .1 vsak glas, ki je prihajal z odra in izpod nje-Tisti dan se mi je opera naravnost prikupila.Želel sem, da bi 'fahSft* kmalu spet	-, sedel na istem mestu.
Po enem letu smo šli že iz semenišča, da si ogledam prt.v-zaprav dve komediji, Cavaleria Rusticana in Glumače. Tor./at xc name ni vplivalo tako veličastno in ni se mi zdelo dovolj mogočno. Vrnil sem se s kančkom grenkobe v srcu.
0oera je postala za nekatere semeniščnike pravi 55krvavi nr " ki se je začenjal tukaj, dom?y in trpeli so tudi še potem, ko so se vrnili, zaradi bridkega občutka, da so vrgli toliko denarja v zrak.
Tretja opera, ki naj bi jo videli, je nosila našlo/ Faust.
Se danes imam občutek, da je bilo za to delo nekoliko preveč "propagande”, kajti takrat sem res pričakoval skorajdr vrh lepote, ki jo more človek ustvariti in kaj sem spoznali-n rjvečj-lepota je bržkone resničnost( že pisatelji realistico] toj, Dostojevski, so deležni najv čje časti), toda to mladega človeka - vsaj mene - ne privlači v celoti.Razočaran sem odšel iz Ljubljane, oropan za tisto, česar nisem imel, pa bi mor lo biti vendarle moje.
Tudi letos je zmagala tradici ja. Kliub "prote s tom "ri0 kat®'* je dal zadnjo besedo "parlament”.Obvezno smo si vsi morali ogledati Verdijevo skladbo Traviato.Že večkrat sem sli al za to skladbo in z navdušenjem sem pričakoval predstavo.
Rado Simoniti je zamahnil z rokama in že je pričelo -zdaj ostro, potem mehkeje, kot tromba pri ogglah se je v levem kotu orkestra oglašalo močno trobilo ter kot grom prebujalo nekatere dremajoče poslušalce.Sedaj se je kot čarobna piščal oglašal angleški rog in vtis turobnosti, ki ga je navdajala velika tuba se je prelil v pravcato čustveno melodijo-kot bi pelo srce sladke melodi je.Hitri vzgibi godal so pognali v nezajezene brzice gostjo zagrebške opere Nade Sirščevič in občutek sem imel, da niti zvočniki ne prenesejo take hitrosti, zdaj vreščečega pa skoraj angelskega glasu.
Po mnenju predstojnikov, nastop nikakor ni uspel do idealne višine in sem sam zavzel precej drugačno stališče.Tokrat niso nastopili mogočni ženski glasovi, ki pa me prej motivo kot privlačijo, saj so včasih prav podobni jesiharjem, ki se podijo čez drn in strn, ter se ne zmenijo ne za note ne za libretto. Blag glas Staneta Koritnika je po mojem mnenju dovolj dobro izražal vso skrb, ki jo ima oče do svojega sina.Pa tudi orkestei je odlično odigral svojo vlogo.Najbolj prijeten mi je bil ritem, ki ga ustvarja orkester pri raznih arijah.Se najmanj dovršena se mi je zdela najslavnejša arija te opere -"Napolnimo bratci kipeče čaše”.Tu bi mora.1 biti glas solista res veliko bolj močan in speven, če ar v tem primeru ni bilo občutiti.
Ko sem po -redstavi opazoval sošolce, se mi je porodilo vprašanje, zakaj ima večina tolikšen od,.or do te zvrsti glasbe Mar je res kriv denar, da ni zadovoljstva, ali prevelike noge mnogih, ki se morajo tiščati visoko pod stropom, ali kaj drugega? Sklepam, da sta prva dva faktorja sekundarnega izvora.
Opera daje namreč občutek tesnobe, zadržanosti.Saj o tem pr~ ča že sama notranjost in pa najlepše napravljeni gledalci in sploh celotno občutje.Za napitnico pa okrog in okrog starejši obrazi-mestne dame, zadržani gospodje, kateri napolnijo večji
del dvorane.
In kaj naj bi torej jaene-.
j vi AČi 1 O ,----Č-Q—■
vseh tistih tisočev mladih, ki tolikokrat kam stopiti ne vedo. Mlad človek hoče biti prost.Koče, da ga pri uživanju katerekoli stvari kjj motijo, zato noče biti "vklenjen” med številnimi tesnimi sedeži, ampak mu je ljubši razgiban ples, da ne rečem norenje ob poslušanju "divjih” ansamblov, kjer se je res treba vprašati, kaj je tukaj lepega, saj je v glavnem le organiziran ropot. Saj so občudovanja vredna le glasbila, aparati za ojačenje zvoka in podobno.Zelo plitvo je tako početje, toda kaže, da je mladim to dovolj, toda biti morajo prosti.Toda ali jà ta mladina idealna? Ali je srečna? Ne. To vedo starejši in to vem jaz, ki sem tudi mlad, toda želim čimprej postati zrel človek.To pa je naš namen in naša dolžnost, da kot trezni "kritiki” vidimo tudi v taki zvrsti neke vrste duhovno hrano, ki nahrani tudi mlada srca.
