Published monthly by Slovenian National Federation of Canada. President Vladimir Mauko For the Editorial Board, Rudolf CujeS, Dr. Rer. Pol. 'Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada.
Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3,- per year.
sLouenslcA
Naša slovenska beseda. Lepa je, ubrana, nesmrtna kakor spev vetra v vrhovih, kot žuborenje studenčka v tihih, samotnih gozdovih.
Mirko Kunčič
FOR A FREE SLOVENIA
Letnik — Volume IV
Toronto, 20 July 1954
Številka 7. Number 7
Drug ob drugem 7 — toda kako -
Med zadnjo vojno so postali priljubljeni sestanki vrhovnih predstavnikov zavezniških sil, na katerih so se dogovarjali o vrhovnih vodilih zavezniške politike. Kakor so na eni strani taki razgovori gotovo koristni, so na drugi strani pokazali, da morejo imeti usodne poslednice za cele narode, kadar padajo odločitve o problemih, ki .so velikim možem premalo znani. Treba se je samo spomniti sestanka na Jalti in gorja, ki so ga ti dogovori povzročili neposredno celi Evropi, posredno pa tudi ZDA in An gliji Sami sta se oropali najboljših zaveznikov proti komunizmu, ki danes ograža celotno človeštvo, kolikor ga še diha vsaj relativno .svobodo.
Ko so dogodki zadnjega časa kazali vse bolj očitno, da obstojajo znatne razlike med politiko Anglije in ZDA predvsem glede odnosa do komunizma, sta se sestala predsednik Eisenhower ter predsednik vlade Churchill v Washingtonu skupno s svojima zunanjima ministroma. Sestanek je morda nekoliko razjasnil ozadje bojnih stališč, toda razlike glede odnosa do komunizma ni premostil. Nekdo je zapisal, da je bil sestanek koristen v toliko, da so Amerikanci spoznali, da v Angliji niso vsi komunisti, Angleži pa, da ne žive v ZDA sami McCarthyji. Dva Svetova
Danes vidimo na svetu d-va bloka držav. Enega vodijo komunistične stranke, ki drže pod železno disciplino prebivalce svoje dežele, same pa poslusno sprejemajo ukaze iz Moskve, drugega pa predstavlja pisana množica držav, ki uživa še vsaj relativno svobodo. Zunanja sila, razen deloma strah pred sovjetskim napadom, jih ne druži v enoto, notranje sile (ki bi jo lahko nudilo krščanstvo) pa so preslabe, da bi enotnost dokazale v dejanjih. Zadnje čase se zlasti veča tabor nevtralcev, ki so slišali nekaj sladkih besed iz Moskve in jim v svoji slepoti verjamejo raje kot bridkim izkušnjam mnogih držav. Pred sednik sovjetske vlade Malenkov je namreč kmalu po prevzemu oblasti govoril o možnosti podaljšanega sožitja ter mirne tekme dveh različnih sestavov, socialističnega in kapitalističnega. Pri tem pa gladko pozabljajo, da za komunizem ni druge morale kot lastna korist. Prelam-ljanje pogodb, zlorabljanje diplomatskih pirivilegijev, izvajanje državnih udarov v tujih državah ni samo praktična slabost, ki ji do neke mere zapadajo tudi politiki drugih držav, marveč del njihovega sistema, njihove ideologije. Vsa sredstva, če tudi še tako zavita in še tako ovinkasta, vodijo končno le v smer istega nespremenljivega cilja: podreditev sveta komunistični kliki v Moskvi. Kljub temu, da trdijo, da so proti nadvladi enega naroda nad drugim, hodijo politično po stopinjah nenasitnega ruskega imperializma, ideološko pa izrabljajo idejo tretjega Rima seveda s to razliko, da bo vero nadomestil materializem. Vsa njihova medenost je le prigovarjanje ježa, da bi ga lisica sprejela v svoj brlog. Ko ga spusti vanj, že jež sam poskrbi, da se mora lisica izseliti.
Angleško in ameriško stališče
Da je neke vrste sožitja med o-bema blokoma nujno, je vsakomur jasno. Razlika pa se je pojavila v naziranju, koliko je verjeti sovjetskim besedam o podaljšanem sožitju. Angleži, ki se boje, da bodo prva tarča sovjetskega napada v primeru oboroženega spopada, skušajo Sovjete miriti s popuščanjem predvsem tam, kjer njihovi interesi niso hudo prizadeti. Zlasti pričakujejo, da se bodo prikupili Sovjetom, če jim pomagajo spraviti rdečo Kitajsko v organizacijo zedinjenih narodov. Doživeli so sicer precej razočaranj v Ženevi, toda očitno še ne dovolj, da bi spremenili svojo politiko. ZDA pa
VELIKI CASI
OB OBLETNICI SMRTI NADŠKOFA ANTONA BONAVENTURE
JEGLIČA.
Bilo je v polt ju leta 1933. S skupino mariborskih fantov sem stal na dvorišču škofijskega gradiča v Nazarju in pozdravljal sivolasega nadškofa dr. A. Bonaventura Jegliča.
Visokozravnan je stal pred nami, rahlo se naslanjajoč na palico. Ko sem mu v govoru omenil njegovo veliko skrb za mladino, zlasti za slovenske Orle, mu je oko naenkrat zažarelo, potem pa sta se mu potočili po razoranem licu dve srebrni solzi.
V odgovoru je nanizal vrsto klenih misli. Govoril je, kkakor da govori množici. Ogenj navdušenja se j ekar prelival v srca okrog stoječih. S palico je tolkel ob tla, da je pesek pršal od nje. Takole nekako je dejal:
,Hudi so naši časi. Koliko preizkušenj je prišlo zadnja leta na slovensko mladino! (Razpust Orla, ukinitev vseh prosv. organizacij, zapostavljanje slovenstva itd., op. p.-) Toda mi ne smemo nikdar kloniti! Lastnost mladine je, da se rada postavi. Glejte, sedaj je veliki čas, da se slovenska mladina v re snici izkaže in postavi tako, kot to sedanje prilike zahtevajo. Ne izgubite poguma, ampak delajtena vseh področjih. Visoko dvigajte prapor vere in nravnosti, oklepajte se slovenskih izročil, sveta vam bodi dediščina Vaših očetov, slovenska beseda in slovenska tradicija.. Slovenci smo in za svobodo slovenstva niso nobene žrtve prevelike. Hudobija včasih navidezno zmaguje, toda za stalno ne zmaga nikoli. Verujte v zmago pravične stvari! Verujte v Njega, ki je premagal pekel, zaupajte v Njo, ki
so od nekdanje sanje o „dobrem tovarišu Jožefu" (predsednik Roose-velt) preko mnogih razočaranj preusmerile svojo politiko od stremljenja ustaviti komunizem vsaj na črti, ki jo je že zasedel (v glavnem po dogovorih v Jalti in Potsdamu) pa do bolj ali manj določnega stremljenja pomagati tudi narodom, ki so trenutno zasužnjeni, da se zopet otresejo komunističnega jarma. Odtod dokaj odločna borba proti komunistični podtalni delavnosti doma ter večja odločnost proti komunističnemu napredovanju v svetu bodisi s silo bodisi s pogajanji.
Zapadna politika deljena
Da razgovor v Washingtonu te razlike v politiki ni premostil, sta dokazala s svojimi ločenimi izjavami tako predsednik ZDA Eisenhower na časnikarski konferenci kot tudi ministerski predsednik Churchill na kosilu, ki so mu ga priredili časnikarji v Washingtonu. Ta dvojnost bo proti-komunistični blok slabila, ker jo bodo znali Sovjeti spretno izkoriščati. Trezen premislek pa more razsoditi le, da je edino pravilno stališče do komunizma stališče ZDA, ki bi ga pa morale izvajati tudi do komunizma Titovega kova: Ker temelji komunizem na materialistični filozofiji, razume samo odločnost in silo. Vsako popuščanje izrablja le v uničenje tistega, ki mu popušča, vsako premirje le v pripravo novega napada. Pričakovanje, da bi ljudstvo v sovjetskih deželah želelo miru, je ničevo, ker nima pri določanju svoje usode nobene besede. Če se še svobodni svet ne bo kmalu prikopal do tega odločnega stališča pri vseh odnosih do sovjetskih mogotcev, ne bo komunističnega napredovanja nihče ustavil. Upanje na premaga-nje komunizma bomo v tem primeru morali prestaviti šele na čas, ko bo ves svet plesal po moskovskem diktatu in bodo vsi zatiranci vseh dežel združili svoje sile, da se otresejo diktature brezbožnega komunizma.
dreš
je strla kači glavo. Bodite zavedni, borbeni katoliški in slovenski fantje"!
Žtiri leta pozneje, na taboru slovenskih mož in fantov v Celju, dne 29. junija 1937 sem ga spet slišal govoriti. Njegov govor je bil kakor prerokba: „Naš čas je velik, ker dela veliko hudobijo . . . Države same jo podpirajo. Velik je naš čas, ker zahteva mučenike. Velik je naš čas po velikih možeh . . . Hudobija bo še rastla . . . Tudi pri nas na Slovenskem je že začela s svojim groznim delom . . . Upam pa, da vas, možje in fantje, ta hudobija ne bo niti zapeljala, niti oplašila amak da se boste z vso krepostjo uprli njenemu prodiranju. . . "
Še danes mi doni njegova beseda o velikih možeh. Da, imeli smo jih! Kot mučeniki so se izkazali v borbi za sveto stvar. Njim na čelu gotovo kot najvidnejši, duhovnik dr. Lambert Ehrlich . Za njim nepregledna vrsta mož in fantov, žena in deklet, ki jih je umoril brezbožni komunizem.
Ob 17. obletnici smrti velikega slovenskega škofa dr. A. B. Jegliča se mi zdi potrebno, da mi, ki smo po' božji previdnosti bili poslani v svobodni svet, znova v sebi obudimo Jegličevo misel o velikih časih in o velikih možeh.
Vsak slovenski emigrant bi moral biti na svoj način velik. Predvsem velik glasnik resnice o brezbožnem komunizmu, za i o Ji Laičnega smo morali zapustiti sveta slovenska tla. To je naša zgodovinska naloga. Prikazati moramo zločinski obraz komunizma v taki luči, kot v resnici je in izpodnesti lažne trdi-ve komunistične stranke in vlade Jugoslavije. Titov komunizem ali socializem, kakor ga danes prikazujejo beograjski oblasniki, je v resnici prav tako krvav kot je ruski ali kitajski. Nauk in praksa sta ista, le osebe so druge!
Kot zreli ljudje, ki nas je Bog poslal v svobodni svet, moramo junaško prikazati neštevilne žrtve, ki jih moral doprinesti slovenski narod v borbi s komunizmom. Naši protikomunisti borci, ki so jih komunisti oklevetali in blatili, čakajo, da jim damo zadoščenje in da pride na dan resnica tudi o Slovenskem Katynu.
Ne more, se prištevati med velike ljudi tisti, ki se za radi osebnih koristi boji, svetu povedati resnico o slovenskem Katynu in zatajijo iz strahu pred „pogresic-ci" te naše najboljše ljudi, ki so nam bili in bodo za vedno klicarji k odločni borbi proti komunističnemu zlu.
