Glasovanje o pristopu v Evropsko skupnost nedopustno?
Za vodilne gospodarske kroge in politike ni več dvoma, v Evropsko skupnost se je treba vključiti čimprej. Toda kmetje, prebivalstvo obrobnih regij in drugi opozarjajo pred pristopom in posledicami. Ker si mnenja tako močno nasprotujejo, so številni avstrijski politiki našli iz te dileme domnevno edini in pravi izhod v ljudskem glasovanju.
Toda ali avstrijski zakoni ljudsko glasovanje o vstopu v ES sploh dovoljujejo? Bivši rektor salzburške univerze profesor ddr. Friedrich Koja, strokovnjak za ustavno in upravno pravo, trdi, da ne. Po njegovem mnenju so ljudska glasovanja o državnih pogodbah, ki povzročajo spremembo zakona in s tem zvezne ustave, po avstrijskih zakonih nedopustna.
Za državne pogodbe (za pristop je potrebna mednarodna pogodba) je pristojen državni predsednik, za spremembo drugih zakonov pa državni zbor, ni pa pravne ureditve, ki bi določala, kdo sme podpisati državno pogodbo, ki ima vrsto zakonskih posledic. Razprava o ES bo postala torej zapletena tudi iz pravnega vidika.
Žitara vas: Pros!ava desetletnice foHdore
SPZ: ..Napad na Omana je napad na vse drugače midece!"
Deželni glavar Elaider je v oddaji „Inlandsreport" napadel slikarja Valentina Omana z besedami: „Dejal je, da bo zapustil deželo, toda še vedno je tu, jaz pa zdaj čakam, kdaj ho to končno res storil, saj imamo dovolj umetnikov, ki hočejo dobiti možnost...".
Ta izjava je kajpada povzročila ostre proteste. Slovenska prosvetna zveza v svoji tiskovni izjavi poudarja, da je Haider „s tem potrdil svoje sovraštvo do svobode
umetnosti in vseh tistih kulturnih ustvarjalcev, ki se ograjujejo od nemškonaci-onalnih in Slovencem sovražnih tendenc na Koroškem. Valentin Oman, koroški slikar slovenske narodnosti, je s svojo umetniško integracijo bistveno prispeval k ugledu naše dežele. Zato se izjava Haiderja, ki je soodgovorni izdajatelj Grenzlandjahrbuc-ha, navezuje tudi na zlo tradicijo preganjanja drugačemi-slečih iz naše dežele, kot to npr. dokazuje povojna zgo-
dovina ob primerih R. Musila ali E. Frieda."
Slovenska prosvetna zveza v svoji protestni izjavi tudi ugotavlja, da je Haiderjev napad na Omana v tesni zvezi z njegovim duhovnim zadržanjem v manjšinskem vprašanju: „Najizrazitejši dokaz za to je Haiderjeva iniciativa za ločevanje učencev po jeziku. Haider je doslej izpustil možnost, da si bi kot cilj zastavil integracijo slovenske kulture, da bi jo razvijal kot potrebo deželne politike. Nasprotno
pa je vse več znakov za to, da je slovenska kultura vedno bolj izločena in omejena v razvojnih možnostih."
Slovenska prosvetna zveza zato Haiderjev napad na Valentina Omapa najostreje obsoja in prav tako zavrača vse poskuse, da bi z obrekovanjem onemogočali delo kulturnim ustvarjalcem v deželi in jim preprečevali pravico do vsesplošnih družbenih dobrin, tudi takih kot so zaupanje, solidarnost in pomoč, (več reaLcl/ na 2. strani)
Z ustanovitvijo otroške kulturne skupine v oktobru 1979 je Slovensko prosvetno društvo „Trta" v Žitari vasi začelo ohranjevati plesne šege in navade. Po nekaj letih je to nalogo prevzela mladinska folklorna skupina. Na nedeljski
proslavi ob jubileju pa je plesala nova mladinska skupina, v kateri sodelujejo tudi tedanji člani otroške folklorne skupine.
Pester kulturni večer v ljudski šoli v Žitari vasi je sooblikovala folklorna skupina „Karavanke" iz Tržiča, ki je obiskovalce seznanila s pestrostjo slovenskih plesov. V glasbenem delu prireditve pa sta nastopila moški zbor Trte in „Plazniška dekleta". Predsednik društva Mirko Ogris je v svojem nagovoru izpostavil prizadevanje voditeljice skupine in organizatorja Slavke in Franca Kukoviče, zahvalil pa se je tudi prejšnji voditeljici otroške skupine Ireni Brežjak in nekdanjemu har-monikašu Zdravku Haderlapu.
SMa; y. tMeser
VESTNIK
CELOVEC TOREK 8. AVGUST 1989
Letnik XL!V. Štev. 58(2481)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenturt
Cena: 7 šil.
3000 din.
P. b. b.
SPD Borovce obnavlja kulturno dvorano, ki jo je leta 1909 zgradila Posojilnica G/inje. Iniciativo društva je slovensko prebivalstvo sprejelo s precejšnjim zanimanjem in pripravljenostjo za delo in finančno pomoč. Zato je optimizem upravičen. Odborniki - z /eve proti desni; predsednik Me/bior 1/erde/, tajnica l/era 14/utti, namestnik tajnice Peter Koscbutnig in blagajnik fVerner Oraže - so udeležence občnega zbora seznanili s podrobnostmi načrta. 1/ g/avnem odboru, ki je bi/ /e malenkostno spremenjen, so med drugim še Kristijan Ogris (podpredsednik), Romana 1/erde/ (namestnica blagajnika) in Jože Lukan (knjižničar).