Klasik
ZATON
Oglasila se je večerna pesem farnih zvonov, sonce pošilja skozi veje kostanja svoj zadnji pozdrav
Nebo se blešči v žametni
barvi, burja zavija okoli vogalov in razmršalu je že burno pomladno zelenje.
Otožni glas grlice se je izlil nad strehami hiš, s kostanja vzleti proti
soncu - zahajajoči zlati krogli.
Ne bo več dolgo videla, sonca kajti dan se nagiblje k večeru, ko se nad zemljo tema bo spustila.
In vendar zaužijem še zadnji pogled skozi okno na kroglo, ki tone za bregom ki pa ne bo za vedno ugasnila
LOCOPOLIS
V SPALNI SRAJCI, S KftfiVATO IN NATIKAČI NA IZLET......
Sedemnajstega maja zjutraj ob petih in deset minut je pozvonil zvonec in prebudil osemindvajset fantov.V prvem hipu smo bili presenečeni, ker je tako zgodaj zvonil.Vendar te misli so se razpršile kakor jutranja rosa.Vsak je vedel, da gre na izlet.
Še nikoli nisem videl tolikšnega zagona in veselja kot tisto jutro. Ker sem bil len za vstajanje, sem se hotel še enkrat otTniti, da bi dal zadnje slovo topli postelji.V polspanju sem odprl oči in pogledal po sobi.V hipu sem se predramil, kot bi me polil z ledenomrzlo vodo.Pogledam na uro.Nemogoče. Enakomerno tiktakanje kazalca me je razjezilo.Se nekaj minut in ura bo šest.Strašno.Ob šestih je bil čas za odhod.Kaj storiti? V tistem hipu nisem vedel, ali bi klel ali molil ali žvižgal . Zopet drugo vprašanje se mi postavi na misel.Kako izrabiti teh pet minut? Bil sem v taki zmedenosti, da sem hlače vlekel na glavo namesto na nogo.Zavedal sem se, da v zmedenosti ne bom nič naredil. Moral sem žrtvovati eno minuto za zbranost.Ostale štiri minute so minile kot blisk. Že sem tekel po stopnicah. Ves prepoten in izmučen sem prišel na avtobus. Pripravljen sem bil na očitke in grde poglede.Bonton, dostikrat sva si v sporu, mi je šepetal, naj se opravičim.Pri jel sem za mikrofon.V tistem hipu pa se mirni in zaspani fantje sprevržejo v grozovito krohotanje. uKake zverine so ti fantje, nič niso vredni.Pijanci,usem si mislil. Počutil sem se visoko nad njimi. Bili so tako majhni, 9a bi jih lahko z eno nogo pohodil.
Končno se je smeh polegel.Eden najbolj poguipnih fantov je vstal in mi povedal, zakaj so se smejali. Smejali so se meni. Zakaj?
Ni čudno. Bil sem v spalni srajci z lepo kravato .Oblečen sem bil v lepe hlače, a na- nogah sem imel natikače. V tem trenutku me je bilo tako sram, da se nisem upal pogledati po avtobusu.
Počutil sem se čedalje manjšega, manj vrednega . Vsaka beseda/ ki je prišla iz ust pogumnega fanta, me je poniževala, Vendar tudi to smo uredili.Bili smo pripravljeni za odhod. Drug drugemu smo si zaželeli srečo in odšli.Dolgo časa smo se vozili bfcez zastojev. Naenkrat pa pridrvi po cesti osebni avto. ''Naravnost proti nam gre ta zverina1', je zaječal šofer. Vse nas bo pomečkalo kakor gnila jabolka. Že je bil čisto blizu. Grozno trčenje sem začutil.In res, v\ tistem trenutku me je potipal prefekt.Pa me je spet dobil.
Isti dan je pri kosilu gospod prefekt povedal, da sem dobil ukor.Tako se je tragično zaključil "izlet''.
kakor, da si prišel iz vesolja. kakor, da si stmril zločin.
MIKI
IZOBČENJE
Trpiš, ko te vsi gledajo izpod mrkega čela.