Slovenski narod ima danes eno samo veliko željo: Biti rešen komunizma in imeti svojo lastno svobod-
Italijanska nestrpnost
Ob pogrebu pesnika Ivana Trinka so Italijani zopet pokazali svojo nestrpnost do vsega slovenskega. Ko je govoril ob odprtem grobu dr. Agneletto iz Trsta v slovenščini, je zahteval krajevni brigadir, da mora govoriti v italijanščini, ne pa v slovenščini. Dr. Agneletto se sicer ni uklonil, marveč je nadaljeval govor v slovenščini, toda dogodek sam je dovolj značilen za italijansko nestrpnost in za bodočnost Slovencev, ki bodo po kravji kupčiji za Trst izročeni na milost in nemilost Italijanom.
no državo. Kot Slovenci smo dolžni, da to vsenarodno željo oznanjamo svetu. Dolžni smo, da zastavimo vse razpoložljive sile, da svobodni svet zve za to slovensko željo.
Narod doma si ne more prav nič pomagati. Jetnik je, vkovan v strahotne okove komunizma. Le v mislih goji to željo, le Bogu jo daruje in Njemu dopoveduje, kaj ga teži in kaj si želi. Vsaka možnost akcije mu je onemogočena.
Prav gotovo je, da Slovenci doma stavijo vsa upanji prav v nas, ki smo v svobodnem svetu. Imajo vero, da lahko vsaj nekaj storimo. Prepričani so, da smo mi njihova usta in v imenu njih tolmačimo narodne težnje po svobodi in suverenosti.
Bodimo veliki Slovenci tudi v tem pogledu! Vsak Slovenec v emigraciji je lahko na svoj način velik r 'i-.ajanjo vsesio^euslega IUMOJ-nega programa in v seznanjanju z našimi težnjami. Uresničitev naših želja po samostojnosti ni zgolj naša domača zadeva, o kateri naj go-vorino samo med seboj za zaprtimi vrati. To je obča mednarodna zadeva! Če drugi, manj kulturni narodi želijo imeti lastne države brez kakega prokrovitel jstva od drugod in v ta namen stopajo pred mednarodne forume, zakaj bi naj prav mi Slovenci bili tako skromni, da to željo gojimo le v svoji skupnosti, na zunaj pa je ne upamo izpovedati? Ni bistvo slovenstva samo v tem, da povdarjaš pripadnost k slovenskemu narodu marveč tudi., da se za slovenske interese možato poteguješ. Kateri interes pa je večji od onega, ki stremi za popolno narodno samostojnostjo, ki je možna le v svobodni lastni državi.
Nadškof dr. Jeglič je bil velik Slovenec! Prvi je dal podpis na majniško deklaracijo. Z veliko trpkostjo je moral nekaj let po ustanoviti Jugoslavije priznati: „Zmotili smo se"! Če bi nam božje previdnost ohranila Jegliča za naše čase, bi skoro gotovo bil on prvi, ki bi se javno izrazil za slovensko samostojnost.
Jegličeva zgodovinska osebnost
Spomenica hrvatskih duhovnikov
15. junija je predsednik ZDA Eisehower sprejel delegacijo liravtskih katoliških duhovnikov izven domovine. Delegacija je izročila predsedniku posebno spomenico, v kateri so mu predočili versko in narodnostno preganjanje v domovini kakor tudi kratek pregled hrvatske borbe za lastno državo. Spomenici so pri-dejali poslanico hrvatsik katoliških škofov od 23. marca 1945, poslanico katoliških škofov Jugoslavije od 20. septembra 1945, govor nadškofa Stepinca pred sodiščem 2. oktobra 1946, pismo hrvastkih škofov Titu 26. septembra 1952 ter zemljevid Hrvatske.
Spomenica ugotavlja med drugim tudi, da je bilo v maju 1945 150.000 najboljših hrvatskih sinov razoroženih ter pobitih pri Pliberku, Mariboru in Celju.
Spomenica vsebuje tudi izjavo nadškofa Stepinca pred sodiščem: „Hrvatski narod je bil suženj v bivši Jugoslaviji! Pov-dariti moram, da je pravica hrvatskega naroda do svobode in neodvisnosti popolnoma v skladu s temeljnimi načeli Atlantske listine. Ta pravica je tudi v popolnem soglasju z nravnim zakonom in nihoe ne more ničesar očitati Hrvatom, če hočejo to pravico tudi udejstviti".
Za zaključek povdarja spomenica hrvatsko stališče glede bodočnosti: „Hrvatje ne žele biti nikakršen del kakršne koli Jugoslavije. Hrvatje zahtevajo svobodo in neodvisnost z osnovanjem suverene, demokratske države, v kateri bosta zagotovljena poleg drugega tudi verska svoboda in kulturni napredek".
Spomenico je podpisalo z bosanskim nadškofom dr. Ivanom Šaričem 143 duhovnikov in redovnikov. Z delegacijo je bil ameriški poslanec Louis E. Graham iz Pennsylvanije. Delegacijo so sprejeli tudi zastopniki senata, poslanske zbornice in vladnih uradov, razen tega še apostolski delegat ter nadškof v Washingtonu.
This is Slovenia
Slovenian ethnical territory
Who are the Slovenes?
The Slovenes are one of the most advanced nationality groups or nations in the world. Their language differs considerably from Serbo-Croatian, perhaps as Porthuguese from Spanish. They have developed a very high degree of literacy, maintained schools in every town and village, supported an extensive circulation of good weekly periodicals, and made their little country a model for-Central Europe.
They created a creditable Sloven culture, supported a state theatre and opera, a university and high schools, choirs and orchestras, and the noble tradition of building statues to poets. They kept their picturesque little cities attractive and clean, improved their strikingly beautiful, montain-filled, lake spangled land by the care they gave it, made its heights and depts echo with the songs of tourists, crowned many a peak with a cozy tourist hut, and bound their ranges together with the uesi system oi^'rctaJj !■•
They developed an extensive industry, worked out a helpful co-operative system, and organized agriculture as well as their uneven land permitted. They were well served by a vigorous daily press. The coffee houses in their cities were as reading rooms in American public libraries, and their churches were well attended. Markets were model of order. The women were neat, few men were ragged, the heaviest weight of toil was relieved by wheels. A selfrespecting little people, that prior to 1918 had never been even partly free, moved forward to a distinguished place among the most advanced nations.
From: Tito's Imperial Communism, by R.H. Markham, The University of North Carolina Press, Chapel Hill, 1947, 10—11.
nost nam je lahko le v spodbudo. Ob njegovi možatosti in slovenski odločnosti se lahko šolamo, kaj moramo storiti mi, ki smo poslani kot glasniki trpeče domovine v svobodni svet.
Veliki časi zahtevajo velkih mož. Velik pa. je le tisti, ki zna ceniti vrednost dela in žrtev in človek, kateremu je postal dolar vse, ni več zmožen pravilno vrednostiti narodne svobode in, narodne suverenosti. Materialist je in gleda le z očmi lastne udobnosti; vse pojave presoja le iz vidika donosnosti. Če mu1 bo neslo, bo sodeloval, če še ni pravih izgledov, bo previdno stal ob strani, da ne bo zamere. Računa vedno le s tem, da bo kot „neopredeljen" lahko še vedno kdaj pristavil svoj piskrc k ognju.
Materializem je zelo bolesten pojav med mnogimi, ki so se iztrgali pred leti iz rdečega pekla a so v ugodju pozabili na resnične ideale in jih zamenjali z namišljenimi. Denar, hiša, avto itd. Tudi svetne dobrine so potrebne in ne-
smiselno bi bilo, jih zametati. Toda kot zavedni Slovenci bi morali znati tudi to obrniti v korist pravične slovenske stvari. Ne bom našteval, kaj bi vse lahko storili slovenski emigranti v tujini, če bi vsak od nas bi pripravljen tudi nekaj žrtvovati. Izdajali bi lahko razprave in brošure o slovenskih pro-j blemih v tujih jezikih, Slovenska ! Država bi lahko bila tednik ali vsaj 14 dnevnik. Vse to bi lahko storili in še več, če . . .
Jeglič je veliko žrtvoval za slovensko stvar. Bil je največji podpornik vsega dobrega. Ali bi ne bilo mogoče, da bi tudi mi vsaj nekoliko šli po njegovih stopinjah? Če tega ne zmoremo, pač nismo dozoreli za sedanje velike čase . . .
„Za svobodo slovenstva niso nobene žrtve prevelike", je govoril skupini fantov vladika Jeglič v Nazarju. Imejmo to pred očmi v sedanjih zgodovinskih časih! Bodimo veliki, res rodoljubni Slovenci. Ne toliko v besedah, ampak predvsem v dejanju. Dejanja bodo o nas govorila in nas sodila.
M. Geratič
Dr. Vladko Maček za samostojno Hrvastko
Na pozdravno brzojavko, ki jo je poslal dr. Mačku Glavni odbor belgijskih organizacij HSS, je ta odgovoril:
„Najprisrčnejše se zahvaljujeta za pozdrave, ki ste mi jih poslali s sestanka Glavnega odbora organizacij H.S.S. 7. t.m. Obljubljam Vam, da si bom kot doslej prizadeval za ustvaritev hrvastke kmečke republike, ki bo temljila na miro-tvornem nauku naših učiteljev Antona in Stjepana Radiča. Vera v Boga in kmečka sloga."
Vpliv javnega mnenja Zapada na domovino.
Po poročilih iz Trsta je podpredsednik Edvard Kardelj izja-
vil svoje veliko zadovoljstvo, da se je javnost v ZDA privadila verskemu preganjanju v Jugoslaviji. Po tem viru je izjavil na 3. kongresu Lige slovenskih komunistov:
„Kar zadeva javno mnenje zamejstva, moram pripomniti, da se je javnost v ZDA sedaj že privadila verskemu stanju v Jugoslaviji. Veliki časopisi o njem več ne pišejo. Stepincev primer je še malo zanimiv, pa nič več. Vlada ZDA misli na ugodnosti, ki ji jih nudi zemljpisni položaj Jugoslavije in se zanima zgolj za vojaško lego Jugoslavije."
Zato je toliko večja dolžnost vseh, ki živimo v svobodnem svetu, da javnost na versko preganjanje v domovini stalno opozarjamo.
Poslanica novega ministra
Hon. John W. Pickersgill, minister za državljanstvo in vseljevanje
Novi minister za državljanstvo in vseljevanje J. W. Pickersgill je naslovil Novokanadčanom naslednjo poslanico:
„Z velikim veseljem se odzivam pozivu številnih urednikov narodnostih publikacij, da naslovim poslanico Novokanadčanom ob prevzemu ministrstva z državljanstvo in vseljevanje.
„Ministrstvo za državljanstvo in vseljevanje in vsi njegovi uslužbenci se iskreno zanimamo za vse, ki so prišli v Kanado, da si urede novo življenje v novi deželi. Različni oddelki ministrstva - vseljevanje, državljanstvo in registrira-
nje državljanstva pomagajo novim priseljencem, da postanejo člani kanadskega občestva.
„Da novi Kanadčani visoko cenijo kanadsko državljanstvo, najbolje dokazuje naraščajoče število onih, ki zaprošajo za državljanstvo. V pravkar zaključenem zasedanju parlamenta je bil poenostavljen način kako postati kanadski državljan. Po zakonu o državljanstvu je bilo treba vložiti pred prošnjo za državljanstvo vsaj dvanajst mesecev preje izjavo, da kdo namerava zaprositi za državljanstvo. Te izjave sedaj več ne zahtevamo.
Po novem postopku more zaprositi za državljanstvo pri sodišču vsakdo, ki je po priselitvi živel pet let v Kanadi. Novi državljan mora seveda obvladati enega obeh uradnih jezikov, vedeti nekaj o kanadskih ustanovah in Kanadi ter imeti dober značaj.
