Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 31, 1988, str. 121-184 Prispelo/Received: 1987, december ODC 231:181:187 Festuco drymeae - Fagetum (497.12 Macelj) EKOLOGIJA NARAVNE OBNOVE V SUBPANONSKEM BUKOVJU Mitja CIMPERŠEK* Izvleček V prezrelih pragozdnih sestojih subpanonskega bukovja (Festuco drymeae-Fagetum) na Maclju se gozdovi ne obnavljajo v skladu s predvidevanji. Z analizami mladij v različnih eko- loških različicah in na različnih stopnjah naravne in umetne razgradnje smo ugotovili, da je optimalna tehnika obnove gozdov gola sečnja v majhne vrzeli. Ključne besede: bukev, javor, vegetacija, zgodovina, pomlajevanje, škode zaradi divjadi, obnova v vrzeli. ECOLOGY OF NATURAL REGENERATION IN SUBPANNONIAN BEECH- TREE FORESTS Mitja CIMPERŠEK* Abstract In the overripe virgin j orest stands oj subpannonian beech-tree jorest (Festuco drymeae- Fagetum) oj Macelj reg ion, the j orests are not being reproduced in accordance with expecta- tions. Based on the analyses oj young trees in various ecological diversities and various stages oj natura! and artijicial destruction, it was established by means oj clear cutting into small gaps. Key words: the beech-tree, the maple-tree, vegetation, history, rejuvenation, damage caused by roe-deer, regeneration in the j orm oj gaps. * dipl. inž. gozd., GO Celje, Gozdni obrat Rogaška Slatina, Ul. XIV. divizije 19, 63250 Rogaška Slatina, YU. 121 KAZALO PREDGOVOR l. UVOD 1.1. 1.2 1.3 1.4. 1.4.1. 1.4.2. 1.5. Lega in relief Geološka zgradba Podnebne posebnosti Rastje Floristična zgradba združbe Sinsistematika združbe Tla 2. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V PRETEKLOSTI 3. BUKEV - OD LEDENODOBNE RAZŠIRITVE DO DANES 4. SESTAVINE NARAVNE OBNOVE 4.1. Spreminjanje gozdnih ekosistemov 4.2. Naravna nasemenitev 4.3. Kalitev semena 4.4. Rast mladih osebkov 5. METODOLOGIJA DELA 5.1. Ocenjevanje kakovosti 5.2. Ocena zdravstvenega stanja 6. ANALIZA VZORCEV 6.1. Zastopanost drevesnih vrst 6.2. Gostota osebkov 6.3. Starostne razmere 6.4. Rast v višino in debelino 6.5. Kakovost osebkov 6.6. Zdravstveno stanje mladja 6.6.1. Zdravstveno stanje bukve 6.6.2. Škode, ki jih povzroča divjad 7. SKLEP 8. POVZETEK 9. SUMMARY 10. LITERATURA 122 123 123 125 126 126 128 128 133 135 136 138 139 139 143 145 148 149 151 154 154 157 159 163 163 169 169 169 172 173 177 179 180 PREDGOVOR študija o pomlajevanju bukovih gozdov na Maclju je dosežek več kot dvajsetletne- ga dela z gojitveno in ekonomsko zahtevnimi bukovimi gozdovi v gozdnem obratu Rogaška Slatina. Bogata zgodovinska preteklost, svojevrstna ekologija in lepota ter nenehno premagovanje ekonomskih težav pri ravnanju z bukovimi gozdovi na Koz- janskem so bili izziv, kateremu se nisem mogel upreti. K izbiri zanimive tematike me je spodbudil dr. Dušan Mlinšek, profesor na Bioteh- niški fakulteti v Ljubljani. Njemu dolgujem