Vsak tvoj korak zasledujejo
Zvijaš se od bolečine, ki ti jo zadajo z lažnivim govorjenjem,
Kričiš, ker je okoli tebe
mrtvi molk,nihče
si ne upa spregovoriti
Hodiš, oj! človek, kam?!
«•i
V cerkev hodiš! Glej!
/ besedice s teboj.
Prav to je vzrok, dd svet te je izobčil.
LOCOPOLIS
ŠPORTŠPORTŠPORTŠPORTŠPORTŠKiSTŠPORTŠPOirDSPOHTSPOHTSKJETSPOriTSpj
Toplo pomladansko sonce nas je izvabilo iz zavetja našega semenišča na igrišče - odigrali smo;pomladanski del nogometnega prvenstva. Zaradi maksimalne izrabe četrtole tr ikov je izpadla iz tekmovanja ekipa ''Gol Putra". Presenečenj letos ni bilo in to je prvič v vseh štirih letih mojega športnega udejstvovanja, da je vse potekalo tako, kot smo predvideli.
Le ekipa tretjega ražreda je grozila, da bo premagala oslabljeno ekipo četrtega letnika, vendar pa tudi tokrat ni dìj.o
4
uspeha in izgubili so s 3:4.
Najboljši strelci: Celar-29, Ruter-Čuk M,- 23, Čuk R 1- srn Ekipa četrtega razreda je že tretjič osvojila naslov semeniškega prvaka in je ena od najuspošne ;ših ekip semeni kega obstoja.
LESTVICA
1.	IV. a.	6	6	0	0	45:10	12
2.	III.a.	6	4	0	2	41:18	8
3.	M M • £» •	6	2	0	4	28:32	4
4.	I • S •	6	0	0	6	12:66	0
Če pri nogometu ni bilo presenečenj, so sa senzacijo poskrbeli igralci drugega razreda. Premagali so četrti razred. Vendar pa bi se o tej tekmi dalo mnogo govoriti, vsekakor pa je šlo za velik spodršljaj tako pri organizatorju kot pri sodnikih, ki nista imela orožja, s katerim bi preprečila nešportno igranje. Upam, da bo-do nasledniki Organizatorja v l*odoče bolj previdni in bodo jasno določili pravila.
Želim jim veliko sreče in uspeha pri organiziranju športnega življenja v semenišču, saj je tc delo včasih sila nepri-
i
jetno in naporno.
Najboljši strelci: Oelar-162., Žagar-145, Čuk R. -116 itd.
23
Pi)
LESTVICA
IV. a.	6	5	1	394:140	+ 254	10
XX« st«	6	5	1	260:212	-s-	48	10
III.a.	6	2	4	224:294	- 7o	4
I • a.	6 .	0	e	116:348	- 232	0
P.S. Tudi Reliquiae reliquiarum, ki so nastopale v jesenskem delu prvenstva^v pomladanskem delu niso nastopile iz istih razlogov kot Gol Futer in se točke/dobijene z njimit ne štejejo.
Fuzbalič žogobrcman
-24-
'// V/	H ///	'	L C	r	~		4 M	sr~	0	Hi	-/	Hi / - ■ /	— 7	3	T'	• i»	i »»	Hi	H
%	fž					i		»3	vV' H / /							5	%
\h.						%	»7							H	i		
Ì.0					%	\ j						bvH	21	4^			V/
H				F	Ì.S					H	2fc>	2.?					z«-
tl			F	Av					>// v/	3»						i*	
		F	ift					A					■	H	žh		
%	'il	:2					V/M s/s\						%	4o	i		
F	F	V					7/,				/H	'/S /7	*t "■	!	i !	1 	!	1	-				i
///,	N N				H / //	'V/ /7	t/ ! !			k:.		97 ""				%	F
i,/?	■				n./	*V	GO	1			/A	! 1		! !			•Ti	k
5i '			F	s<(				!	 : ,		b	55 1					F	£"4	57 j
		F	59					[F	j 6 0	j			,	%\			
«*<		'•> ■>		;			F	S'i		!			H	vr~				i
S V* sf				H	/// Y"	'■> J	'?(3			!		/ / //;	* 9				J
70			F	?»	u			f-L		7/7 1/		’n				i ♦. ...»					J,
H ✓ //	Ti,		75	{				F	76	P		!	! ■i.,.,. —		1		%
	I ,						F	H	H	79		I J	1				1	k	m
-25-