Mnogi bodoči državljani morda še vedno žele podati izjavo, da žele postati državljani. Zato je urejeno, da je to izjavo še vedno možno podati bosidi u-radniku pristojnega sodišča bodisi neposredniko registrarju za kanadsko državljanstvo v Ottawi.
Vem, da je imel moj prednik Walter Harris zelo prisrčne odnose z Novokanadčani iz mnogih dežel, ki so mu mnogo pomagali pri izgrajevanju našega državljanstva. Upam, da se bodo ti prisrčni odnosi nadaljevali kakor tudi koristno so delovanje.
Duhovniki - delavci
RAZGLED PO SVETU
Komunisti iz Jugoslavije na delu v Kanadi
Kanadski katoliški tednik „The Ensign" prinoša v številki z dne 26. junija dokumentirano poročilo bivšega komunista M. Walsha, kako jugoslovansko poslaništvo razpošilja komunistično literaturo raznim zaupnikom po Kanadi. Poročilo pravi, da je komunistična delavnost osredotočena v Sudburyju, severozapadnem delu Quebeca, v indi'-*-ii.s'-:L' "-«delih	in
Saskacchevvana in celo v raznih vojaških napavah v Britski Kolumbiji. Razen z ljudimi, ki izvirajo iz Jugoslavije, vzdržuje poslaništvo zlasti dobre stike s komunistično Labour Progressive Party.
Med propagandno literaturo, kf jo je dobil neki zaupnik v Quebec City z naslovom odpošiljatelja - Jugoslovansko poslaništvo v Ottawi, so bili: francoski letak Komunizem in domovina, ki ga je napisal Boris Ziherl 1. 1949. Od istega avtorja iz 1. 1950 „Komunistična morala". Tito je prispeval „Delavci vodijo tovarne" govor v skupščini junija 1950. Vsi zvezni organi pri LLP so dobili zastonj Adamičevo knjigo „The Eagle And The Roots". Enako so dobili na tisoče izvodov avgustove izdaje (1952) United Nation World, čeprav stane izvod 35c, zvezni členi pri LLP, ker prinača Titovo sliko in več člankov o Jugoslaviji. Med pisci člankov je tudi Boris Ziherl.
Najbolj zaupni „borbeni komunisti" dobivajo celo zaupni bilten centralnega komiteja komunistične stranke Jugoslavije, čeprav je stranka v Jugoslaviji spremenila svoje ime, nosita številki za november in december še staro ime „Centralni komite komunistične stranke Jugoslavije", kakor je tucTi sicer še vse ostalo pri starem.
Sv. oče Pij XII. je odredil, da bo odslej tudi delavstvo sestavljalo del njegovega uradnega spremstva pri vseh važnejših ceremonijah. Za zastopnike delavstva bodo rezervirana mesta enako kot za zastopnike kraljev in ostale diplomate.
Molčeča Cerkev - Katoličani Jugoslavije
Založba Descle de Breuwer v Parizu je izdala 108 strani obse-gajočo knjižico z zgornjim naslovom, kjer z dokumenti dokaže zlaganost komunističnih trditev o svobodi vere v Jugoslaviji.
Tito ni dal potnih dovoljenj ve-čim katoliškim škofom iz Jugoslavije, ki so želeli v Rim na razglasitev za svetnika papeža Pija X.
„Življenje je vredno življenja." znani televizijski program škofa Sheena morejo končno le videti Kanadčani, ki so v območju tele-vizijsk postaje CHCH-TV Hamil-ton. že po prvem predvanjanju so gledalci postajo kar oblegali s telefonskimi klici, v katerih so izražali svoje zadovoljstvo s programom. Uradna radijsko-televizij-
ska družba CBC je kljub številnim zahtevam zavrnila oddajanje tega programa, pač pa sedaj prenaša na vsaka dva meseca katoliško službo božjo iz kake cerkve v To-rontu ali Montrealu.
Policija v Santiagu, Chile, je ranila več katoliških študentov, ki so demonstrirali proti odločbi vlade, da sme priti v državo kot vodja trgovskega odposlanstva sodnik Jakob Blaževič, ki je soddo-
imil' Dri Dri" ( ju-ot-' kardinalu
Stepincu.
A.M. Doyle, podpredsednik enega
velikih oddelkov Canadian General Electric Co. je bil na dvomesečnem potovanju po Evropi, kjer si ogledoval električne industrije. Po povratku je povedal marsikaj zanimivega. Življenski stroški v Evropi so na splošno isti kot tukaj, seveda je življenjska ravan mnogo nižja. Bencin n. pr. stane v Franciji 1 galon $1.-, v Italiji celo $1.50, neka tovarna z 9.000 delavci potrebuje prostora za parkiranje komaj za 75 avtov, televizijski aparati, hladilniki, pralni stroji in pdb. so v Evropi še vedno luksuz. Poleg nižnjega standarda omogoča evropsko konkurenco na ameriškem trgu tudi dejstvo, da porabljajo v industriji manj pisarniškega dela in tudi mnogo manj nadzorstva. V Kanadi je razmerje med delavci, ki delajo in drugimi, ki ne delajo (preddelavci, inženirji, risarji, pisarne) 50 proti 50, v Evropi pa 75 proti 25.
Pij XII. bo razglasil praznik Marije
- Kraljice 1. novembra t. 1. Nekateri domnevajo, da se bo pražnoval
novi praznik 1. maja, toda domneva še ni uradno potrjena.
Združenje katoliških strokovnič-jev je imelo letno zborovanje v Clevelandu od 3. do 5. julija. Obravnavali so vprašanje, kako uporabiti načela papeških socialnih okrožnic za sodobne razmere v ZDA.
Radijski program presv. Srca Jezusovega je praznoval 25. junija 15 letnico obstoja. Sedaj ga redno oddaja 1.016 postaj. Program oddajajo v treh jezikih in poslušajo ga milijoni na petih celinah.
V srednjem veku je predstavljala vera duhovno ozračje, v katerem se je dogajalo vse človekovo dejanje in nehanje brez ozira na to, ali je šlo za verska ali -povsem svetna opravila. Toda razmere so se med tem temeljito spremenile. Ne samo, da filozo fija ne mara biti več dekla teologije, tudi poedina področja človekovega duhovnega življenja ter gospodarskega in političnega uveljavljanja so se polagoma otresla ne samo vere in nravnosti, marveč tudi vsake filozofije - razen materialističnega utilitarizma, ki ne prizna druge nravne postave kot lastno gmotno korist. Zlasti v Franciji, v deželi enciklopedi-stov, ki so to novo miselnost navdušeno ter z uspehom širili, in kjer se je modra najbolj izrazito izoblikovala vera, da more človekov razum rešiti sam vse uganke sveta in življenja brez kakršne koli pomoči vere ali filozofije (scienti-zem), se je razcepljenost med vero in svetnim področjem razvila do tolike mere, da najdemo cele sloje prebivalstva, ki jim je krščanstvo enako tuje kot poganom. Pri tem razvoju je imela seveda levji delež laična šola, ki zatrjuje, da hoče biti nevtralna do vere in Boga, pa se že s tem postavi na protiversko stališče. •
Povsem jasno je, da v akih razmerah odpovedo sredstva rednega dušnega pastirstva, zlasti še, če ni apostolski duh več dovolj živ. Ker pa mora ostati Cerkev zvesta svojemu poslanstvu, da mora oznanjati evangelij vsemu stvarstvu, so se v Franciji pojavili junaški primeri krščanskega idealizma, kjer so po-edini duhovniki skušali porušiti ta zid med sodobnimi pogani in Cerkvijo ter zopet vzpostaviti med obema svetovoma življenjsko povezanost.
Praktično delo začelo pod pokroviteljstvom pariškega kardinala Suharda sedem duhovnikov oktobra 1943 (Misijon za Francijo).
Novost tega izrednega poizkusa je v tem, da se duhovnik na zunaj popolnoma prilagodi okolju - da dela po tovarnah kot navaden delavec, stanuje v delavskih stanovanjih, večkrat celo skupaj s kakim delavcem, se udeležuje tudi siceršnjega delavčevega življenja izven tovarne in celo v strokovnih organizacijah. Cilj teh duhovnikov - delavcev ni toliko v neposrednem oznanjevanju evangelija in delitvi zakramentov, čeprav tudi to opravljajo, marveč prvenstveno v stremljenju, opozoriti na obstoj in življenjskost krščanstva s svojo navzočnostjo te množice, ki o krščanstvu praktično ničesar ne vedo. Vsi ti duhovniki so poslani od svojih škofov, so z njim v stalni zvezi in svoje poslanstvo izvajajo pod njegovo avtoriteto. Izpolnjevati morajo seveda duhovniške obveznosti kot so maševanje, molitev breviraja in duhovne vaje.
nov, ki popisujejo življenje teh duhovnikov: Jean Loup Daniel, „Pri duhovnikih-delavcih", 1950; Daniel Perezil, „Notredamska ulica", 1950; Gilbert Cesbron, „Svetniki gredo v pekel", 1952 - prodanih nad 150.000 izvodov - , J?an Anglade, „Gospodov pes". Josse Alzin je napisal ideologijo tega misijonstva v knjigi „Jezus inkognito". Odloki sv. Stolice ter francoske hierarhije koncem lanskega leta so vzbudili svetovno pozornost ter so o tem delu poročali ne samo katoliški tedniki in revije, marveč celo časopisje kot je The New York Times. Mnogo teh poročil je poizkusu samemu več škodilo kot koristilo, že ustanovitelj „Pariškega misiona" se je pritoževal, da se preveč govori o tem poizkusu, ki po njegovih besedah „noče nič drugega kot storiti nekaj dobrega".
IZ SLOVENSKEGA TISKA
Uspehi
Odmevi
V	Avstriji je bil kaznovan neki
duhovnik, ker je opravil poročne obrede pred civilno poroko. Sodišče ga je obsodilo na podlagi še vedno veljavnega nacističnega zakona. Avstrijska KA je sedaj zaprosila vlado, naj zakon vendar že odpravi.
Obsodba socializma na Nizozemskem.
Nizozemski škofije so izdali pastirsko pismo, v katerem pozivajo katoličane, naj združijo vse svoje napore, da bodo postavili družbeno in gospodarsko življenje Nizozemske na resnično krščanske temelje.
V	skupnem pastirskem pismu so obsodili nizozemsko delavsko stranko, ki se sicer skuša otresti mate-rializma, toda zagovarja brezver-
Ti svojevrstni poizkusi seveda niso mogli ostati tajni. Prva poročila o njih so bila stvarna. 1. 1946 v tedniku Témoignage Chretien, 1. 1949 v pariški jezuitski reviji Etudes. Kmalu nato pa so začeli ča-snikariji porabljati ta svojevrstni misijon za vsebino senzacionalnih člankov z udarnimi naslovi: „krščanski udarniki" („Chretiens de choc, Paris Presse, julija 1949), „cerkvene vojaške edinice" (Fran-ce-Soir), „Ultimat Cerkve duhovni-kom-delavcem, trije uporniki" (Pa-ris-Presse, 12. junija 1952), „peta kolona Vatikana", „padalci Cerkve" itd. Izšlo je tudi nekaj roma-
Pri takem poizkusu, ki je bil preračunan na dolgo dobo, je težko govoriti o uspehih in jih meriti v številu spreobrnjencev, obiskovanju službe božje, razdeljenih obhajil in podobnem. Toda tudi taki uspehi niso izostali. Vsa poročila očividcev, ki so prisostvovali službi božji po opravljenem delu, soglašajo v tem, da jih odlikuje duh živega krščanstva in doživetje cerkvene liturgije.