vse spoštovanje in zahvalo za dolgolet- no strokovno usmerjanje in mentorstvo. Zahvaljujem se kolektivu TOZD Boč Rogaška Slatina, ki mi je od l. 1985 do l. 1987 omogočil terensko in računalniško razčlembo vzorcev. Še posebej pa hvala mag. Dušanu Robiču, Janku Kalanu in dr. Marjanu Kotarju za strokovne napotke med raziskavo. Pri obsežnem terenskem in kabinetnem delu so mi pomagali tudi žena in oba otro- ka, njim se zahvaljujem za pomoč in razumevanje ob pogosti odsotnosti iz družinskega kroga. l. UVOD· Naravna obnova je najpomembnejši mejnik med minevanjem več kot stoletnega snovanja narave in rojstvom novega gozda. To obdobje je eno izmed najpomemb- nejših pri gozdnogojitvenem ravnanju z gozdovi in najzahtevnejša naloga pri traj- nem vzdrževanju gozdnih ekosistemov. V našem gozdnem prostoru pripada bukvi zaradi njene velike razširjenosti in nek- danjega mačehovskega odnosa do nje posebno mesto med listavci. Bukev je vrsta, ki je gozdarstvu vseskozi povzročala velike težave, ki niso bile samo ekonomsko- tehnične, ampak tudi biološke narave. V več kot tisočletni zgodovini - od stalne naselitve naših prednikov do nekaj desetletij nazaj - so bili bukovi gozdovi pred- met krčenja, požiganja in neusmiljenega izkoriščanja. Šele sredi 18. stoletja, ob za- četku načrtnega gospodarjenja z gozdovi, najdemo v starih virih navodila o naravni obnovi bukovih gozdov. Naravna obnova bukovih gozdov ni zahtevna, saj se ta vrsta prodorno širi na najrazličnejših rastiščih. Kakor hitro pa si pred obnovo zasta- vimo višje cilje, kot so kakovost, vrednost in časovni potek obnove, se izkaže, da jih zelo težko dosegamo. Dejavniki, ki ovirajo naravno pomlajevanje, so številni, več­ plastni in delujejo sinergetično. Ker jih slabo poznamo, se največkrat omejujemo samo na tiste, ki se nam zdijo v danem trenutku najpomembnejši, npr. na izostanek semenskih obrodov, zaplevljenost, divjad in podobno. Očitno pa z delnim reševa- njem in odstranjevanjem domnevno motečih vplivov ni mogoče doseči uspeha. 123 Naraščajoči pomen bukovine kot surovine in propadanja gozdov zaradi onesnaže- nega ozračja sta v zadnjem času oživela zanimanje za bukove gozdove. Vedno manj je poudarjena njihova nižja količinska in vrednostna proizvodnja, v ospredje stopa- ta stabilnost in odpornost proti škodljivim dejavnikom. Zaradi močne zakoreninje- nosti bukev uspešno kljubuje ujmam, ki vedno pogosteje pestijo naše gozdove. Za- radi degradacije okolja so ogrožene že vse drevesne vrste, toda do sedaj so bili bolj prizadeti iglavci. Imamo veliko dokazov, da je dedna snov listavcev odpornej- ša (11). Na pogorju Maclja se pojavlja bukev v posebni travnati združbi, ki se odlikuje z vi- soko proizvodnostjo in kakovostnim lesom. Velike težave in pogosti neuspehi pa so povezani z njeno naravno obnovo. Kljub visokim sečnjam v povojnem obdobju so se v nedostopnih predelih