V morskih globočinah.                 :
^Bi                - Spisal Lad. Ogorek.                   '               . ' -¦,»
"                                                         ¦¦'•.¦       '      ' •* ¦'• '•
jd 100 delov zemeljskega površja jih je 73 pokritih z vodo. Površje,   ki  ga  pokriva morje,   je torej  mnogo  večje od površja kopne zemlje. Morje je povprečno do 3000 m globoko.   Do  novejšega  časa nismo mnogo vedeli o morskih globočinah.  Še pred  85 leti je trdil prirodo-slovec  Peron,   da je morsko  dno  pokrito z ledom. s|pi|   Prirodoslovec Forbes je trdil še pred 60 leti,  da ni """^"    v morskih globočinah pobene rastline in nobene živali
več. Ta mož je nemara poza-
bil, da je ze leta 1818. Anglei
Rohs   dobil   v   silni    morski
globočini  vse  polno   morskih
zvezd.  Znanstveniki   so zlasti
od leta 1860. vedno vztrajneje
raziskavali  morske globočine,
in danes vemo, da je tamkaj v
tistih temnih, neizmerno globo-
kih prostorih vse polno žival-
skega življenja.
Raziskavanje     morskega
dna  je   bilo   zlasti   potrebno,
ko so začeli polagati v morje
kabel. Kabel imenujemo vrvi,
ki   se   ovijajo   ob   brzojavnih
žicah,   ki  vežejo  eno  morsko
obrežje z drugim. Danes veže
n. pr. Evropo   z  Ameriko   12
takih kablov,  in 27 kabelskih
ladij nima drugega posla, nego
da  nadzoruje in popravlja  to
H*     58     K-                  '                               I
podmorsko zvezo med dvema kontinentoma (zemljinama). — Mnogo zaslug za poznavanje pomorskega življenja si je pridobila tudi takozvana challen-gerska ekspedicija, ki je 3 7-2 leta merila in preiskovala Atlantski in Indijski
ocean ter Tiho morje. Mnogo poznejših poizkusov je dognalo, da je morje ponekod od 8340 do 8513 m globoko.
In kaj vemo sedaj? Do 80 m globočine je še rastlinsko življenje bujno razvito. Od 358 m nižje preneha rastlinsko življenje, ker prihaja tjakaj le še malo svetlobe. Pri 600 m globočine vlada popolna tema.                                  1
-*   59   i*.
Živali, ki žive v teh silnih globočinah in ki jih kažeta naši dve podobi, so kaj čudne. Nekatere teh živali se svetijo same ob sebi (fosforiscirajo). Vse te razne živali: ribe, raki, pajki, zvezde, se ločijo od nam znanih ži-vali po obliki trupla, glave, nog, plavut, oči, gobcev i. t. d. Vsi ti njihovi deli so ustvarjeni tako, da ti čudni pomorski prebivalci lahko žive tudi globoko pod morsko gladino.
In s čim se hranijo ?
Iz gorenjih morskih plasti padajo na dno razni rastlinski delci, ki jitn služijo v hrano, a nekatere izmed teh živali se pa hranijo tudi s tetn, da požirajo druga drugo, zakaj med njimi je mnogo hudih ujed. Mnogo teh živali se odlikuje tudi po lepoti in pestrosti, s katero so odeta njih čudna telesa. In zato nima samo zemlja in morska gladina svoje lepote: Stvarnik jo je bogato razlil tudi po globokem, tajnostnem morskem dnu!