,,Kultumi center spodnjega Roža"
Občni zbor „Slovenskega prosvetnega društva Borovlje" v petek je potekal povsem v znamenju obnove Cin-gelčeve hiše na Trati. Kot je v svojem govoru izpostavil predsednik društva Melhior Verdel, se je društvo v času, ko je treba storiti vse za ohranitev slovenskega jezika, kulture in narodnosti, odločilo za obnovo Cingelčeve hiše, ki je bila nekdaj znano slovensko kulturno središče tik ob Borovljah.
Boroveljski društveniki so se odločili za nakup Cingelčeve hiše, v kateri je bila nekdanja Posojilnica Glinje (ki bi letos slavila svojo 100-letnico obstoja). Do zdaj so že obnovili strop, ki ga je bilo treba iz varnostnih razlogov utrditi z
železno konstrukcijo, dobro pa so ga tudi izolirali. V preko 8 metrov visoki dvorani z galerijo so že obnovili električno instalacijo, razširili so vhod, napeljujejo novo kurjavo, popravili bodo še sanitarije, uredili klubski prostor, na severozahodni strani pa dogradili nove vhodne prostore. Člani in članice društva so doslej opravili že preko 1200 prostovoljnih ur. Z notranjimi deli nameravajo zaključiti še letos. Pri tem pa pazijo, da kolikor mogoče ohranjajo prvotni izgled notranjščine.
Z gradbenimi kamni po 50, 100, 200 in 500 šilingov bodo poskušali zbrati čim več sredstev za obnovo.
"Zlonameren napad!"
SLOVENSM
HEUTE
!!V! DieSeite
fur unsere deutschsprachigen Leser/innen
VESTNIK
Haider-Ekiat gegen Vaientin Oman: Scharfe Proteste und Zuruckweisungen
KOMENTAR
dr. FR4NC/JA Z1V/7TRA
POHt/MSO
VSEPOVSOD
Vc//A:/ dogod/r/ vržc/o ^voy'c Arvicr*.' oc/Arar .s;;pcr.s//awa aače//My'c/a dva /?/via ie/'a o/;vcičc-ra/a;7; s/až/; - Bas/; (c vod// rnogočao orgao/-zac//o C/A, Gorbačovy<? /;// pog/avar Ajagc&e/ev-sA:/A; agentov -, se /e Ar//wa svetovne /7o//dAre iprernenda,' /dado/ voy-n/, Ar/ ^ta y'o vodda d//etant.s&/ /drnsA./ /gra-/ec Bcagaa /n (od Aconcn .svo/d; /et) z/v/ ;nr//č Arežnje v, je ^/eddo pre-rn/rje. Po/d/At/ ja v n d; groženj /n nevarnega .sad/janja je s/ed//o tajno podta/no de/o odve.šče-va/n/d s/nžd.
V A v.str/j/ je oč/tno prtY/o do odratne nesreče; najdo/ji/ prtja-te/j naiega zunanjega rn/n/.stra A/ocAra FedArs d/oed, stevdAra dve v amer/iAr/ arnda.sad/ na Dnnajn, je dd odArrd Atot dvojn/ agent.' svojo v/.sodo poz/ctjo v ame-r/.sdd odveičeva/n/ .s/užd/ C/A je oč/tno /zAror/žča/ za /zdajo po//t/čn/d /n voja.S'Add sdr/vno.st/ s*vo-j/nt AragedejevsAcdn po-Ac//cn/nt Ato/egont, At/ se zadržujejo po v.sed anida.sadad v evrop.sAdd g/avn/d rnest/d. Denar/n /epot/ce Gaj so Dunaj-čanAre zares j/etnej so rea/nega Jamesa Bonda omedča/e.
Zadeva, At/ ye pravzaprav t/če ZDA /n Aovjet-.sde zveze. Vendar v Avstr;;/ n/ tado; prosto po Mararu d/ /addo red//.* dar se v v/.sod/ po//t/d/ dogaja dot tragedtja, v Avstr;;/ postaja jarsa. Nesrečn/ samozvan/ ev-ropsd/ po//t/d /n d/p/o-ntat A/ocd se naendrat znajde v drusč/n/ dvoumnega vodunsdega mdjeja. Pravcata pos/a-st/ca za od Puconc do Nor/cuma dovo/j pr/zadete soc/a/Zste. /čad.s'ne av^tr/;'.sA:c tajnost/ je A/ocd /zda/ P/ocdu? /n domu j/d je po.srer/ova/7 Amer/d/ a/; Busom, a/; dar odema? de mar /zda/ vojasdo sdr/vnost, da naš/m vojasd/m /eta/om manjda pdotov?
A/ocd d/ /addo Amer/-čanom ponudt/ avstrtj-sde /zdusnje z vodun/, saj on/ oč/tno ne vedo, dado d/ reš/d to nesrečno zadevo. A vstr/jc/ so svoj-čas nas/; e/eganten /n dostojen /zdod. Bo so z vede//, da je nj/dov major Bed/ (ne zarad/ /epot/c, č/sto odratnoj /zda/ monard/jo Busom, so mu podar/d p/sto/o /n on se je je pos/už;7.
