—  205   —
Obrtnija.
Pomožno gibanje mej trgovci in obrtniki.
Ljubljanski trgovski in obrtni stan uživa v mirnih časih obilo unanjega kredita, ne toliko zaradi svojega kapitala, nego zaradi svoje solidnosti in vztrajne delavnosti. Katastrofa, ki je dolgo časa zapirala ulice, v katerih je cvetelo trgovsko življenje, ki je prepodila iz Ljubljane večino kupujočega občinstva — vsekala je temu stanu globoke rane.
In vendar, ko je radodarnost odpirala svoje roke najširšim slojem, se merodajni krogi niso dovolj ozirali na oni stan, ki je steber mestnemu blagostanju, ki je jedro našega prebivalstva.
Darov ni bilo tu treba nobenih, bilo je le odpreti pomnoženih kreditnih virov in zadostovalo bi.
Ker se to do danes ni zgodilo, zbralo se je v ponedeljek v mestni klubovi dvorani lepo število povabljenih zastopnikov različnih trgovin in obrtov vseh strank v posvetovanje, kako s kreditno operacijo pomagati trpečim sodrugom. O tej seji došlo nam je nastopno poročilo:
Sklicatelj shoda, predsednik mestne hranilnice in trgovec Petričič naglasa silno nujnost akcije, ki ne premore nobenega odlašanja. V trgovskih zadevah velja načelo nagle pomoči, ko je kredit posameznika že podkopan, zakasnjena pomoč s trojno svoto nič več ne opravi. Beda mej manjšimi trgovci in obrtniki sicer ne sili na dan, toda kričeča je. Odbor se bode imel obračati na ona mesta, ki zbirajo denar; na c. kr. vlado, mestni magistrat, pomožni odbor dunajski in ljubljanski, da takoj likvidujejo znatno svoto, skupaj naj-manje 40.000 gld. Ta svota se porabi kot kreditni fond, s katerim se je obrniti na kak kreditni zavod, ki bode na podlagi tega garancijskega fonda gotovo dodal jednaki visoki kredit, da bi znašal 80.000 gld. Ta svota bi za prvo popolnoma zadostovala. Odbor bode temu zavodu dodal število cenzorjev, ki bodo nadzorovali kakovost kreditnih prosilcev.
Dr. Valentin Krisper kot član pripravnega odbora razlaga organizacijo nameravanega odbora in priporoča pomoč trgovinske in obrtne zbornice za vse potrebne korake, dostavi, da mu je dvorni svetnik Šuklje že obljubil posredovanje pri dunajskem pomočnem odboru.
ObrtniK Kune izreka začudenje, da se na trgovski in obrtni stan tako malo misli. Ali ta stan, največji davkoplačevalec, to zasluži? Največ darov je prispel, naj se pogledajo izkazi, vsem nabiralnim faktorjem, una-
------    206    ------
nji trgovski stan in trgovski zavodi, ti so gotovo želeli v prvi vrsti svojemu stanu pomagati in zatorej ima trgovina in obrt prvo pravico do podpore (klici: istina je.) Te podpore se ni dalo doslej nič in ničesar. Svota 40.000 gold. je premala zahteva, naj se izprosi 50.000 gld. nevračljive in 50.000 gld. vračljive podpore ter osnuje samostojni kreditni vir,
Tovarnar Drelse pravi, da se škoda sestavlja iz pokončanega blaga — iz deložiranj — iz kupčijske stagnacije. Misliti je tudi na nevračljive podpore. Ljubljanski „trga se drži le še vsled svojega dobrega imena, ali, koliko jih je, ki se na tihem borijo s svojim obstankom in kateri bodejo v kratkem omagovali. Strinja se popolnoma z namenom in organizacijo akcije.
Ces. svetnik Murnik in tajnik trgovske zbornice po-jasnuje na drobno pomen in važnost akcije, darov ni treba, za te bodejo skrbeli okrajni odbori, ki jih snuje magistrat, misliti je jedino na kreditno operacijo, ki je silno nujna. Razume se, da je pomagati le vrednim osebam, ker, kdor ni imel nobenega kredita, temu tudi sedaj ne gre. Obljubi svojo polno pomoč.
Trgovec Skaberne predlaga, da se pridobljeni fond na pol pridruži mestni hranilnici, na pol kreditnemu društvu kranjske hranilnice.
Tovarnar in lastnik tiskarne Bamberg predlaga volitev odbora, ki se naj potem sam po primernih močeh dopolni.
Pri volitvi so izvoljeni per acclamationem: gg. Bonač, Drelse, Josip Krisper, Kune, Murnik, Skaberne, Franc Souvan. Odbor se je ob pozni ponočni uri takoj zbral na delo.