Ostale uspehe tega poizkusa predstavljajo dejstva kot so naslednja:
Povprečni delavec v Franciji ve danes, da se je nekaj duhovnikov z odobritvijo škofov odločilo, da žive z njimi isto življenje. To spoznanje je močno omajalo bajko, češ da je Cerkev zaveznik in zaščitnik kapitala.
Delo duhovnikov-delavcev je priklicalo v življenje mnogo cvetočih cerkvenih občestev izmed ljudi, ki so bili preje veri tuji. Njih zgled je opogumil tudi mnoge laike, da so se začeli v večji meri posvečevati apostolatu med delavci.
Radikalni nastop samo po sebi neznatnega števila duhovnikov (kakih 90 med kakimi 53.000 francoskimi duhovniki) je vzbudil med katoličani samimi mnogo spečih vesti, da so se otresli nekoliko svojega udobja ter se v večji meri zavedli svojih socialnih dolžnosti do tistih, ki morajo poleg ostalih bremen življenja nositi še težo borbe za golo življenje (kot upokojeni duhovnik v romanu „Notredamska ulica" po srečanju z duhovnikom-delavcem Robertom).
Cerkvene omejitve
Razne nezaželene in nepredvidene akcije poedinih duhovnikov delavcev ter vedno večji dvom v uspehe tega poizkusa so povzročili, da je cerkvena oblast izdala vrsto odlokov, katerih končno stališče je, da se poizkus v sedanji obliki ne bo več nadaljeval.
Kardinal Jules Saliege iz Toulou-sa je predočil duhovnikom pred začetkom duhovnih vaj 1. 1952 naslednje misli: Kot zmoto je treba obsoditi mnenje, da je treba odrešiti proletariat najprej iz slabega gmotnega položaja ter mu šele nato govoriti o veri. Duhovnik ne sme zamenjati svojega poklica z laičnim. Svetne reforme spadajo v področje laikov, duhovnikov svet je skrb za nadnaravno življenje. Če se duhovnik pomeša med delavce, mora ohraniti duhovniški način življenja. Duhovnik tudi ne sme
Hrvastko - srbski odnos
„Nikoli se zadosti resno ne upošteva dejstvo, ki je odločilno vplivalo in še vpliva na ustroj hrvaško-srbskih odnošajev, namreč na nezdružljivost dveh silno različnih miselnosti, kultur in ver. Taka dva svetovna moreta bivati drug ob drugem, nikoli pa drug z drugim. Kaže, da bodo znosne razmere med Hrvati in Srbi nastopile šele tedaj, kadar bo ob samostojni srbski državi stala neodvisna hrvatska država. Takrat se ne bo moglo več govoriti o sporih med vladajočimi in potlačenimi, temveč bo vsak narod zase moral pokazati katere mere je sposoben samega sebe vladati in se gmotno vzdrževati brez izkoriščanja drugih".
(Jože Kessler, Kako dolgo z ali za Jugoslavijo?, Slovenska pot II. št. 3., str. 45).
Slovenska pot, ki izhaja v Buenos Airesu, prinaša v številki od 15. junija članek J. Kesslerja „Kako dolgo z ali za Jugoslavijo", „Ideološka kriza v KPJ (e.s.), „Naloge Hrvaške v morebitni vojni", ez-vleček iz govora polkovnika Babica, vojaškega strokovnjaka HSS v društvu „Dom", „Trst je predmet tajnih razprav", „Slovenska kulturna akcija v Argentini", „človeko-
va podoba včeraj in danes" (R.Č.), „Zahonde demokracije v pogajanjih s komunističnim blokom „(V.) ter kapico krajših novic in citavov, ki se nanašajo na slovenske narodne probleme kakor tudi na sožitje med narodi na področju Jugoslavije. Slovensko pot lahko dobite v Kanadi pri upravi Slovenski države,, v ZDA pa pri g. Mirku Geratiču v Chicagu.
Pravica malih narodov do priziva
„Senator Wiley je izjavil, da ga je dalje vzpodbodla izjava Rudolfa Eriča, ki je predlagal, naj se temeljni štatut Združenih narodov izpopolni tako, da bi se dala možnost priziva vsakemu narodu, ki je bil prisiljen vstopiti v državno skupnost z drugimi narodi. Potrebno bi bilo ustanoviti v Združenih narodih odsek, ki bi zaslišal tiste narodne predstavnike, ki so bili od svojih lastnih narodov priznani kot pravna vlada pred ali po drugi svetovni vojni in se sedaj nahajajo v tujini. To je prvikrat - je izjavil senator Wiley - da je sploh bil podan predlog za pomoč Litvancem, Estoncem, Hrvatom, Slovencem in drugim tlačenim narodom".
„The Akron Beacon Journal" 13. 2. 1954, navedeno po S.P.
kritizirati Cerkve, njenih metod in tradicije
Letno zborovanje kardinalov in škofov Francije 1. 1952 ni izdalo nobene objave javnosti, ki bi se nanašala na „Francoski misijon", čeprav je več kot verjetno, da so o njem razpravljali. Povdarili pa so važnost KA med delavci, ki je laična organizacija, izrazili so se proti razredni edinosti v duhu di ktature proletariata ter proti onemu delu katoliških delavcev, ki bi radi porabili Cerkev kot sredstvo političnih ali gospodarskih skupin. Ob sodili so gibanje „Mladina Cerkve", ki ga vodi dominikanec Montuclard ter njihov nauk, da je treba najprej dvigniti gmotno stanje proletariata in mu šele nato začeti pridigati o veri.
Po letni konferenci so šli v Rim k sv. Očetu kardinali A. Lienart iz Lillea, P. Gerlier iz Lyona in M. Feltin iz Pariza, da bi sporazumno s sv. Stolice določili nove smernice za ta apostolat. Po vrnitvi iz Rima so v posebni izjavi naglasili, da se po 10 letih poizkusa njegova sedanja oblika ne more več obdržati. Vendar Cerkev ne mara opusiti namega tega ..poizkusa: ..prinesti evangelij ..razkristjanjenim ..delavcem. Duhovnikom, ki bodo dokazali dovoljne kvalifikacije, bo Cerkev še vedno zaupala posebno poslanstvo med delavstvom, toda pod naslednjimi pogoji:
1.	Duhovnike morajo posebej za to odbrati pristojni škofije.
2.	Ti duhovniki morajo dobiti temeljito izobrazbo tako v nauku kot v duhovnem vodstvu.
3.	Ročno delo mora biti omejeno na določeno število ur, da bodo mogli zadostiti ostalim dolžnostim duhovskega stanu.
4.	Duhovniki ne smejo prevzemati nikakih obveznostih ali služb pri delavskih strokovnih organizacijah ali podobnih akcijah.
5.	Ne smejo živeti več sami zase, marveč v občestvu z drugimi du-
Sv. Oče jo naglasil, da se sedanji pozikus ne more nadaljevati v prvotni obliki in da je treba apostolat izvajati z novimi metodami. „Biti duhovnik in biti du-hovnik-delavec sta različni opravili, dvoje različnih življenskih stanov; ni ju mogoče združiti v isti osebi, ne da bi spremenili zamisel duhovništva. Duhovnik je u-stvarjen, da bi posvetil svoje življenje službi duš. Delavec opravlja časno nalogo. Ni načina, da bi mogli oboje opravil združiti." Čas, ki ga duhovnik porabi za telesno delo, mu onemogoča, da bi opravljal svoje bistveno opravilo in ga preveč zapleta v časne zadeve." Duhovnik mora ostati izven teh zadev, ne da bi se seveda popolnoma ločil od sveta".
Francoski primer ni prvi in ne edini
Pri presojanju tega apostolata ne smemo pozabiti, da francoski primer ni niti prvi niti edini. Take oblike se pojavljajo povsod, kjer naleti duhovniški stan kot poseben družbeni sloj na težave bodisi zaradi malega števila vernikov bodisi zaradi preganjanja. Duhovnika -delavca poznamo iz prvih dni krščanstva in sv. Pavel sam s ponosom naglaša, da se preživlja z delolm svojih rok in ni nikomur v breme. Tudi prvi misionarji so dolgo časa prigiljeni, da opravljajo vsakovrstna dela, predno se moreja pretežno posvetiti duhovniški službi. Knjiga „Božje podzemlje" priča za današnjo Sovjetijo, da obstoja redna hierarhija, ki je pa za oblast nevidna, ker opravljajo njeni člani laična opravila.
Apostolat duhovnika-delavca moramo označiti kot heroični poizkus v izrednih razmerah, kako oznanjati evangelij krščanstvu odtujenemu delavskemu sloju. Za Francijo je njegov pomen predvsem v tem, da je tudi zaspanim odprl oči za spoznanje, da je krščanstvo v celotnem narodnem občestvu to-
hovniki ali v župnišču ter mo- liko oslabelo, da bo treba poveča-
rajo sodelovati pri splošnem dušnem pastirstvu v župniji.
Koncem decembra 1953 je jezuitski general odpoklical sedem duhovnikov-delavcev, članov jezuitskega reda. Kmalu nato so bili odpoklicani tudi ostali redovniki, ki so delovali kot duhovniki-delavci.
Kardinal Achille Lienart iz Lillea je v začetku letošnjega leta povedal duhovnikom svoje škofije naslednje misli:
nih naporov vseh in prav vsakega katoličana, da bo v občenstvu Cerkve Francije zavzela zopet tako odlično stališče, kot ga je nekoč uživala. Čeprav je danes ta oblika apostolata že zgodovina, ne bo mogel nihče mimo dejstva, da so ti duhovniki-delavci spoznali nalogo svojega časa in se niso ustrašili sprejeti nase težke osebne žrtve, da bi izpolnili svoj delež na njej. Kardi-(Nadaljevanje na 4. strani.)
ski humanizem, „čeprav se skuša socializem na Nizozenmskem otresti čistega materializma, se večina socialistov v svoiih pogledih na življenje ne povzpne nad humanizem ali verski socializem. Vsekakor moremo upravičeno trditi, da je socializem v tej deželi še daleč od krščanstva". Skušnja dokazuje, da so katoličani v socialističnih vrstah izgubili polagoma vero. Razen tega ni potrebe, da bi se družili s socialisti, ker je na vseh področjih dovolj katoliških organizacij.
Svojo prepoved so škofje sankcionirali z odkrekom zakramentov vsem, za katere je znano, da so člani socilistične delavske zveze, ki se redno udeležujejo sestankov ali redno prebirajo socialistični tisk. Ista prepoved velja seveda tudi za članstvo v komunistični stranki ali
v delavskih organizacijah, ki jih vodijo komunisti
Na Japonskem je delavska organizacija v tovarni Omi Sillk-Reeling Co. v Hikone organizirala stavko, da je podkrepila svojo zhtevo po svobodi veroizpovedanja. Predsednik tovarne je namreč začel delavcem vsiljevati neko novo budistično sekto, kateri sam pripada.
VERA - ZAKLAD
Predsednik Filipinov Ramon Magsaysay je izjavil, da je katoliška vera „najdragocenejši zaklad, ki nam ga je podarila Španija" in „ eden naših najtrdnejših branikov pred komunizmom". Njegova vlada si bo prizadevala „dati zemljo tistim, ki je nimajo in delo vsem, ki so brezposleni."
Gene Buck in Pat O'Brien sta bila ponovno izvoljena za predsed-
nika in podpredsednika Društva katoliških igralcev v ZDA.