Poda ža/ dandanasnj; vodun/ verjetno n/so več /stega dova dot neddanj; av^tr/;A'A:;' ojZc/rj/.
(nada/jevanjes /. stran/j
Napad na Valentina Omana je tudi sicer močno odjeknil. Iniciativa umetnikov in intelektualcev proti Grenzlandjahrbuchu je v Inlandsreportu Haiderjeve izjave ostro zavrnita: „Jorg Haider je s to izjavo dosegel najnižjo stopnjo politične argumentacije, kakršne po osvoboditvi Koroške izpod nacističnega jarma ni bilo več slišati. Slikar Valentin Oman je v minulih desetletjih deloval kot prepričan Korošec in avstrijski patriot slovenskega jezika v najpomembnejših evropskih metropolah in prispeval k mednarodnemu ugledu naše dežele. Prav ta ugled pa bo Koroška kot center srednje Evrope po konča-; nem vladnem obdobju deželnega glavarja, kije hkrati tudi soodgovoren izdajatelj Gren-zlandjahrbucha, še nujno potrebovala."
Haiderjev napad na Omana je zavrnila tudi Zveza socialističnih akademikov,
Komisija za pogojne odpuste pri Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo je prejšnji teden med drugimi obravnavala tudi prošnjo Janeza Janše za pogojni odpust iz zapora. !z poročila komisije je razvidno, da izpopolnjuje pogoje za predčasni odpust od prestajanja kazni. Janez Janša, kije tretjino kazni že prestal, je tako v ponedeljek zapustil zapor.
Miha Wohinz, vodja sektorja za izvajanje kazenskih sankcij pri republiškem sekretariatu za notranje zade-
intelektualcev in umetnikov: ..Haiderjev izpad predstavlja v zgodovini druge republike največji spodrsljaj. Zato pričakujemo, da se bo od te izjave nedvoumno distdhciral in se dostojno opravičil. Če pa tega ne bo storil, mora računati s tem, da dodatno poleg nasprotovanja Grenzlandjahrbuchu odpira še novo fronto, ki pa si je iz mednarodnega vidika ne more privoščiti."
Od izjav deželnega glavarja se je ogradil tudi dr. Peter Ambrozy: „Kot koroški kulturni referent moram varovati umetnike pred tem deželnim glavarjem!" Ambrozy je poudaril, da Haider ni prebolel kritičnega stališča Valentina Omana in mnogih drugih umetnikov do spornega Grenzlandjahrbucha in jih zato napada: „Če Haider priznanega umetnika, kot je Oman, javno pozove, naj se izseli, se s tem sam diskvalificira. Tak stil je zlonamerna intoleranca!"
ve,, pa je sporočil, da bodo Francija Zavrla takoj premestili na Ig, v odprti oddelek ljubljanskih zaporov, ter da bodo tja „iz študijskih razlogov" premestili tudi Davida Tasiča - takoj ko ga bodo našli.
Odbor za varstvo človeko-* vih pravic pa je ob koncu prejšnjega tedna sporočil, da Davida Tasiča v zaporih na Igu niso sprejeli, čes da zanj nimajo ustrezne dokumentacije, sprejeli pa so Francija Zavrla.
„Besorgniserregend fiir die gesamte Kulturlandschaft Karntens ist die jiingste Attacke Jorg Haiders gegen den liber Karntens und Osterreichs Grenzen hinaus bekannte Maler Valentin Oman. Mit seiner Aufforde-rung, Oman sohe das Land verlassen, hat Jorg Haider unmiBverstandlich seine ge-hassige Feindschaft gegen die Freiheit der Kunst und gegen alle jene Kulturschaffenden im Lande zum Ausdruck ge-bracht, die sich gegen deutschnationale und slo-wenenfeind!iche Tendenzen in Karnten Volkstumsideolo-gie verwehren," heiBt es in einer Presseaussendung des Slowenischen Kulturverban-des/Slovenska prosvetna zveza.
In der Aussendung wird betont, da!3 Jorg Haider, mit-verantwortlicher Herausge-ber des Grenzland-Jahrbu-ches, mit seiner verbalen Attacke an eine unruhmliche Tradition anknupfe. Da gehe es um die Methoden der ei-gentlichen Vertreibung etwa durch Hinausekeln, durch Abgrenzung von den betref-fenden Kulturschaffenden oder durch Notigung zur Flucht.
„Diese zweifelhafte Gei-steshaltung Jorg Haiders steht im Einklang mit der volkstumspolitsch bedingten Ausgrenzungspolitik	in
Karnten. Den aktuellsten Be-weis dafiir liefert Haiders vor Jahren getatigte Initiative, die slowenischsprachigen Schiller von den deutschsprachigen zu trennen." Haider habe es bisher verabsaumt, sich die Integration der slo-wenischen Kultur zum Ziel zu setzen, sie als Anliegen der Landespolitik zu entwik-keln." Alle Hinweise deuten darauf hin, die s!owenische Kultur durch Ausgrenzung und durch Einschrankung ih-rer Entfaltungsmoglichkeiten zu lahmen. Der S!owenische Kulturverband verurteilt da-her Jorg Haiders Aufforde-rung an Oman auf das schiirf-ste. Wir werden uns gegen alle Tendenzen zur Wehr setzen, die darauf abzielen, Kulturschaffenden zu verun-glimpfen und ihnen den Zu-gang zu einem Teil der gesell-schaftlichen Gtiter, ein-schlieBlich soleher Werte wie Vertrauen, Sohdaritat und Hilfe zu erschweren!"