ohranili številni pragozdni sestoji. Ti ostanki so kot labo- ratoriji, v katerih lahko spoznavaš življenje gozda in njegove zakonitosti. Naraščajoča ekološka in ekonomska kriza v mnogočem narekujeta drugačno rav- nanje z gozdom, kot smo ga bili vajeni v ekstenzivnem in enonamenskem gozdarst- vu. Zavestna krepitev naravovarstvenih in okoljetvornih vlog gozda ob smotrni proizvodnji lesa je danes osnovno vodilo naprednega sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Oblikovanje naravnih mešanih in trdnih gozdov pa zahteva več poznava- nja njihovih zakonitosti. Pri sodobnem gospodarjenju z gozdovi je naravna obnova eno izmed najpomemb- nejših orodij za trajno vzdrževanje ekološko stabilnih gozdov. Pogosti neuspehi in naša neučakanost so glavni razlog za to, da naravni obnovi nismo posvečali dovolj pozornosti, saj je zapleten bioekološki proces, ki ga zaradi številnih, med seboj po- vezanih dejavnikov slabo poznamo (35). S postopno izgradnjo cest in vlak so nastali pogoji za prehod na intenzivno gospo- darjenje, ki v prezrelih bukovih gozdovih sestojih Maclja vključuje zapostavljeno naravno obnovo. Dosedanje metode zastornega obnavljanja na velikih površinah niso bile uspešne. Opraviti imamo z nenegovanimi sestoji, v katerih prevladujejo or- jaki z lesno gmoto prek 20 m3 • Tam, kjer posekajo in prepeljejo taka drevesa, osta- ne poškodovano ali uničeno mladje. Naša raziskava si je zadala za cilj poiskati opti- malno metodo obnavljanja, s katero bi bila zagotovljena uspešna naravna obnova ob najmanjših škodah. Zaradi visoke starosti sestojev, v katerih vrednost lesa zaradi velikega deleža rdečega srca pada, smo hoteli zadostiti tudi pogoju, da bi obnova potekala v čim krajših časovnih razdobjih. V subpanonskem bukovju so naravno pridružene številne ekonomsko zanimive drevesne vrste, ki pa so v starih sestojih slabo zastopane. Ekološko in ekonomsko imajo mešani gozdovi prednost pred čisti­ mi sestoji, zato smo temu vprašanju posvetili več pozornosti. Pri proučevanju smo sestoje razdelili v šest skupin - na tri rastiščne in tri gospo- darske oblike - in v njih na posebnih ploskvah analizirali parametre, s katerimi smo iskali odgovor na zgoraj postavljena vprašanja. Z našo biometrično analizo 124 Slika 1: Macelj na stičišču flornih regij Bild 1: Obergreifende Verbreitung verschiedenen Florenelemente am Macelj pomlajevanja smo poskušali spoznati zakonitosti naravne obnove v ekološko svo- jevrstnih subpanonskih gozdovih. Toda narava skrbno varuje svoje skrivnosti, zato je težko odkriti posege, ki ne bi zmotili njenega brezhibnega delovanja. 