V Montrealu so proslavili praznik
Janeza Krstnika zelo slovensno Janez Krstnik je namreč patron francosko govorečih Kanadčanov. Na predvečer je daroval sv. mašo kardinal Leger, ki je tudi blagoslovil „ogenj Janeza Krstnika". Naslednjega dne je bila velika procesija z 22 godbami, ki ji je prisostvovalo nad 600.000 gledalcev.
Protikomunizem brez socialne reforme je ničev.
Ob zaključku šolskega leta je naglasil gojecem vseučilišča New Mexico v Albuquerqueu (N.M.) je zuit Anthony C. O'Flynn, da je komunizem posledica, ne pa vzrok. Komunizem se lahko uveljavi samo tam, kjer nastane praznina zaradi neizpolnjenih dolžnosti Zapada. Ko-
munizem zna spretno izkoristiti vse slabosti na duhovnem, političnem,, gospodarskem in družbenem področju, ki povzročajo praznino v človekovi duševnosti kot tudi v njegovem želodcu.
Nevarne je imenoval ljudi, ki ne vidijo napak v sedanjem sestavu Zapada ter se zadovoljujejo z izključno negativnim stališčem da komunizma.
Nespametno je žigosati s „socializmom" prizadevanja po izboljšanju družbenega reda in popravi krivic, ki dajejo komunizmu zaželeno vabo za ljudi.
Protikomunistične sile poročajo,.
da je skrivnostna eksplozija 25. maja t. 1. uničila dva od devetih laboratorijev za preiskovanje atomske energije v Tatrah. Komunisti so zaprli več oseb v hližnjih vaseh.
Z.H.
Razvoj slovenske glasbe
(Nadaljevanje.)
Ljudska pesem pa je bila še vedno najmočnejši kulturni faktor v življenju najširših množic. To je postalo tako izrazito, da o našem ljudskem petju poročaju tudi tujci (Nicolao Nicoletti, Alasio da Sommaripa). Važni dogodki, zlasti boji s Turki odsevajo v pripovednih pesmih (o Ravbarju, o kralju Matjažu), ki se pozneje prepletajo s pesmijo ostalih balkanskih narodov (Stoji stoji tam Beli Grad, o kraljeviču Marku). Polagoma pa se v narodni pesmi pojavijo tudi prvine monodije, ki je zaživela v cerkvi in plemiškem gledališču. Take napeve so širili ljudski pevci in godci, ki so nastopali na sejmih in božjih potih. Tako se razvijejo razne nove ljubezenske pesmi.
Pod Gallusovim vplivom je sočasno z ljudsko tradicijo tudi cerkveno glasbeno prakso obvladala nova umetna monodična glasba. Ta smer se vedno bolj razrašča in v začetku 18. st. preide v prasko slavnostnih Tedeum-ov in petih maš. Glavni predstavniki te smeri so Omerza, Zupan in Ivančič.
Še bolj jasno pa so se renesanči vplivi uveljavili v plemiških krogih. Nova monodija se je kazala predvsem v zvezi glasbe z dramo, to je v operi, ki se je pojavila ob koncu 16. st. v Italiji. Živahni stiki s to deželo so povzročili, da smo že 1652. imeli v Ljubljani prvo o-perno predstavo v glavarjem dvorcu (Auersperg). Pozneje so večkrat prihajale v Ljubljano razne italijanske operne družbe, tako da se je operna tradicija vedno bolj utrjevala in prodrla med širše množice, kar je imelo velik vpliv na muzikalen okus in tudi na razvoj naše narodne pesmi.
Glasbena praksa na Slovenskem je proti koncu. 17. st. začela presegati ozki lokalni okvir. Skupine tujih glasbenikov, ki so potovale preko našega ozemlja so prinašale nove pobude. To iniciativo je praktično podprlo stremljenje domačinov, ki so potovali po Evropi in bili deležnin bogatega glasbenega življenja, katerega so hoteli uživati tudi doma. Potreben je bil še organizacijski okvir. In tako so po vzoru že obstoječe Academiae Ope-rosorum leta 1701. ustanovili v Ljubljani glasbeno organizacijo A-cademia Philoharmonicorum, ki postane tako ena najstarejših srednjeevropskih tovrstnih ustanov. Začetno članstvo 18 ljudi se je kmalu pomnožilo in ustanovilo tudi svoj pevski zbor. Prirejali so glasbene prireditve ob raznih proslavah, ob priliki vodnih regat na Ljubljanici in ob raznih cerkvenih svečanostih. Zaradi pomanjkanja glasbenih strokovnjakov pa je delo društva čez leta zelo opešalo in se zdramilo le ob večjih slavno-stih. L. 1794 je Academia Philhar-monicorum spet obnovila svoje delovanje pod imenom Filharmonič-na družba (Philharmonische Gesell-schaft). Pobudo je dal ljubljanski dimnikar Kari Woos.
V tej obnovljeni družbi so se vedno bolj uveljavljali in udejstvo-vali meščanski zastopniki. Prvot-, ni godalni kvartet se je hitro razširil na orkester, kjer so kmalu izjavali tudi simfonije zlasti dunajskih klasikov. Slovenske kompozicije so bile le redko izvajane. Nova filharmonična družba je vabila na svoje produkcije tudi pomembne svetovne umetnike. Tako sta n. pr. gostovala v Ljubljani Li-pinski in N. Paganini. Za častne člane pa je izbrala družba razne pomembne skladatelje; med drugimi tudi Haydna, Kreutzerja in Beethovna, ki ji je v zahvalo posvetil prepis svoje 6. Pastoralne simfonije.
Zaradi živahnega glasbenega življenja je nastala potrebna po te-meljitejši izobrazbi,: ki jo lahko nudi le glasbena šola. Temu je ustregla drž. glasbena šola, ki je bila 1816. ustanovljena pri glavni normalki v Ljubljani. Tudi uvedba slovenščine v osnovne šole je pospešila slovensko petje pri mladini. Nadzorstvo nad šolami je imela cerkev; zato je razumljivo, da se je v šolskem okviru gojila predvsem cerkvenena pesem. Vendar pa je narodnostna ideologija, ki jo je uvajalo meščanstvo, rodila tudi domoljubno pesem. Predstavniki te glasbe so bili predvsem duhovniki, organisti in učitelji.
Stik preprostega ljudstva z meščansko kulturo je imel za posledico prepletanje ljudske in umetne glasbe. Na ljudsko glasbo so vplivali priljubljeni svetni napevi raz nih oper, vendar je narodna pesem
ohranila svoje ritmične posebnosti. Zaradi poenostavljene, zelo melodične oblike se je vedno močneje uveljavljalo večglasje, ki se v 19. st. razvije v največjo značilnost slov. narodne glasbe. Prav tako se spremeni tudi vsebina ljudske pesmi. Čeprav še vedno volivajo na vsebino razgibani politični dogodki, jo vkljub temu vedno bolj prevladuje čustvenost našega človeka in intimno družinsko in družabno okolje.
Če tako na kratko pregledamo značilnost dobe od zač. 16. stoletja do 1. 1848. vidimo, da je slov. glasbena kultura izrazita predvsem v ljudski pesmi, medtem, ko se umetne tvorbe, ki obsegajo predvsem verske skladbe, naslanjalo na tuje renesančne vzore. Domači glasbeniki se omejujejo na prakso, ki izvira iz domačih potreb, medtem ko glasbene produkcije oskrbujejo predvsem tujerodni glasbeniki, ki z uvajanjem tujih glasbenih umetnin dvigajo na našem ozemlju splošen glasben nivo in s tem ustvarjajo pogoje za nadaljnji razvoj.
Doba od leta 1848 do 1918.
To razdobje 70 let lahko na kratko imenujemo dobo preporoda. Leto 1848 ki je prineslo važne spremembe v političnem in kulturnem življenju slov. ozemlja, je povzročilo važen preokret tudi v razvoju slov. glasbe. V vladajočem plemstvu prejšnjega razdobja so imeli Slovenci le malo zastopnikov, v dobi napredujočega meščanstva, pa je postal odstotek Slovencev v vladajočem sloju vedno večji. S tem je bil ustvarjen nujni pogoj intenzivnejšega slovenskega kulturnega razvoja. Nove politične prilike so omogočile hitrejše in manj nadzirano združevanje. Nastala je cela vrsta kulturno-političnih društev ki so najznačilnejša oblika slov. udejstvovanja in političnih kulturno-politične vzgoje do prve svetovne vojne. Večno teh društev poznamo pod imenom ČITALNICE ki so bile sredičše političnega in kulturnega dela tega razdobja. V okviru čitalnic se je vzgajalo slov. meščanstvo, ki je imelo v tej dobi še večinoma značaj malomeščen-stva. Zaradi tega ni zajelo samo največjih središč, temveč se je razprostrlo širom po slovenski zemlji ter pritegnilo dovolj široke plasti. Vse delo čitalnic, je kot rečeno služilo uveljaljanju meščanstva v obliki narodnega preroda. Temu namenu je služilo tudi vse kulturno stremljenje in v tej službi je bila tudi glasba.
Čitalnice so prirejale takozvane „besede". To so bile prireditve s političnim, literarnim, dramatskim, glasbenim in podobnim sporedom. Glasbeni del je obsegal zborovske skladbe, samospeve in sčasoma tudi instrumentalne točke. Prav tako se je glasba uveljavila tudi v plesnem delu prireditev,ki so imele povsem družaben značaj. Zato je nastala potreba po slov. plesni in salonski glasbi. Zato se je cela vrsta slov. skladateljev lotila skladanja te glasbe. Ta skladateljska produkcija je primitivna, vendar pa predstavlja v slov. glasbenem razvoju važen čeprav skromen začetek instrumentalne glasbe, ki se odslej polagoma razvija, kakor se je v prejšnji dobi razvijala vokalna glasba.
Vse te skladbe so pisane za klavir, in so jih tuji tapelniki često prirejali za orkester. V zvezi s temi skromnimi slov. poizkusi se je razvijal tudi slov. samospev, ki je v začetku tega stoletja doživel silen
This is Slovenia
Pravne študije v Torontu je zaključil g. Karel Vipavec, rojak iz Bele Krajine, v Guelphu pa agronomijo g Jože Gyorkos iz Slovenske Krajine. K lepemu uspehu obema prisrčno čestitamo.
Slovenska Narodna Zveza za Kanado v Torontu bo pričela jesensko sezono družabnih prireditev in sestankov s plesom 28. avgusta. Koncem oktobra bo letos slovesnejša proslava obletnice 29. oktobra 1918, praznika slovenske osvoboditve. Naslednji plesi bodo 18. septembra, 9. oktobra in 13. novembra. Podrobnosti bodo pravočsno objavljene. Enako tudi podrobnosti glede nedeljskih kino predstav.
BREZJE,
MARY HELP of CHRISTIANS, SLOVENIAN NATIONAL SHRINE
MED SLOVENCI
Klerikalizem in narobe-klerikali-zem.
Veliki ameriški jezuit (in prijatelj Slovencev, ki je v angleški brošuri „The Martyrdom of Slovenia" objavil vojne grozote v Sloveniji), Father John LaFarge je v svoji najnovejši knjigi („The Manner Is Ordinary"), v kateri opisuje tudi svoje spomine na obisk Slovenije in drugih katoliških dežel srednje Evrope zapisal nasled-
njo zgodovinsko ugotovitev v zvezi s temi deželami in v svaril drugim: ,Težko je vedeti, kaj je koncem koncev boljfc usodepolno, vmešavanje cerkvenih činiteljev v zadeve naroda preko njih pristojnosti, ali pa vmešavanje države v cerkvene zadeve, ki ponavadi sledi prvemu. Tako se ta dva zla zapletata v začarani krog s poraznimi posledicami za vse."