Heftige Kritik an Haiders Aussagen im ..Inlandsreport"
Janša enMassen
Janez Janša, einer der vier im MilitarprozeB von Ljubljana Verurteilten, wurde am Montag iiber BeschluB des Republikssekretariats fiir Ju-stiz und Verwaltung friihzei-tig aus der Haft entlassen.
iibte auch die Initiative Kiinstler und Intelektuelle gegen das FPO-Grenzland-Jahrbuch: „Mit seiner Auf-forderung an den internatio-nal renommierten Maler Valentin Oman das Land Karnten zu verlassen, hat Jorg Haider einen Tiefpunkt in der pohtischen Argumenta-tion erreicht, wie er seit der Befreiung Karntens von der NS-Barberei 1945 nicht mehr zu verzeichnen war. Der Karntner Maler Valentin Oman hat in den vergange-nen Jahrzehnten als iiber-zeugter Karntner und oster-reichischer Patriot sloweni-scher Zunge in den bedeu-tendsten europaischen Me-tropolen fiir das internationa-le Ansehen unseres Landes gewirkt. Eben dieses interna-tionale Ansehen als Zentrum Mitteleuropas wird Karnten zumal nach dem Ende der Regierungsperiode eines Landeshauptmannes, der zu-gleich mitverantwortlicher Herausgeber des Grenzland-Jahrbuches ist, noch einmal dringend benotigen!"
Der Bund sozialistischer Akademiker verlangt in die-sem Zusammenhang, daB sich Haider unmiBverstand-lich von dieser Aussage di-stanziert und sich entspre-chend entschuldigt: „Sollte sich Haider dazu nicht aufraf-fen konnen, muB er damit rechnen, nach dem Grenz-land-Jahrbuch eine neue Front zu eroffnen, die er sich international nicht leisten kann."
Der Karntner Kulturrefe-rent Dr. Peter Ambrozy sah sich sogar gezwungen, „die Kiinstler vor diesem Landes-hauptmann in Schutz zu neh-men!" Wie Ambrozy beton-te, habe Haider die kritische Haltung des arrivierten Karntner Kiinstlers Valentin Oman und zahlreicher ande-rer Kulturschaffender zum umstrittenen FP-Grenzland-Jahrbuch offenbar nicht ver-kraftet und miisse Untergrif-fe anwenden: „Es disqualifi-ziert sich von selbst, wenn Haider einen anerkannten Kiinstler wie Oman offen zum Auswandern auffor-dert!"
In einem Schreiben an die Liberale Internationale pro-testiert auch der Verband slo-wenischer Schriftsteller in Osterreich/Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji ge-.gen „Haiders absichtliche bosartige Beschmutzung des Karntner slowenischen aka-demischen Malers Valentin Oman in Osterreichs Offent-lichkeit". Daherappeliertder Verband an die LI, „die Ge-fiihrdung der Demokratie in diesem Land abwenden zu helfen" und die FPO Dr. Haiders aus der Liberalen Internationale auszuschlieBen.
Tuce/Tutzach, 5.8.1989
SU1A-2HE
GreatBritain
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji odločno obsoja HaiCer-
Siovenski vestnik dvakrat tedensko!
Janez Janša prost
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TE DN!NATELEV!Z!J!
9.05 Družina Addams; 10.30 Mož dejanj; 13.55 Potovanjev Italijo-tju-bezen vključena; 15.30 Počitniški spored; 18.00 Mi; 18.30 Rdeči sloni; 19.17 Znanost danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Vodne kače - mit in resničnost; 21.07 Dallas; 21.50 Pogledi s strani; 21.55 Angel, ki je bil hudič; 23.40 High Chaparral; 0.25 Aktualno.
9.05 Družina Addams; 10.30 Nosilec glavne vloge; 14.10 Samo veter;
15.30	Počitniški spored; 18.00 Mi;
18.30	Full House; 19,17 Znanost danes; 19,30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Ugrabljen (v 2 delih); 22.00 Pogledi s strani; 22.05 Poslednji junak Amerike; 23.35 High Chaparral; 0.25 Aktualno.
9.05 Družina Addams; 10.30 Ugrabljen; 13.55 Fant, ki ga vedno tepejo;
15.30	Počitniški spored; 18.00 Mi;
18.30	Full House; 19.17 Znanost danes; 19.30 čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Show miks; 22.00 Pogledi s strani; 22.05 Zdrahe v ozadju hiše; 23.35 High Chaparral; 0.20 Poročila.
RAMO KOROŠKA
18.10-19.00
Torek, 8.8.
Halo, prijatelji!
- Partnerski magazin
Sreda, 9.8.
Glasbena sreda: Gost v studiu: Franci Kropivnik iz Sel
Četrtek, 10.8.