1.1. Lega in relief Na skrajnem severovzhodnem delu občine Šmarje pri Jelšah se na jugozahodnih iz- rastkih maceljskega masiva širi gozdnata krajina, ki jo imenujemo Log-Dobovec. Leži v celjskem gozdnogospodarskem območju in že od l. 1934 jo upravlja gozdni obrat Rogaška Slatina. Na vzhodu meji ob Sotli na SR Hrvaško, na severu na GO Maribor. Zemljepisno uvrščamo področje v Zgornje Obsotelje. Površje je orografsko močno razbrazdano, številne globoko vrezane erozijske jarke in ostre grebene povezujejo gladka, enakomerno strma ali zelo strma pobočja. V prečnem prerezu imajo jarki izrazito obliko črke V. Osnovna vodna žila je Sotla, v katero se pahljačasto stekajo številni pritoki. Gozdo- vi se začenjajo na 220 m n. v. in se na najvišjem vrhu Maclja povzpnejo do kote 715 m. 125 Zavzemajo torej približno 500 m širok višinski pas. Relief je kljub nizkim nadmor- skim višinam zaradi močne plastičnosti izrazito gorat. 1.2. Geološka zgradba Masiv Maceljskega pogorja se je v terciarju izoblikoval iz usedlin nekdanjega Pa- nonskega morja. Sestavljen je iz t.i. ,,maceljskih peščenjakov", ki pripadajo burgida- lijski stopnji miocena. To so trdno vezani klastiti v obliki srednje- in drobnozrnatih peščenjakov, sivorjave barve, rumenkaste ali zelenosive barve. Preiskave usedlin so pokazale, da vsebujejo do 64% kremena, do 24% karbonatov, do 8% sljude in 3-4% glinencev (59). Peščenjaki hitro in popolnoma preperevajo ter omogočajo nastanek globokih tal, na katerih gozdno drevje zelo dobro uspeva. Na kakovost tal odločilno vpliva stopnja izpiranja apnenega veziva. Celotno področje Maclja uvrščamo v Panonsko geotektonsko enoto, ki jo sestavlja- jo do 400 m debele morske plasti. Težko drobljiva kamnina z izrazitimi brusnimi lastnostmi povzroča pri gradnji gozdnih cest in vlak veliko težav in visoke stroške. V gozdovih Loga je že pred več stoletji cvetela donosna kamnoseška obrt, o kateri še danes pričajo številne kamnite in prepadne rane opuščenih kamnolomov. Z ročnim orodjem so na primitiven način dolbli velike kamnite bloke in jih oblikovali v brusil- na orodja. Izdelovali so najrazličnejše bruse, od najmanjših za brušenje kos do več ton težkih industrijskih brusnih kamnov. Zaradi silikoze, ki je povzročala zgodnjo invalidnost in umrljivost, so l. 1956 podjetje ukinili (8). 1.3. Podnebne posebnosti Na Maclju se stikajo vplivi alpskega in panonskega podnebja, na splošno pa se pod- nebje ne loči dosti od podnebja v ostali Sloveniji. Temperature in osončenje so v Rogaški Slatini v primerjavi s Celjem poleti višje, toda temperaturne skrajnosti niso tako ostre. Letna količina padavin niha med 1000 in 1100 mm. Za rastje je ugodno, da pade največ dežja v poletnih mesecih, med majem in julijem. Drugi padavinski višek na- stopi navadno jeseni. Kadar dež v vegetacijski dobi zataji, se pogosto pojavi suša, v gozdnatem Maclju tako občasno poletno sušnost ublažujeta megla in rosa (57). Zaradi močne oblikovitosti in velikih mas, še posebno pa pogostih inverzij, so pod- nebne skrajnosti veliko ostrejše kot v Rogaški Slatini. Značilne so mezoklimatske posebnosti različnih leg. Medtem ko so južne in višje lege