Lemontske slovesnosti
V	dneh 3. 4. in 5. junija so slovenske Brezje v Ameriki dobile obliko mravljišča. Od vseh strani so prihajali romarji, da se poklonijo Mariji, kraljici Slovencev.
V	soboto popoldne je zborovalo Slovensko katol. akademsko starešinstvo. Zvečer po pobožnosti v cerkvi, se je razvila prav veličastna nočna procesija z lučkami od samostana do lurške votline. Med potjo se je molil rožni venec in pete litanije: Pri groti je bila slovesna posvetitev Slovencev Mariji. , Molila se je ista molitev, ki jo je pred 30 leti molil škof dr. A. B. Jeglič na prvem slovenskem Marijinem kongresu.
Nekaj posebnega je bil pevski koncert Korotana iz Clevelanda. Da je Korotan eden najboljših slov. pevskih zborov v Ameriki, je znano. Zato je vsak z napeto pozornostjo prisluhnil ubrani pesmi pevcev in pevk pod vodstvom dirigenta g. Metoda Milača. Svoj sloves so pevci ponovno potrdili. Želeti je, da bi kdaj napravili samostojen koncert.
Ob tej priliki so bile izrečene tudi čestitke Prezvišenemu škofu dr. G. Rožmanu za 25 letnico ško-fovanja.
harmonično družbo vedno bolj enostransko v vode nemškega meščanstva, ki mu je postalo „kulturtrae-gerstvo" krinka za germanske imperialistične cilje. Zato so bili Slov. v tem društvu vedno bolj odrivani in zapostavljani. Prav tako so bili Slov. odrinjeni od stanovskega gledališča. Zato so stremeli po ustanovitvi zavodov in organizacij ki bi mogli dati glasbenemu življenju večji polet in ga približati drugim kulturnim narodom v Evropi.
Na prireditvah slov. društev po letu 1848 se v okviru dramskih predstav vedno bolj uveljavlja glasbena panoga. Kmalu se je pokazalo stremljenje po ustanovitvi slovenskega gledališča v Ljubljani. L.. 1850 je bilo ustanovljeno Akcij-razmah v zapadni Evropi. Oblika I društvo za ustanovitev slov.
Dopoldne je bila pri lurški votlini slovesna sv. maša, ki jo je opravil namestnik komisarja,, p. Edvard Gabrenja iz New Yorka. Cerkveni govor je imel škof dr. Gregorij Rožman.
Takoj po maši je bilo zborovanje, katerega je začel Msgr. John Oman iz Clevelanda. Glavna govornika sta bila dr. Miha Krek in dr. Jože Basaj. Oba sta obravnavala predmet: Slovenski narod in Marija. Govorila sta še starosta ameriških Slovencev, Mr. Anton Grdina in pa g. Jože Bernik zastopnik KA za Chicago..
V pondeljek 5. julija je bila proslava 25 letnice konsekracije škofa dr. Gregorija Rožmana. Jubilant je pri votlini opravil zahvalno sv. mašo slavnostni govor je imel Msgr. Matija Škerbec. Ob koncu se je zahvalil tudi sam Prezvišeni.
Katoliška akcija in politika
93.	Ali se lastne organizacije KA morejo baviti s strankarsko politiko?
Lastne organizacije KA ^e pod nobenim pogojem ne morejo baviti s strankarsko politiko, kot se tudi Cerkev ne more.
94.	Ali morejo biti strankarsko politične organizacije pomožne sile KA?
Strankarsko politj^ne organizacije ne morejo biti pomožne sile KA, da se obvaruje KA vsakega videza strankarsko političnega delovanja.
96. Ali naj bodo politično izpo-stvljeni člani v vodstvu KA?
Politično izpostavljeni člani (naj ne bodo v Vodstvu KA, da se ta lažje obvarnje videza, kokor da delje politično.
Za osvežitev spomina prepisano iz knjižice dr. A. Odarja „Katoliška akcija in delo v njenih organizacijah, Buenos Aires 1949, str. 95 in 96.
teh samospevov je bila seveda še zelo enostavna, vendar pa se je melodična linija skušala nasloniti na ljudsko melodiko. S tem je bila dana pravilna osnova, na katero so gradili z uspehom vsi poznejši komponisti.
Vsem tem tvornim silam na glasbenem področju je postal okvir Čitalnic kmalu preozek. Zahotelo se jim je udejstvovanja v širšem organizacijskem okviru. V Ljubljani je sicer obstojala Filharmonična družba, ki je že imela visoko kulturo in glasbeno tradicijo in v kateri so prvotno složno sodelovali Slovenci in Nemci. Prebujene nacionalne težnje pa so usmerjale Fil-
gledališča v Ljubljani. Ponovna tež nja po slov. gledališču je 1867 rodila Dramatično društvo v Ljubljani. Poleg dramskih predstav so se vedno češče ponavljale igre s petjem, operete, in odlomki iz oper. Po prihodu Franca Gerbiča so se od 1889 pričele izvajati tudi opere, tako da moremo to leto imenovati ustanovitno leto slov. opere. Uprizoritvam je delalo težave pomanjkanje primerne dvorane. Šele z dograditvijo novega deželnega gledališča 1892 so dobili Slovenci hram umetnosti, v katerem se je mogla gledališka umetnost uspe-šno razvijati.
(Nadaljevanje sledi)
Vsem naročnikom	_ _
S preselitvijo lista je možno, da se je v dostavljanju lista primerila kaka pomanjkljivost. Prosimo vsakogar, ki izve za kako opustitev, da obvesti upravo. Obenem prosimo, da upravo pravočasno obveščate o vsaki spremembi naslova.
I
Če nam pridobiš dwa nova plačujoča naročnika, dobiš za nagrado lep zemljevid Slovenije, če nam pa dobiš pet plačujocih naročnikov, ti bomo pošiljalji „S.D." brapplačno za doboenega leta.
Slovenska demokracija v praksi.
Na nedavnem sestanku nekega slovenskega društva v Torontu je eden članov prosil za besedo, l^o je nekaj minut govoril, so nekateri začeli hrupno protestirati in so ga končno odneslil iz sobe. Zgleda, da je povedal nekaj resnice, ki v oči bode. Da je bila stvar še bolj zanimiva, je eden „demokratov", ki je govornika pomagal nesti iz sobe in je znotraj zelo glasno protestiral, zunaj žrtvi zaupno izjavil: „Prav si povedal!" Zgleda, da bodo nekateri Slovenci še dolgo potrebovali, predno se bodo privadili demokraciji, ki vključuje ne samo svobodo kritike, ampak tudi pogum do lastnega mišljenja in delovanja. Vemo, da je obstojal v domovini cel sistem, kako so z gospodarskimi sankcijami znali zavezovati ljudem usta, toda v Kanadi si služi vsak svoj kruh in zrelih ljudi ne bi bilo treba biti strah senc in namišljenih avtoritet.
Peter II. Karadjordjevič v Torontu
Po obisku Srbov v Chicagu se je Peter II. Karadjordjevič oglasil tudi v Torontu. Po zasebnih izjavah srbskih oficirjev je bil glavni namen njegovega potovanja v ZDA in Kanadi beračenje za denar. Očitno mu svinjereja s katero se sedaj po lastni izjavi časnikarjem bavi, ne prinaša toliko kot njegovemu predhodniku na srbskem prestolu, ki si je prilastil monopol na izvoz svinj.
Torontski župan mu je odrekel slovesni sprejem pred mestno hišo, kjer je položil venec. Navčočih je bilo kakih dvesto ljudi, med njimi tudi nekaj Slovencev. Nekdo je celo prosil policaja, naj mu pomaga, da bo naredil lepši fotografski posnetek, pa ga je stražnik kratko odslovil, da to ni njegova naloga.
Pri slavnostnem kosilu v King Edvard hotelu so bili gostje zelo dobro zastraženi. Ker se je bivši kralj držal v glavnem srbske družbe, sicer, ni bilo pričakovati nika kih nemirov, toda policija je bila vseeno previdna.
Ker so Čehi v Torontu praznovali svoj dan v „Masaryk Town" v Scarboro, so povabili bivšega kralja, da bi vzidal spominsko ploščo. Ob tej priliki so mu predstavili tudi „jugoslovanske" telovadce (pa so menda vsi Slovenci). Kot starosto jugoslovanskega Sokola ga je pozdravil g. Grmek, bivši član Fantovskega odseka (ZFO) iz Kranja.
Smrt dveh slovenskih kulturnih delavcev
Istega dne, 26. junija t.l. smo Slovenci izgubili dva kulturna delavca - pesnika Beneške Slovenija msgr. Ivana Trinka - Zamejskega v starosti 92 let ter bivšega urednika Slovenca ter bivšega narodnega poslanca Franceta Kremžarja, ki je umrl v Buenos Airesu.
Msgr. Trinko ni bil samo pesnik (1. 1897 je izdaj Peozije v Gorici) in pripovednik (Goriška Mohorjeva družba je izdala 1. 1929 knjigo „Naši paglavci", črtice in slike iz beneško slovenskega pogorja), marveč tudi prevajalec, ki je prevedel v italijanščino več slovenskih pesnitev in del, prevajal pa je tudi iz ruščine in poljščine. Napisal je tudi več modroslovnih razprav.
Slovenska župnija Marije Pomočnice v Torontu priredi 15. avgusta farno romanje v Mary Lake za vse Slovence v Torontu in okolici. Ob 10h dopoldne bo skupna sv. maša, popoldne pa križev pot z Marijo na prostem ter blagoslov.
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V SLOVENSKI DRŽAVI!
Trst in Balkanska zveza
Komaj nekaj dni pred nameravanim podpisom Balkanske zveze med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo 17. julija so v Beogradu uradno izjavili, da se bo podpis odložil za nedolčen čas. Beograd je namignil, da je do preložitve podpisa prišlo na željo Turčije, ki želi dobiti predhodno odobritev Balkanske zveze od vseh članic NATO,, v katero Jugoslavija ni včlenjena. Drugi pa so bolj mnenja, da je zmagala želja zapadnih velesil, ki so Balkansko zvezo ves čas želele potisniti v ozadje, da bi v njo vključili tudi Ita-
Iz slovenske zgodovine
JULIJ
23, 1919 zakon o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani -5 fakultet z nepopolno medicinsko (samo dva letnika)
25,	1935 v Rimu podpisan konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom, ki je predvideval, da bi ljubljanska škofija postala nadškofija. Konkordat zaradi nasprotovanja pravoslavne cerkve ni bil ratificiran.
26,	1931 proslava 100 letnice rojstva Frana Levstika v Velikih Laščah.
26, 1934 umrl general Maister, ki je ob prevrtu zasedel Maribor in s tem dosegel, da je Maribor ostal del slovenskega ozemlja.
26,	1937 je začela poslovati Kmetijska zbornica v Ljubljani.
27,	1857 so izročili prometu železnico Ljubljana - Trst.
27,	1928 vlada četvorice -predsednik in notranjimini-ster dr. A. Korošec.
28,	1867 so odprli v Zagrebu Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti.
29,	1804 rojen v Spodnji Lu-ši pri Škofji Loki Lovrenc košir, oče poštne znamke.
29 - 2, avgusta 1920 1. slovenski orlovski tbor.
30,	1933 na Stadionu proslava 1900 letnice odrešenja in biserna maša nadškofa Jegliča.
30, 1933 izšel odlok, da bodo ponovno odprli III. realno gimnazijo v Ljubljani.