KRIŽAFKA: 1. ruski pesnik(Apolon Nikolajevič), 7.letalska proga 12.kraj v Belgiji, 14. domačo, jed, IS vzdevek slovcnsk ga pesnika PaSliaruzzija, 17.ruski elektrotehnik, 10. neznanka v matematiki 20. italj. filmska igralka, 21. hudo ražstrelivo, 22.glavno mesto Gane ,24.kis, 25. portugalski otok, 26. franc. igralec(l:ichel 29. pritok Donave v Romuniji, 30.nem-'ki filozof, 31.del njive 32. Bt 33.Sarajevo, 34, gonoveški admiral/Androa/,35, fevdalec v Rusiji, 36. ameriški pevec/Leonard/, 37. američki pevec/Joe/
38.	kemična prvina, 4>0. mesto v Istri, 41. pripadnico, evropskega naroda, 42,Pacij, 43.religija.44.stud, 45.kačji glas, 46. prvotni p oh. love Zelandije, 4o. departma v Eranciji, 49.vozovnica, 51. franc, zgodovinar /Francois/, 53.umetnost/lat./
54. 'panski pes, i k/Garci a/, 55. oseba iz pr vljice, 56. vojna, poota, 58. Povi 3ad, 5 . uè.n dei mesni1'/ lainer-Maria/, 60. najmanj -a krogla pri balinanju, Sl. povrtnina, 62. prostar za shranjevanje, 64. riba iz skupine lososov, 35. franc, kipar /Paul/. 66. ruska roka., 67 n trijeva spojina, 69 jamski mlin,
70. departma v Eranciji, 71. obresti pri nezapadlih menicah,
73, poljski parlament, 74. nem-ki skladatelj 76. ukrivljenost hrbtenice, 70. grčki otok v J- Jporadih. 7°. mesto v pintu.
NAVPICNe : 1. franc. mi -.teli /Jean/, 2. portnik, 3. franc, filmski igralec, 4. gor :', v Juli jcih,5. piiaea starih Slovanov,
6. mosto v SZ, 7. dol knjige, 8. reka v Aziji. 9. sanje, 10. TN 11. gr ki polotok, 12. stero meljsko mesto, 13, kamen ikravoc,
14.	: mrmski minateli / laro ja/. 15. vestnost, lo.NL-nisatelj
/vVilhelm/. 18. dv spev, 21. ribic eso 23. ženski glas, 25. vrsta srbske jedi, 27. 'radioaktivnu smo j ina, 20. amer. pisatelj /Herman/. 30. staro nem ko mosto, 31. zajedaloc konja, 34. mesto v Franciji, 35. pripadnica bole ro.se, 6. sel. 38. loto /lat./
39.	glasbena '• m ožicija, 40. mesto v Albaniji, 43. krmilo,
44.američki pisatelj /Joe/, 45. Slove ki noter, 46. vrsta javorja 47.franc, skladatelj /Georges/. 48. evropska država.
49. nem. nisatc1 jica/Ano to/.50. um r. zvezna država, 52. velik prostor, 54. roka v donni, 55. vrsta čebule, 57. mlina s primesmi, 59. RaI, 6o. voli1' škotski nesni , 61. sestavina čahov-slce igre, 63. italianski nevec zabavne glnsbe, 64. 100,
65. zli duh, 66. čoln z . re cvrejo, 69, bivša predsednica Izraela /GoIda/, 71. stalno bivališče, 72. ilovica, 73.poželenje, 75. IGA., 77. ON.
BALADA
Bobnijo bobni zagori tako strašno,tako hudo, bobnijo bobni za goro.
In bei oblak in trd korak— postaja mrak.
Ognjbm strele treskajo po gorah hudo sekajo, nikoli ne prenehajo
In mlad junak še ves krepak v svoji jarki ptici
se dvigne pod oblak: objema sonce, polje valoiito— k poto sinjih visočin-.
A Hubelj strašni prhne mu v obraz, zakrije svetlo sonce, zemljo vso drhtečo zasuče v divji ples.
Bobnijo bobni za goro, tako strašno tako hudo a v srcu vse jo žalostno.
.......je vse temno.
Ugasne svit mu v očeh, izgine z ust prelep nasmeh.

5JSMBN1ŠKA
IJIŽNICA
v virvvvi
Bobnijo bobni za goro, tako strašno,tako hudo, a on se dviga nad Zemljo.
L.H.
ISKRE
LETO
ŠTEVIL
NASLOV
O D G O 10 UREJA : R A Z M N O
glasilo semenisenikov v o Vipavi VIII
K A :	5	13. VI. 1976
UREDNIŠTVA :
Vipava. 149» 65271 Vipava ’ N I :	PAVEL SPORE
III. RAZRED
ŽENO : v 130 izvodih
SKRE
Inv.št.
19075
Šolsko glasilo
KNJIŽNICA
Leto Vlil, := co
o
»rn
Semenišče V
-l
pava
I
;
i
s
I
1