tople, so severne, vzhodne in dolinske lege navadno bolj hladne. Jugozahodna pobočja so strmejša in izpo- stavljena vetrni eroziji. Zaradi goratosti so snežne padavine obilne. Z v1sJo nadmorsko v1smo narasca množina padavin, kar se odraža v močno poudarjenem junijskem padavinskem 126 Tabela 1: Primerjalni meteorološki podatki Meteorološka postaja Ljubljana Nadmorska višina meteorološke postaje 299 Povprečni datum spomladanskega temperaturnega praga 5°C 13.3 Povprečni datum spomladanskega temperaturnega praga l0°C 15.4 Povprečni datum jesenskega temperaturnega praga 0°C 16.2 Povprečni datum jesenskega temperaturnega praga 5°C 17.1 Povprečni datum jesenskega temperaturnega praga l0°C 16.1 Povprečna vsota aktivnih temp. zraka v veget. dobi ( + 10°C) 3010 Povprečna temp. zraka za april-september (na osnovi sr. dnevn. temp.) 16.1 Povprečne terminske temp. zraka ob 14. uri za obd. april-september 20.8 Povprečno število dni z minimalno temperaturo nižjo od 0°C 278 Povprečno število padavinskih dni nad l mm za obd. marec-april 20.0 Povprečno število padavinskih dni nad l mm za obd. maj-junij 22.6 Povprečno število padavinskih dni nad l mm za obd. julij-avgust 20.l Poprečno število padavinskih dni nad I mm za obd. sept.-oktober 15.7 Povprečna količina padavin v obdobju marec-april 200 Povprečna količina padavin v obdobju maj-junij 267 Povprečna količina padavin v obdobju julij-avgust 276 Povprečna količina padavin v obdobju september-oktober 245 Dolžina vegetacijske dobe med sporni. in jesen. temp. pragom 5°C 250 Dolžina vegetacijske dobe med sporni. in jesen. temp. pragom 10°C 182 Povprečni Langov padavinski faktor 144 Langov dežni faktor letna količina padavin/povprečna letna temperatura v C stopinjah ..... O- 20 puščava 20-- 40 polpuščava-aridno podnebje 40- 60 stepe in savane-semiaridno podnebje 60--100 grmovje in nizki gozd-blago humidno podnebje 100-160 visoki gozd-semiaridno in humidno podnebje !::š Op. * za Macelj so podatki rangirani Celje 244 20.3 20.4 12.1 15. l 10.1 2760 15.4 20.8 245 18.3 22.5 20.l 14.6 164 256 263 195 241 173 132 Rog. Slatina Podlehnik *Macelj 235 350 240-715 19.3 16.3 22.3-24.3 19.4 14.4 21.4-24.4 13.l 28.1 10.1-12.l 15.l 19.l 12.1-14.1 11.1 17.1 8.1-10.1 2790 2960 2500-2700 15.6 15.7 14-15 21.1 20.5 18-19 257 272 256-280 17.5 18.4 18,18 21.0 21.8 21-22 20.5 20.4 21-22 14.1 14.0 14-15 150 154 165 216 213 230 249 250 255 167 162 175 244 251 230 175 183 170 161 110 120-150 maksimumu. Padavin je manj v jesenskih mesecih. Glavni greben Maclja, ki poteka v smeri vzhod-zahod dobro ščiti gozdove, zato so ujme redkejši pojav. Najnevar- nejši je žled, ki se pojavlja vsakih dvajset do petindvajset let. Ž. Košir je področje uvrstil v preddinarsko podnebno območje preddinarskega obrobja s prehodnim humidno-kontinentalnim podnebjem (22). Podrobnejši pod- nebni kazalci so razvidni iz tabele 1. 