AVGUST
1,	1919 Vrhovni svet v Parizu je sklenil, naj čete SHS zasedejo Prekmurje. Zasedle so ga brez odpora 12, avgusta.
2,	1928 deklaracija vlade četvorice, da hoče dekoncen-trirati državno upravo ter doseči spravo s Hrvati.
2, 1930 gasilski kongres ob 60 letnici ljubljanskega gasilskega društva.
9, 1868 prvi slovenski ljudski tabor v Ljutomeru.
9, 1918 so Italijani zasedli Gorico ter pričeli preganjati Slovence.
9,	1928 je umrl v Kranju dekan in zgodovinar A Koblar
10,	1934 je umrl bivši minister prof. Anton Sušnik.
12, 1938 sprejeta uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
13 - 15 1926 kmetski dnevi v Mariboru.
15, 1919 tabor v Sinči vesi.
15,	1936 proslava 800 letnice samostana v Stični na Dolenjskem.
16,	1918 ustanovljen Narodni svet v Ljubljani, nosilec državne oblasti na Slovenskem.
18, 1918 odkritje spominske plošče dr. Jnezu Ev. Kreku v št. Janžu.
18, 1932 umrl Josip Pogačnik, predsednik slovenske Narodne vlade.
18, 1935 umrl politik Fran Šuklje.
lijo. Italija pa ves čas zahteva, da se preje reši vrašanje Trsta v njeno korist.
Trenutno zgleda, da bo kupčija glede Trsta kmalu zaključena in podpisana. Tito je na odstopi Trsta že pristal, Italijanom pa tudi ne bo težko obljubiti nekaj manjšinskih pravic, ki jih itak ne bodo izpolnjevoli, kar dokazuje ne samo zgodovina, marveč tudi zadnji nastop italijanskega šovinizma ob pogrebu slovenskega pesnika Ivana Trinka, o čemer poročamo na drugem mestu.
Hranilnica in posojilnica Janeza
Ev. Kreka v Torontu je dosegla prvo obletnico svojega .obstoja. Njenih uspehov ni mogoče podati v suhih številkah, ker je s svojimi posojili pomagala številnim družinam, da so prišle do lastnega do-
ma, pa tudi sicer je mnogim pomagala iz denarne zadrege. Za primerjavo navajamo mesečna zaključka lanskega in letočnjega 30. junija, ki dovolj izgovorno pričata o potrebi in koristi slovenske zadruge.
Mesečni zaključek 30. junija 1953: Mesečni zaključek 30. junija 1954: Vloge članov	$4.131.81 Vloge članov	$33.892.87
Posojila članom Število članov Število posojil
390,-82,-1
Posojila članom Število članov Število posojil
34.363.57 189. 52
Ker so bile vloge članov letos premajhne, da bi krile vse prošnje po posojilih, si je zadruga sposodila potrebni denar pri Ontario Co-operative Credit Society, kate-
re članica je. Od svoje ustanovitve pa do 30. junija 1954 je zadruga posodila $46.024.50, od česar pa so člani vrnili že $11,660.99.
Med Slovenci
CHICAGO IN OKOLICA
P. Alfonz Ferenz, OFM je utonil
pri kopanju v bližini samostana v Lemontu. Pokojnik je bil rojen pri Sv. Trojici v Slov. Goricah, leta 1924 in je imel novo mašo v Rimu. Iz Rima je odpotoval v Ameriko. Sodeloval je pri mesečniku Ave Marija. Naj počiva v miru!
Bivši kralj Peter II. je za Vi-dovdan obiska srbsko kolonijo v Chicagu. V hotelu Sherman je bil banket. Vabljeni so bili samo Srbi.
Slovenski Poročevalec o „Ženski Zvezi". „Slov. Poročevalec je prinesel poročilo o zborovanju Izseljenske Matice, ki jo vodi komunist Seliškar. Nas zanima poročilo o Slovenski Ženski Zvezi. Takole piše: „Naši izseljenci so tudi najdragocenejši turisti, saj prihajajo k nam z ljubeznijo do domovine, ne pa s težnjo, da bi glede na vo-lutno razliko poceni preživeli svoj letni oddih. Vtisi, ki jih dobe v naši domovini, so po povratku v Ameriko najboljše sredstvo za pobijanje lažne propagande. Lani je n, pr. prišla v Slovenijo skupina žen iz Ameriške katoliške Zveze. Te ženske so po vrnitvi veliko storile za nas s pobijanjem laži o namišljenem zatiranju vere, ko so priobčile več člankov v svojem glasilu Zarja o svobodi veroizjovedi pri nas in o tem, da so lahko brez vsake bojazni obiskovale cerkve". Mi smo o tem svoj čas že pisali in ugotovili, da so te ženske hodile po Sloveniji z zavezanimi očmi in so po vrniti zavestno govorile neresnico po želji komunista Seliškarja.
Slovenska Naroda Zveza v Chicagu že danes opozarja člane in prijatelje na družabni piknik v nedeljo 22. avgusta. Več o tem drugič.
Iz bivšega uradnika v ministrstvu
minister ... To se zgodilo g. Stanku Mašiču v Chicagu. Pred leti je prišel kot novonaseljenec v Chicagu. Zaposlitev je dobil v tukajšnji slovenski pralnici. Obiskoval je tudi večerno šolo. Ob zaključku leta je bil kot najboljši učenec določen, da se imenu vseh udeležencev večernih tečajev za angleš-
čino zahvali. G. Stanko Mašič je svojo nalogo odlično izvršil. Nekdo je novinarje opozoril, da je bil g. Mašič v domovini sodnik in da je služboval tudi v nekem oddelku ministrstva. Radovedni časnikarji so ga takoj vzeli na muho, obiskala so ga celo v pralnici. Tukajšnji ameriški listi so nato prinesli o njem poročilo -in celo slike s pripisom: bivši jugoslovanski minister dela v pralnici. Tako so po svoje prikrojili resnico in spravili zadevo tako daleč, da je sovjetski delegat pri UNO napadel Ameriko češ, kak raj vlada v Ameriki, da mora celo bivši jugoslovanski minister sortirati umazano perilo . . . Kaj vse naredi časnikarska domišlija in lov za senzacijami . . .
Kulturno življenje je v letošnji prosvetni sezoni doseglo zavidljivo višino. Pred kratkim ustanovljena Slovenska kulturna akcija je priredila že vrsto dobro pripravljenih prireditev - kulturnih večerov (Umetniški večer, večer severnoameriške sodobne slikarske, kiparske in glasbene umetnosti, literarni večer, Dvorakov večer, večer francoske srednjeveške umetnosti, filozofski večer, Claudelov večer, razstava kipov in risb Ivana Meštrovi-ča, Argentina v besedi in pesmi, Arhitektura - umetnost prostora).
Temeljitejše delo se opravlja v tečajih, ki jih ni malo: dr. Komar vodi filozofski tečaj za mlade izobražence, dr. Brumen psihološko pedagoški tečaj za izobraženke, Družabna pravda sociološki tečaj, Slovenska misijonska zveza misijonski tečaj, ki je namenjen predvsem izobražencem, društvo „Dom" prireja mesečne diskusijske večere o slovenskih narodnih in državnih vprašanjih, Akcija za gospodarsko osamosvojitev debatne večere o gospodarskih vprašanjih, Slovenska J-ijudska stranka pravno politični tečaj - to vse poleg rednih sestankov raznih društev, ki delujejo med Slovenci. Komemoracijo za padlimi domobranci je priredilo Društvo Slovencev. Letos ji je dalo verski značaj.
Pevsko društvo Gallus je priredilo izredno dobro uspeli koncert, na katerem so podajali pesmi Gal-
lusa in sodobnih slovenskih skladateljev.
Stalni odbor za socialne dni v Argentini je priredil letošnje zborovanje pod geslom: „Ohranimo si zdravje". Predavali so dr. Ahčin, dr. Ivan Kačar, Rudolf Smersu in Avgust Horvat.
Slovenska kulturna akcija je izdala prvo številko nove revije, ki jo je zelo posrečeno imenovala „Meddobje", ki bo izhajala vsaka dva meseca.
Slovenski dušni pastirji so pod-vzeli akcijo, da se kupi slovenska hiša v središču Buenos Airesa. Poleg hiše bi bila seveda tudi dvorana za slovenske prireditve.
RAZGLED PO SVETU
Madžarski tehniki so opustili misel, da bi razširili podzemno železnico pod Stalilnovo avenijo (nekoč Andrassyjeva cesta). Dve leti 60delali propagando z novotehnično pridobitvijo, ko pa se jim je podrlo več predorov in bi skoraj spodkopali zgodovinsko Narodno gledališče, so komunistični inženirji priznali, da naloge ne zmorejo.
V ZDA obišče kino tedensko
okrog 50 milijonov obiskovalcev,
Iz Slovenije
Podivjana dijaška mladina. Maturanti višje gimnazije v Mariboru so zaključili šolo s tem, da so po mestu v povorki zasmehovali škofa, papeža, norčevali se iz ma-šnih obredov, litanij in rožnega venca. Lludje so se zgražali.
Silovito neurje v Sloveniji. V
noči 5. junija je privršla nad Maribor silovito neurje kakršnega niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Pravijo, da je bilo kot na sodni dan. Vihar je ruval drevesa, rušil dimnike, podiral drogove, vmes pa je med grmenjem padala toča. V nekaj minutah je bilo po ulicah okrog 20 cm debelo toče .. .
Povodenj v Celju. Zvečer, 5.
junija se je utrgal oblak med Voj-nikom in Celjem. V nekaj trenutkih je voda silovito narastla. Vog-lanja, Hudinja in Savinja so prestopile bregove. V Celju je bilo po ulicah nad 1 meter visoko vode. Ljude so se reševali na strehe, 20 ljudi je utonilo, več hiš je voda porušila, odneslo pa je skoraj vse mostove, škode je velikanska. Voj-niškega gasilskega doma po odtoku voda sploh našli niso.
Cene naraščaje. Stanarine so povišane za 100%. Delavci, ki so doslej imeli razne ugodnosti na letovanjih, so zopet prikrajšani. Vlada je ukinila razne ugodnosti, ki so jih letovišča lahko nudila delavcem ob dopustu. Cene v hotelih na obmorski obali so dnevno Din 1200.-, mesečna plača nekoliko
boljšega delavca pa znaša Din 8000 Delavec si torej ne more več privoščiti dopusta, ampak mora ostati - doma.
Slovencem v Tororntu in ok olici se priporoča
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
KARL VIPAVEC
179 Bathurst St. Toronto. EM. 3-0695.
FRITZ IN HILDA DOLESHELL
VIENNA HOME BAKERY
SLAŠČIČARNA IN KAFE-ESPRESSO Centrala: 532 Eglinton Ave., W. - Tel.: MA. 2994
Podružnice: 211 Avenue Road - Tel.: WA. 3-2160 426 Spadina Ave. - Tel.: EM. 6-1278. 609 Mount Pleasant - Tel.: HU. 8-2381
Rženi kruh - soljenci - torte. Desetletna izkušnja jamči prvovrstno kakovost.
lacijjLLJLLUiiirial latniTOinnDsl
Priporočamo slovenske potniške
agenciie
Transmural
Toronto, 258 College, WA 3-4868
Tudi v Montrealu in Hamiltonu
ZDA in IMPERIJI
Politiki Združenih držav se znajdejo večkrat v škripcih, ko pride do sporov med kolonialnimi narodi in njihovimi gospodarji. Na eni strani so stare imperialne države kot sta zlasti Anglija in Francija politični zaveznik ZDA, na drugi strani pa gledajo kolonialni narodi v ZDA svojega zaveznika in vodnika, saj so same postale velesila po odcepitvi od Anglije.