Rož-Podjuna-Zilja
16.55 Tedaj; 17.00 Neznana soseska; 17.30 Orientacija; 18.00 Tom in Jerry; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Zveneča Avstrija; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 čas v sliki; 22.20 Šport; 22.30 Klub 2; Poročila.
15.55 Tedaj; 16.00 Šport; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Tom in Jerry; 18.30 VVurtitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Madame Sangs Gene; 21.50 Novo v kinu; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Sihanuk - kamboški princ; 23.30 Sen o svobodni domovini; 0.15 Jazz-poletje; 2.00 Poročila.
16.40	Tedaj; 16.45 Najprej obed, potem obešen; 17.15 Neznana Sovjetska zveza (v 2 delih); 18.00 Tom in Jerry; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Iz male hiše slavnostnih iger v Salzburgu: Ugrabitev iz Seraila - v odmoru Čas v sliki;
22.40	Kavarna Central; Poročila.
16.30 Ponovitev nadaljevank; 18.00 Dnevnik; 18.10 Mozaik - posvetovalnica za starše: Zvišana temperatura; 18.40 Spored za otroke: M. Čanak: Čirule - čarule: Čarobni vozel; Pisani svet: nezaslišani videz stvari; 19.30 Dnevnik; 20.05 D. Bowie: Družina Munroe; 20.55 G. Donizetti: Zvonček, opera; 22.10 Poletna noč: N. Barber: Tanamera.
16.30 Ponovitev nadaljevank; 18.00 Dnevnik; Glasbena parada Radenci '89: Emerton Big Band; 18.35 Spored za otroke: Markacija; Robin in Rozi: Zidarja; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna: Gaspard in sin, kan. film; 21.35 Mali koncert: Novi ljubljanski godalni kvartet; 22.10 Poletna noč: N. Barber: Tanamera, Hooperman.
16.35 Ponovitev nadaljevank; 18.00 Dnevnik; 18.10 Mozaik: Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja; 18.40 Spored za otroke: Bendji; 19.10 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.05 G. Simenon: Župan iz Veurna; 21.10 lil. Mednarodni festival Voci Nuove '89; 22.20 Poletna noč: N. Barber: Tanamera, Leteči cirkus Montiyja Pythona.
Po zahodni Nemčiji -kuitumo iiterami potopis
Nedelja, 13. 8.: Potovanje k romanskim in gotskim cerkvam v zahodni Nemčiji je udeležence med drugim vodilo v Koln - velika gotska katedrala, Speyer - cesarjeva stolnica, in Aachen - cerkev cesarja Karla Velikega. Na poti, po kateri je vodil dr. Johann Sturm, umetnostni zgodovinar iz Linza, pa so si udeleženci ogledali tudi pokrajinske in zdodovinske znamenitosti ob Renu. O potovanju in kulturnih in literarnih spomenikih je tekst za oddajo pripravil Miha Vrbinc, za glasbeni okvir pa smo izbrali orgelske posnetke iz omenjenih cerkva.
Obremenjeno sožitje z očetom
Sreda, 9.8. 1989, TV LJ !, 20.05-tzven.,kanadskega cikla" je ostalo še nekaj zanimivih filmov, med njimi tudi Gaspard in sin, sproščena filmska komedija, ki nam predstavlja kanadsko filmsko ustvarjalnost. Ta film pripoveduje zgodbo o obremenjenem sožitju med očetom in sinom, ki ga je pokojna mati v oporoki obvezala, da skrbi za njenega moža, svojega očeta. To pa ruši sinov ritem urejenega življenja. Toda lepega dne stari Gaspard na loteriji zadene 6 milijonov dolarjev...
Zadnji junak
Sreda, 9. 8. 1989, TV Al, 22.05 - Če v ZDA zmanjka družbenih perspektiv, morajo pač mnogi filmski junaki pričarati urejeno in srečno življenje. Tako tudi v današnjem filmu, v katerem sicer ilegalno početje postane upravičeno, čim v družino poseže v pravem trenutku.
Markacije...
Sreda, 9. 8. 1989, TV LJ 1, 18.35 - V treh nadaljevankah oddaja cicibanom predstavlja slovenske planine, planinske domove in življenje v planinah. Danes bodo spoznali razne vrste markacij in nevarnosti planinskih izletov ter osnovno opremo za planinarjenje.
Nezas!išani videz stvari
Torek, 8. 8. 1989, TV LJ 1, 18.45 - V oddaji sodeluje glasbeni pedagog Lado Jakša s skupino za glasbeno ustvarjalnost. Skupaj skušajo seči v fenomen glasbe, zvoka, stvari... Ustvarjalci so imeli malo omejitev, a veliko vprašanj. Kaj se skriva za videzom zvoka? Na peščenih rižanskih sipinah, v opuščenem kamnolomu marmorja v Istri in v kamnolomu pri Novigradu so posneli oddajo, ki skriva temeljna filozofska vprašanja.
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditetj
četrtek 10.8. 20.00	dvorana fresk, Vetrinj	MUStCPORASUMMEREVENtNG	Neues Musikforum Viktring
Petek 11.8. 20.30	Casineum, Vrba	..VERKLARTE NACHT" Kompozicije Šostakoviča, Schoberga, Rudenauerja igrajo: Godatni kvartet Stovenske fitharmonije. Erwin Kropfitsch, M. Mtejnik, Drucker idr.	Neues Musikforum Viktring
Petek 11.8. 14.00	PataisCristattnig, Herrengasse 14, Cetovec	„D)E HAMMELKOMČDtE" oder Advokat Pateiin Komedija je nastata okrog 1.1464. na novo prevede): Gert Hofmann. igra: „Theater im tnnenhof" Nadatjnje predstave: 12,13,14., 16., 17.in 18. avgusta.	