1.4. Rastje Na enotni geološki podlagi se je pod vplivom alpsko-panonskega podnebja izobli- kovala posebna gozdna združba subpanonskega bukovja. Zaradi nedostopnosti so se vse do današnjih dni ohranili številni pragozdni ostanki, v katerih posamezne dre- vesne orjake varujejo kot naravne spomenike. Izredno kakovostni in visoko proiz- vodni sestoji so zaradi ohranjenosti kot nalašč za proučevanje naravnih zakonitosti dinamičnega spreminjanja. Macelj je del večjega fitogeografskega prostora, kjer se na razmeroma majhnem ob- močju pojavlja zelo heterogeno rastlinstvo, ki kaže na posebne stopnje zgodovin- skega razvoja. Iz pregledne karte je razvidno, da leži Macelj na stičišču alpskega, dinarsko-submediteranskega in panonskega vpliva (17, 56). Medsebojno učinko­ vanje, prehodnost podnebja in ekološka pestrost se odražajo v posebni združbi rast- linskih vrst. Po izsledkih palinoloških proučevanj (48-51) je bil ves jugovzhodni slovenski rob v ledeni dobi zatočišče številnih alpskih in ilirskih rastlinskih predstav- nikov. Naravno rastje Maclja zastopajo listnati gozdovi. Med listavci daleč najmočnejše prevladuje bukev, s katero se posamično družijo ostali listavci, v hladnejših legah pa jelka. Večino površja na Maclju porašča bukev v posebni združbi rastlin, med kate- rimi izstopa gorska bilnica. Sestoje s Festuco drymeio so v panonskem obrobju opi- sali že številni fitocenologi. Slovak D. MAGIC (30) je l. 1968 objavil tabelo za buko- ve in hrastovo-gabrove gozdove z gorsko bilnico. Združbo je na Maclju opisal tudi M. WRABER (57) in jo poimenoval Fagetum subpanonnicum 68. Sestav subpanonskega bukovja na Maclju se razlikuje od vseh znanih združb z obrobja Panonske nižine, zato smo jo označili kot posebno zemljepisno različico in poimenovali kot Festuco drymeiae-Fagetum Magic 68 var. geogr. Polystichum seti- ferum ter jo predstavili v tabeli 2. 1.4.1. Floristična zgradba združbe Zaradi popolne prevlade bukve in skoraj sklenjene preproge gorske bilnice imajo gozdovi značilno travnato podobo. Bukvi se redno pridružujejo hrast - graden, gorski in ostrolistni javor, gorski brest, veliki in mali jesen, češnja, kostanj, lipa, be- li gaber, brek, od iglavcev pa jelka. 128 ll II f• II N O N :; K O R lf K O V .f l N A .1 II G O l A II O D N J II O 11 R O ti K J II M A C L .J A 1 I ,, I II C „ 1) H I It l f,, 1 1 t, li I I II t1 tl•1•.Jll. ,.:: Vilt _q,?(J~:JI l'til.l:;1 IC:tlllt1 ::.1 -1111 J.;llt1 --------- --- ------ --- --- ---- -- --- --- -- --- ---- ---- --------- ----- --- ------ --- -- --- ----- -- ----- -------- ---------------------------------------------- : ~:~~~:~i: !l~in:•~i~• : 5~~ sli 42~ 3~~ 1.Mi 5~ .fo : ])O 4~~ sig lt~ sJ II~ ,'4 .lt .~ : .:x 4~! .~ ~ .~ Ji: : .. :~ Ji.': .M : .~; .~ .~ ~ .~ ,1: .n ~ .~ .J Ji: .~ 4ol. 5~~ 1 [ksp91 ir i.i• 1 s SI v y v sv v I JV s JV v JV y v I JI JI JV z ! JV ' v ~v v ' JI v s v JI J JI s v JI v s JV JI :i~ti:::~w:1: : !g !