Pomožni tajnik ameriškega zunanjega ministrstva za Bližnji Vzod, Južno Azijo in Afriko H.A. Byroade je pred kratkim označil uradno stališče ZDA:
.....razkroj starega kolonializ-
ma je neizbežen. Prepričani smo, da bi bilo mogoče prihraniti mnogo krvi in dobrin, če se Zapad trdno odloči, da bo pospeševal raje kot oviral redni razvoj do sa-moodločitve" \ „. želimo, da (kolonialni narodi) ohranijo svojo neodvisnost nasproti novemu sovjetskemu imperializmu". Toda narodne energije naj se ne porabljajo v borbo za prehitro ustanovitev novih držav, ki podležejo pri prvi preizkušnji.
Od narodov, ki streme za politično neodvisnostjo, pričakujejo ZDA: 1) da so voljni izpolniti svoje obveze do drugih držav, vključno do nekdanje nadrejene države, 2) da so zmožne uspešno reševati stare težave revščine, bolezni in razlik v družbi. 3) da spoštujejo in ščitijo človečanske pravice.
Narodi, ki bodo zmožni in voljni prevzeti te obveznosti, smejo pri svoji borbi za lastno državo računati na pomoč ZDA.
5 milijonov tedensko več kot 1. 1952. Porast pripisujejo predvsem znižani taksi in priljubljenosti nove projekcije (tridimenzionalne).
V	Nemčiji proslavljajo letos 1200 letnice smrti sv. Bonifacija, apostola Nemčije. Velike slovesnosti so osredotočene v Fuldi, kjer je pokopan. Mesto je znano po letnih konferencah nemških škofov.
V	Milanu so znova posvetili
slavno mojstrovino Leonarda da Vincija - zadnjo večerjo. Profesor Mauro Pelliccioli je obnavljal sliko sedem let, dočim je mojster potreboval samo dve leti, da jo je dovršil.
Trst • Titov drobiž Pogajanja
med Titom ter angloameriško komisijo za Trst so bila sicer tajna, toda v javnost je le proniknila vest, da je Tito zahteval kot zameno za izgubo Trsta, da mu ZDA zgrade novo pristaniščs v Bariju ob albanski meji.
Papeži - komunisti? V poslanski zbornici v ZDA rešujejo že več tednov vprašanje, ali velike ameriške ustanove, ki so oproščene davkov, dejansko- podpirajo socializem ali še kaj hujšega. Posebni odbor vodi zasliševanja. Ko je pomožni ravnatelj za raziskovanje komisije Thomas McNiece skušal dokazati, da zagovarjajo te ustanove načrtno gospodarstvo za ZDA, ga je prekinil demokratski poslanec Wayne L. Hays in ga prosil za mnenje o treh citatih, ki jih je prebral. Ko jih je McNiece slišal, je izjavil: „Sicer ne poznam Vašega vira - toda vsi kažejo veliko podobnost s komunističnim slovstvom, ki sem ga bral . . " . Na svoje veliko presenečenje pa je zvedel, da sta bila prvi in tretji citat iz Ieonove okrožnice Rerum novarum, drugi pa iz Pijeve Qua-dragesimo anno.
Žepna izdaja katoliških knjig. Založba Doubleday and Co. iz New Yorka je sporočila, da bo začela izdajati katoliška dela v ceneni žepni izdaji (v kakršni je izšlo že nekaj knjig, ki so jih izdali Kri-stonosci, med njimi znana „You can change the world"). Knjige bodo stale po 25, 35, in 50c, odvisno pač od obsega. Zbirko bodo urejali Etienne Gilson in Anton C. Pegis, oba od Pontifikalnega zavoda za srednjeveško preučevanje (pri oo. bazilijancih) iz Toronto ter Eugene P. Willging od katoliške univerze iz Washingtona.
Duhovniki - delavci
(Nadaljevanje s 2. strani.) nal Suhard je to nalogo takole izrazil: „V Kristusa vsaditi to kulturo, ki se tako hitro oblikuje (mišljena je delavsko-industrijska); krstiti nove ureditve; Bogu posvetiti svet, ki išče svojo enoto". Naloga sodobnih katoličanov ........
Ta naloga pa ni omejena samo na delavski svet.
Celotno človeštvo se nahaja v dobi, ko se vse bolj in bolj uveljavlja nova kultura, novo gledanje na svet, teženje k svojevrstnemu izrazoslovju. Naš položaj je v mnogem podoben položaju prvih kristjanov. Tudi mit bomo morali najti poti, da bomo sedaj porajajočo se kulturo notranje prekvasili s krščanstvom. Imeti bomo morali dovolj poguma, da se bomo odpovedali časovnim in socialnim pri-mesim, imeti bomo morali dovolj odprte oči, da se bomo približali bistvu krščanstva ter to vsebino izrazili v govorici sodobnosti, ki je mnogokrat le zato daleč od Boga, ker naše govorice ne razume. Berlinski župnik Emil Fiedler je nekoč zapisal v „Schoenere Zukunft": „Ni naloga kristjanov, da bi preteklost vnašali v sedanjost in sodobnost merili po preteklosti, marveč da pokažemo sedanjosti, kar bo še tudi jutri veljalo: večno, brezčasno resnice, če tega ne spoznamo, so preteklost, sedanjost in bodoč-noost ena sama velika zmota ter življenje brez stika s stvarnostjo". Upajmo, da sodbni katoličani na področju celotne kulture ne bomo ostali brez podobnih junakov kot so duhovniki-delavci na delavskem.
R. Čuješ
0 laominiiimil [ämwrmiDs
DARILNI PAKETI COSULICH
Ekspresna odprava v 15—25 dneh. Vsi paketi so carine prosti
PAKET ŠT. 71
10 kg. sladkorja 5 kg. riža 3 kg. kave Ia
$ 13.60
PAKET ŠT. 28
5 funtov kave Ia 5 funtov sladkorja 5 funtov masti 5 funtov riža
$ 10.15
PAKET ŠT. 91	$ 15.-
22 funtov sladkorja 11 funtov riža 6 funtov kave Ia y4 funta popra, celega 1 funt ceylonskega čaja
PAKET ŠT. 84
3 kg, kave Ia 11/2 kg. riža
$ 8.35
100 funtov najfinejše bele moke
$ 11.50
Če želite, da plačamo 200 dinarjev poštne takse, dodajte 75c za vsak paket ali vrečo.
ZAHTEVAJTE POPOLNI CENIK Z VELIKO IZBIRO NAŠIH POZNANIH STANDARNIH PAKETOV TER Z NAVODILI ZA SESTAVLJANJE PAKETOV PO VAŠI ŽELJI.
Pošiljamo tudi: kolesa, Singerjeve šivalne stroje, radijske aparate, blago itd. Vse odpošiljamo iz lastnega skladišča v Trstu. Pošiljke so zavarovane za delno in celotno izgubo. Kakovost blaga je vedno prvovrstna.
VSA NAROČILA IN PISMA POŠILJAJTE NA:
BRANC0 COSULICH
279 Queen St. West, Toronto 2B, Ont. Canada Tel. EM. 6-3877
ssssssssssssssssssssssss
ZA
RADIJSKA POPRAVILA
vseh vrst se priporoča RUDOLF ČUJEŠ 61 McFarland Ave., Toronto 10
Med tednom ob večerih in ob sobotah.
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju, Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PRE-KAJENE SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
» »j» »j« »j» ••• »j» ••• »j« ••• »ji »J« ••• «j» «j» «j» »J«••
Meden Appliances
Television Sales and Service Refrigerators - Washing Machines
1804 W. CERMAK ROAD CHICAGO 8, ILL.
Avstrijci so zbrali okrog % milijona podpisov na prošnjo, naj postane praznik Brezmadežnega spočetja zopet državni praznik. Avstrija je praznovalo ta din od 1. 1854, 1. 1939 pa so ga nacisti odpravili.
Nov pomožni škof. Za novega pomožnega škofa v Torontu je bil imenovan Msgr. Francis V. Allen, nazadnje župnik župnije Žalostne
Matere Božje v Torontu.
Škofovska soba katoliške dobrodelne organizacije v ZDA (N.C.W. C.) v Washingtonu je bila opremljena z doprsnim kipom kardinala Stepinca. Kip je delo drugega hrvastkega velikana, kiparja Ivana Meštroviča. Kip je podaril L.C. Sa-marcija, predsednik Hrvastke katoliške zveze.
Strokovnjaki v hladni trajni, barvanju, beljenju in friziranju. Odprto dnevno od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob torkih in petkih od 9 zjutraj do 9 zvečer.
KRESS BEAUTY SALON
RU. 1-2921, 1194 Eglinton Ave. W., Toronto
Postrežemo vam v angleščini, slovenščini, hrvaščini, nemščini, madžarščini, ali italijanščini..
YOUR WISHES CAN COME TRUE WHEN YOU SAVE WITH
Established 1889
A
ST. PAUL FEDERAL SAVINGS
6720 WEST NORTH AVENUE CHICAGO 35, ILLINOIS
TELEPHONE NATIONAL 2-5000
Dividend 3%. Every account insured up to $10.000.-CALL: NATIONAL 2-5000 Frank P. KOSMACH, President.
Paberki
TEHNIKA
Prva tovarna za atomsko energijo bo zgrajena v Pittsburghu. Računajo, da bo dajala vsaj 60.000 KW, kar zadošča za mesto s 100.000 prebilvalci.
Du Laboratories v ZDA so izdelali televizijski aparat, na katerem more več oseb istočasno gledati dva različna programa. Seveda morajo nositi podobna očala kot za tridimenzijski film in poslušati na slušalke, da drug drugega ne motijo. Aparat pa lahko sprejema tudi samo po en program kot doslej.
Zamisel postapljača ni nič novega. Pred kratkim odkriti rokopisi iz Elizabetine dobe v Angliji so poleg enega najstarejših Shake-spearejevih sonetov v rokopisu vsebovali tudi opis in risbe potapljača, ki ga z ladje preskrbujejo z zrakom. Mislec Robert Rabbards je moral na uresničitev svojih zamisli čakati 400 let. Ena njegovih risb kaže potapljača, ki koraka po morskem dnu proti sovražni galeji, da bi jo z mečem navrtal, da bi se potopila.
Poleg bomb še strupeni plin.
ZDA proizvajajo blizu Denvera smrtonosni plin GB, ki povzroči smrt v 30 sekundah. Toda plin poznajo tudi Sovjeti. Razvili so ga najprej Hitlerjevi znanstveniki, Sovjeti pa so zasedli tovarno, ko so vkorakali v Nemčijo. Plin je v toliko nevarnejši, ker ga ni mogoče videti, okusiti ali duhati.
V Švici so sestavili prvo uro, ki jo žene sončna energija. Tri ure povprečne sončne, pa tudi umetne svetlobe navije uro za en dan.
Če želite kakršnih koli informacij za vse vrste zavarovanj kličite:
VLADIMIR MAUKO
EM. 3-9802 TORONTO, ONT.
L'EUROPE DINING R00M
469 Bloor Street W. WA. 1-6269
Prvovrstna evropska hrana. Odlična postrežba. Po naročilu rezerviramo prostore za gostije.
Slovenska država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3.- $, za Argentino 20,- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .50£, za Avstrijo 30.- šilingov, za Avstralijo 2 avstr. £, za Italijo in Trst 600,-lir, za Francijo 500,- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske Doti.