Sobota 12.8. 20.30	zdravitiščnipark. Vrba	VEČER SLOVENSKE PESM! tN FOLKLORE Sodetujejo: fotktorna skupina SPD Trta, družina Lipuš in moški pevski zbor SPD Jepa-Baško jezero. Ob stabem vremenu: v stavnostni dvorani občine.	SPD Drabosnjak na Kostanjah
Nedelja 13.8. 14,30	Sveto mesto, Žvabek	SREČANJE VIŽARJEV Prireditev bo ob vsakem vremenu.	KPDDravav
Nedetja 13.8. 20.00	gostitna Woschitz na Muti	KOROŠKt VEČER Nastopajo: Mtajša tamburaška skupina iz Loč. fotktorna skupina iz Žetezne Kapte, vokatni ansambet iz Šentprimoža in Podhumški kvartet.	KD Peter Markovič iz Rožeka
Nedetja 13.8. 18.00	prilišterju, Šentjanž v R.	VAŠK) PRAZNtK V ŠENTJANŽU	Stovensko prosvetno Na sporedu: otroške igre. kegtanje, srečotov, jedi društvo Šentjanž na žaru, pijače. Kdo ima najbotjši mošt? Za zabavo igrata Lojz in Tonč. ob 15.30 nogomet.	
Petek 18.8. 20.00	farna cerkev,	KONCERT VOKALNEGA ANSAMBLA Šentjakob v Rožu ..KOZAKOV Z VOLGE" Vstopnina: odrasti 120 šit..šoiarji/študentje60šii.:		Katotiška prosveta Šentjakob
Rešitev križanke iz prejšnje števiike
	A	B	C	D	E	F	G	H	t	J	K	L
1		<9	J		/1	*	*		A/	4		9
2	<2		7"		9	g	*r		6"			9
3			F	r	/>	L		e	//	44		E
A	T	čT		*	6	9	&	o	*	/	/(	4
5	4	A/		*	*	$	o	*	*	A/	4	A/
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 4.8.1989
dobite (šil.) plačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	12,90	13,50
za 1 angieški funt	E	21,00	22,20
za 100 franc, frankov	f	203,00	213,00
za 100 itai. iir	Lit	0,95	1,00
za 100 dinarjev	DIN	0,04	0,07
za 100 švic. frankov	sfr	806,50	826,50
za 100 hoiand. guidnov	Ufi	615,00	631,00
za 100 nemških mark	DM	694,80	711,80
5^ Posredujeta: Posojitnica-Bank L—J	Zveza-Bank, Celovec
ZOTO ___________________
6 7 !0 28 32 43 (31)	2X2 XX2 XXX XXI
Joker:	951514 b.j. Stava: 1:3, 4:4, 0:2, 0:0. b.j.
SLOVENSKI
VESTNIK
2x tedensko
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec. Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, te!efax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Giavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugo-siavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Ogiasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.
RAZSTAVE
Celovec
-	Kulturna taberna Pri Jokinu: Grafika iz Azerbeidžana. -Gaierie 61 (do 24.8.): SPECTRUM 89 (prodajna razstava del umetnikov prostora Alpe-Jadran); razstava je odprta: po.-čet. 10.00-12.00 in 15.00-17.00, pet. 10.00-13.00. Koroška dežeina gaierija: Pavel Flora, posebna razstava. -Dom umetnikov: ..Začetek moderne" do 9. 9. - Gaierija Mohorjeva (od 4. 8.): Helmut Blažej, ..Koroški motivi", prva samostojna razstava naivnega slikarja Helmuta Blažeja iz Pliberka.
Rožek
-	Galerija Rožek - Poietna razstava (Hoke. Caroline, Gra-dischnig, Schrammel. Staudacher, Vouk...). Razstava je odprta od torka do nedelje od 16. do 20. ure).
Šentjakob v Rožu
-	Kuiturni dom: Adolf Fantur, do 13. 8.
Velikovec
-	Zentraisparkasse und Kommerziaibank (Zvveigstelle Volkermarkt): (do 18. 8.) - G. Hesch, akvareli, oljnate slike, mešana tehnika, dizajn na blagu.
Ljubljana
-Moderna gaierija (Tomšičeva 14): (do30. sept ); 18. mednarodni grafični bienale. (Odprfo: od tor. do sob. od 10. do 18. ure. ob ponedeljkih zaprto.
Spoštovane bratke, spoštovani bratci!
V času počitnic in dopustov je ludi manj političnih, kulturnih in športnih dogodkov. Tudi v uredništvu našega časopisa in v tiskarni ..Drava ' smo potrebni oddiha. Kljub temu pa Vas bo Slovenski vestnik tudi v tem času spremljal dvakrat tedensko, le da ho do 15. septembra torkova izdaja nekoliko skromnejša in bo obsegala le štiri strani, ob petkih pa boste kot doslej prejemali obširnejše informacije na osmih oz. dvanajstih straneh. Prosimo za razumevanje.
Uredništvo!
Začetek ni bi! prepričtjiv: SAK osta! brez zadetka - 8i!čovs osvoji! točko
Zlata točka
Prvi nastop Bilčov-ščanov v spodnji iigi-vzhod da upati: v Vetri-nju so po izrazito borbeni igri dosegii neodločen rezuitat, s tem pa tudi pomembno točko, ki je vredna še več, saj Vetrinj po sposobnostih svojih igralcev sodi celo med favorite za naslov.
V igri Bilčovščanov se je od vsega začetka poznalo, da je novi legionar Karlovčan velika okrepitev. Bilje najboljši igralec tekme. Tako v obrambi kot tudi v napadu je bil zelo učinkovit, kljub temu da je
zapravil dve lepi priložnosti.
K borbeni igri pa sodi seveda tudi določena mera sreče: izvrstni vratar Tone Woschitz je namreč le dve minuti pred koncem tekme po sreč) ubranil strel Vetrinjčanov in svojemu moštvu rešil zasluženi remi, s tem pa tudi važno točko. Med najboljšimi so bili še Sigi Hobel, Partl in Werner Kuess. Trener Woschitz je bil torej po tekmi seveda zadovoljen. Zdaj si želi točki tudi proti St. Leonhardu.
B//čovščan/ so M/ z rem/jem v Vefr/nju ze/o zado-vo/jn/.
Z borbeno /gro je B/Včovs osvoji/ važno /očko v Vefr/nju.	sw<;. Mohar
Polomija slovenskih moštev
Po prvem kolu v prvem razredu-D so na repu lestvice Galicija, Šmihel, Sele in kot zadnja Železna Kapla. Kapelčani M v Velikovcu podlegli s 6:1, čeprav so si pred tekmo obetali neodločen izid. Velikovec je nedvomno favorit v tem razredu, to bodo občutila še tudi druga moštva.
V Selah se je gledal-
cem predstavilo mlado, domače moštvo, ki mora po odhodu Wie-serja (k Bilčovsu) in obeh Oražetov (k SAK, oz. Borovljam) šele zrasti v novo enoto. Proti Grebinju so sicer zgubili z 0:3, a cilj obdržati se v 1. razredu jim bo nedvoumno uspelo doseči.
V Šmihelu je bilo brezupno. Po en avtogol na vsaki strani in še huda
napaka Djuriča so omogočili zmago Rei-chenfelsa z 2:1. Šmihel-čanom je potem, ko so že vodili in imeli tudi nekaj dodatnih možnosti, naenkrat zmanjkalo sape in energije. Iz Šent-pavla je Globasnica zasluženo odnesla eno točko. V drugem polčasu sta Thonhofer in Gregorič izenačila na 2:2.
SLOVENSKJ
VESTNIK
ŠPORT
Pliberk upa
V drugem kolu pokalnega tekmovanja hoče Pliberk v sredo na domačem igrišču premagati dru-goligaša LUV Graz. Tekma se prične ob 17.15 uri. Trener Ramšak: „Obe moštvi imata enake možnosti, mogoče bo odločala prednost domačega igrišča.
Lep uspeh
Čeprav so koroški kolesarji na avstrijskem mladinskem prvenstvu zaostali za pričakovanji, je Markuš Miklautz iz Čahorč pri Kotmari vasi dosegel lep uspeh: pri mladincih se je uvrstil na peto mesto.
Atrakcija
Thomas Buchmay-er, ki je v Kitzbiih-lu premagal favorita Alberta Mancinija, bo vendarle nastopil na teniškem turnirju v Celovcu, ki se je konec tedna začel s kvalifikacijo.
Prva tekma sezone brez golov
Slovenski atletski klub je začel novo nogometno sezono v koroški ligi z neodločenim izidom. Samo ():() proti ekipi iz Šentvida je odraz igre, v kateri ni manjkalo samo golov, temveč tudi idej. Nasprotnikova obramba je dobro pokrila Hanserja in s tem onemogočila napad. Trener je v igri zamenjal samo Burgerja, namesto njega je vstopil Blajs. V tako raztrgani igri pa bi Jagodič lahko zamenjal tudi druge napadalce. To so čutili tudi gledalci in na tribuni se je vedno znova glasno pojavila zahteva po Luschniku.
Čeprav je SAK večji del igre pritiskal na nasprotna vrata, ni bilo opaziti določenega koncepta. Posamezni igralci so se sicer prizadevali, tako sta se na primer Galo in kapetan Kreutz nenehno gibala in se borila za žogo. Uspela je
tudi marsikatera lepa akcija. Po Velikovi podaji s peto je imel priložnost Lojze Sadjak, ki pa jo je preprečila šentviška obramba. Šen-tvidčani so iz protinapada začeli prečko in
pokazali, da so tudi oni nevarni.
Trener Jagodič je moral z linije opozarjati svoje igralce pred nekontroliranimi napadi, kajti bilo je očitno, da igralci SAK želijo to
igro odločiti v svojo korist. Kljub vsem naporom pa jim ni uspelo in po sedmih golih, ki so jih gledalci videli v pokalni tekmi, se tokrat mreža v Trnji vasi ni zatresla. Šentvid-čani so bili s točko zadovoljuj i, SAK pa bo moral v naslednji tekmi -spet na domačem igrišču - napeti vse sile, da bo premagal Irschen in da bo že oh začetku sezone obdržal stik z vodečimi na lestvici!
Prvak Trg je v Beljaku proti VSV osvojil obe točki, Pliberk pa je igral neodločeno v Wolfsbergu. V tekmi proti ATSV z izidom 2:2 sta bila za Pliberk uspešna Wolbl in Škof. V Borovljah je bilo veliko presenečenje za gledalce in za ekipo iz Wietersdorfa, saj je jugoslovanski legionar Maver dal tri gole. Domačini so tako zmagali s 4:0.
7onč/ B/ajs (be/t dres) je b/7 b/frejš/ od šentviškega
bran//ca.	S/Aa; Mohar
						
						
TWAC*'
3.	Trg
4.	Pliberk
5.	Wo!fsherg 6Breie
7.	Lienz
8.	Klopinj
9.	Mdlltal M). Šentvid !!.SAK !2.VSV/Beljak !3.!rschen !4.Wietersdorf
1 1 0 0 4:0 2	1. Žrelec	IH)
!!0 0 2:0 2	2. ASV/Cclovec	110
! 100 1:02		1 1 0
10102:21	4.Mostič	110
10 102:2 1	5. Treibach	110
1010 1:11		10 1
10 10 1:11		1 0 1
10 101:1!	8. Vetrili)	1 0 1
10 10 1:11	9.Bilčovs	10!
10 100:01	10. ASK Celovec	100
10 100:01		100
100 10:10	12.Ruda	1 0 0
100 10:20		100
100 10:40		100
0 4:2 2		110 0 5:0
0 2:0 2		11 0 0 7:3
0 2:1 2		1 1 0 0 4:0
0 1:0 2		110 0 3:1
0 1:0 2	5.Trehinje	1 1 0 0 3:2
0 1:1 1		110 0 2:1
0 1:1 1		10101:1
0 0:0 1		10 10 1:1
0 0:0 1		100 12:3
1 1:2 0	lO.RoIck	100 11:2
1 0:1 0		100 11:3
1 0:1 0		100 13:7
1 2:4 0 1 0:2 0	14.Ra<?cnthein	100 10:4 100 10:5
		11006:12
	2.Grehinj	11 0 0 3:0 2
		1 1 0 0 3:2 2
2		1 1 0 0 2:1 2
2	5.Pokrče	110 0 2:12
		1 1 0 0 2:1 2
1	7.šentpave!	10102:2 1
1		10 102:2!
0		100 12:30
0	10. Sinča vas	100 11:20
0	11.Galicija	100 11:20
0	12.Šmihel	100 11:20
0	13.Sele	100 10:3 (L
0	14. Železna Kapla	100 11:60
NOGOMETNO OGLEDALO
SAK - FC Šentvid	0:0 (0:0)
ASV-igrišče, 600 gledalcev, sodnik Wulz (slab); postava SAK: Datanovič; F Sadjak, Štern, Kreutz, Čcrtov; L. Sadjak, Burger (39. Blajs), Velik, Galo; M. Sadjak, Hanser.
ATSV Wo!fsberg - Ptiberk 2:2 (2:0)
Wolfsbcrg, 200 gledalcev, sodnik Kuri (dober); postava Pliberka: Maček; Hutter (28. Varaš), Terčič, Lopinsky, Liaunig; Dlopst (80. Knau-der), Wuntschck, Krausler; Pohoinig, Wdibi, Škof. Gota za Pliberk: W61hl (76., Škof (87.). Ostali režultati: ATUS Borovlje - Wictcrsdorf 4:0, Breze - Rapid Licnz 1:1, trschen - WAC 0:2, VSV/Beljak - TRg 0:1, Klopinj - Molita!
Vetrinj - Hitčovs	0:0 (0:0)
Vetrinj, 500 gledalcev, sodnik StrauB (dober); postava Bilčovsa: Woschitz; Wicscr (63. A Ouantsehnig), Partl, Schlemitz, Schcllander; Hobel, Ogris, W. Kuess, (88. Maierhofcr), Karlovčan; Hartl, P. Kuess.
Dobr!avas-ASV	0:2 (0:1)
Dobrla vas, 150 gledalcev, sodnika Fanzott (katastrofalen); postava Dobrle vasi: Novak; Appe, Karel, Pastork, Mišic; Prosen (86. Tsche-kalov), Wcgscheider, Gorenšek, Vugrinec; Marin, Lesjak. - Po izključitvi vratarja Novaka je moral Mirko Lesjak v vrata; z desetimi igralci pa Dobrolčani sploh niso imeli več možnosti, da bi spremenili rezultat. Ostali rezultati: Frant-schach - Žrelcc 2:4, Trcibach - Žitara vas 1:0, Liebenfels - ASK Celovec 2:1, Mostič - Ruda 1:0, Bad St. Lconhard - Šcntandraž 1:1.
Rezultati 1. razreda D:
Sele - Grebinj 0:3, Šentpave! - Globasnica 2:2, Metlova - Sinča vas 2:1, Podkrnos - Labot 2:3, Pokrčc - Galicija 2:1, Šmihel - Reichenfels 1:2, Velikovec - Železna Kapla 6:1.