~ ~g ~g i~ !~ IU,~ !~ bg ~g.~ lg ig ~ J:l~:: ~ }~ ~:: )~ j~:~ ~ :: ~ i: J: ~ !~ !~ :~ i~ t: ~t 1 Sklep krošenj v l 1 100 100 100 90 80 90 811 1 b'O 80 911 10 90 100 100 ,o 80 1 80 70 70 00 tfl 90 1 911 100 911 1 llO 70 100 00 10 100 811 08 00 8S 10 100 00 lil 1 Slarosl lel 1 95 IIP ~o 120 130 150 120 1 10 85 10 140 100 90 90 110 80 t 50 ,O 110 100 120 115 1 70 •O 60 1 120 95 75 120 IIP 90 120 1,0 140 ?D l:itl 00 "6 140 1 Pop,sano 1975 v •esecu,1 Yll Yll V VII VI VII VII I VI Vil VII VII VI YI YI VI Vil I Vl "' ~l YII YII VI I YI VI YI I VII YII VII YI VII Y1 YI YII VII VI YI YII VI VII ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ ·------------------------------------------------------------- t S u b a $ O C i d ( i je t y pic u • t Care1 • luzuletosu1 • , -------------------------------------------------------------------------------- . ----- • p i I o s a 1 (V a r i a n I el 1 (Galiu1 o,Joratu1) t !tipična) t (Daphne laureolal 1 ------------------------------------------------------------------------------------------------ -------------------------------- ' FAGOS SllYAIICA JI 1 5.1 5.5 1.5 4.5 1.5 i.l l.l 11.1 4.5 U 4.4 4.4 U 1.4 2.l 1.1 IS.S l.4 l.l l.l 2.2 1.2 11.4 1.1 l.4 13.l 3.4 l.4 4.5 l.4 4.S l.1 4.S .i.l S.S 1.2 2.l J.l l.4 1 1 d1 1 1 1.1 2.2 1.1 1.1 1.1 1 1 1.1 1 1 1 1.1 • H.l 1.1 11.l 2.l 1.2 1.1 1.J 1.J 2.2 2.2 1.1 1.1 1.1 : : lj : 1 t.1 1 : \ ! • 1 : t t 1.1 1.1 r : 1 1.1 :•-1 +.1 t 1/ \1 : \1 t.l l.2 111 1.1 1.2 1 CARPIHOS BHUlUS J1 1 1 1.1 1 1.1 1.1 t 1 1 1 1.1 1.1 2.2 2.3 1 1 1.2 It.) 1.2 •.l 1 1 1.1 1 1.2 1.1 ! : l1 : 1 1 1 : 1 1 t t : ! 1 t : t ·! i : .\ i + t t 1 AC[R PSEIID(1PlAIAtlUS dl 1 1 1.1 1 1 1 1 1 1.1 1 1 1 , + 1.1 1.1 t 1 1 t : : 11 : 1 1 1 1 1.1 l.l 1.1 1 : 1 1.1 1.1 1'i 1.2 1 1.1 1.1 1.1 !1'i ',l u l:l : 1.1 :u 1.1 1.1 : 1.1 •.J •.J 1.1 •.J 1.1 • LI 2.2 • 1 uU[RCUS PEIRAEA dl I t 1 1 1 1 t r t 1 1.1 l.) 11.1 1 1 t.l 1.1 ,1.l 1 1.2 1.1 : ! kf : , ! •.I r ! t ! ! t t ! ; 1 CASTMllA VfSf.A ,J2 1 t I t t 1 1 t t_l It t_J t ! : tf: r I t : 1 •.I • t 1 ! t r t ! r I I.I 1 1.1 t !J ! 1 1 LI 1 ruu fLAIYPHnl(IS ,j2 1 1 1 f I t 1 1 1 1 1 f ! : k1 ! : !1.1 ! t 1 1 ! : 1 1 t ! t t.1 : 1 ULHUS SCABRA Jl 1 1.1 1 1 • 1 ' • 1 1 11.2 ! ! tf • t ! 1 t 1 :•.1 1 r 1+1 r ! , ! 1 AC[R PLAIAlll)IO[S J1 1 1 t t 1 1.1 t 1 1.1 1 1 ! ! k1 ! r t.l 1.1 ~ t /1 t t t t ! t !j 1 1 t : t t t : 1 PRIIHUS AVIUH d1 1 1 t , 1 1 t 1 , • · t : : kf : t t : t t ! r t i -: t t t 1 : ! 1 ABl[S Al8A JI 1 1 1.1 1 • 1.1 t 1 1 t d2 1 1.1 1 t , , ! ! 1f ! f : ! r i r ! t 1/ 1.1 : ! ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ • FRAX!HUS ORNIIS g 1 1 t I r 1 1 11.1 r t r r t 1 • RU8US HJRJIJS g t t t t t t t t t r t t + t r t 1 Rll!US IDA[US g 1 1 t t t I t t 1 1.2 •.l 1 , t 1 tSAHBUCUSNIGRA 911.1 1 1 1 1 1 1 11.1 1 1 1 41 1 1 DAPHII[ HE IER[HH g 1 1 1 1 t I t t t I t IDAPHH[ljUREulA gl 1 1 1 1 t r 1 1 1 1 1 CDRYLLUS AYfllAHA g 1 1 · 1 t 1 1 t 1 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ------ 1 f[SJUCA DRYHA[A 1 1.1 1 1.5 1 3.1 1.J 1.2 11.1 3.4 2.2 U 3.1 i,l 1.1 t.l 2.2 t2.2 3.l 1.1 1.2 2.3 t.l t • 1 t.l t 1 2.3 1.1 1.1 l.4 4.5 2.l 2.3 3.4 2.2 2.2 1.2 2.2 1.1 1 DEHIARJA BULBlffRA I t 1.1 1 1 1.2 1.1 1 11.1 t.l t 1 1.2 1 1.1 t.l 1.1 11.1 t t.! 1 , U t 1.2 , 1.1 • 1 • , t.! 1 1 t 1 GALIUH ODORAIUH t 1.J I.J 2.2 1 1.2 2.2 1 1 1.1 1 1.1 1 1 1.3 11.1 1 1 1 1.2 1 • 1 1 1 t t 1.1 t t 1.1 t 1 1 ATH!RIUH fllll ffHJNA 1 1 1.1 1 1.1 1.1 1.1 1 1 1 1 1 1 1 1 1.1 1.2 ,_( 1 t , • t •.I 1 1 1 1 1 1 t DRYOPTERIS FIUX NAS I t.l t.l t t t t t t t t t t.J tt.l t t t.J t t t t t t 1 1 l I t t H[O[RA HHlX t t t t 1 1 t 1 1 t t t 1 1 1 1 1 t.1 1 1 1 1 t t t I t t t I t t t t i t 1 N[RCURIALIS P[REHHIS 1 1 1.2 1 1 1 1 1 1 1.1 2.2 1.1 11.2 1 1.1 • t 1.2 t 1.1 1 t 1 1 srnmo FUCHSI 1 1 l. 1 1.1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 r I J.1 .1 t t 1 1 1 CAR[X SllYAT!CA t I t t t.l I t t 1 1 t 1.1 i i I t tf.l 1.2 t.l I tt.2 t t t 1 1 PPYSIICHUH S[llffRIIH t 1 1 1 1.J 1.2 1 1.1 1.1 1.1 1.2 11.1 1 1 1.2 t t 1 1 1 t 1 PR[HAHJHES ruRPIJR[A 1 1 1 t t t t t 1 1 1 f J I f t 1 1 1 f f 1 1 t I t t CYCLAttfH PURrllRASf.[NS t t I t r I t 1 1 t 1 1 t r t t t t 1 1 SnlfHYlll/1 IIJF! Ri'1$llt1 1 1 t 1 1 t t 1 1 r I f f 1 1 t t t 1 1 1 t SANlf.lllA EURPf'fA 1 1.l I t t 1 1 t t t I r t I t tt.J t 1.1 r t t r 1 1 H(LICA UNlfLDkA I t t 1 1 t 1.2 1.2 H.I I t 2.3 f_J 1 1 t 1.2 t I t t.l 1 SALVIA GlllllHi1SA I t t I r I t t t t I t t t 4 1 t t 11 • 11:L?; l t111f,Al J. 1 1 1 f t t t t 1 ri~kl,\ Mill'!{hA 111t1t,U 1111A 1 1 t t I t 1 1 t t t ~11l:G1•114111H 1111t tfft1 1P.IJHI t t t I t I r t I J 1 uxAI !~ AU lu~(llA 1 • t I t 1 • 1 1 t 1 1 1 1 VJl1tA ~!YlHIAHA 1 1 r t t I t 1 1 t 1 0l'R'•Nl{'\111 AUSTRIAf.1111 1 2.2 t t 1 1 t t t t I t 1 ~(HfA~IA (tll/[APHltllJ~ 1 t t.l t I t I.J t r 1 1 1 1 6lfCIMU Hff,fRAf.fA I t t I t t t.1 1 t I t 1 lAHIIJM lUHIJl1 1 t I t t I t t r 1 1 t ~fP..\NlUl'I F.(1B[F.l !Atl\lM I t t I t I t f 1 CJKC[A llJl[l!MA I t t 1 1 t 1 1 1 1 t I t 1 1 1 SCR11PIILILA~!A Nf1D(1SA I t t t t 1 1 1 t I t t I t t 1 fUU!liHARJA (iff!CINALl'.J I t t t t t t t 1 1 t t t t_J 1 VlClA 11Ri•t1)1DE $ 1 t f 1 1 1 1 1 1 f f r 1- 1 f + 1 1 --- --·- ·-------·-- ·------------------------------------------------- --------------------------------------------------------------------------------------- 1 CARf ~ FJU,~A 1 1 1 t 4.4 2.3 1.3 t ------------------- ------------------------------------------------------------------------------------------------------- --------------- ' EUPH(1RE1A DlltCIS I t r t t 1 1 t . t t t t t t t 1 P[lASii[S Al6IJS I t t .J t t t I t t t t I t 1 &[HIA>IA IRlfOl!A 1 1 1.1 1 t 1 1 r I t 1 lAl'liUl'I •JRVAlA I t.1 1 1 1.1 t t t t t t 1 m,sms rorno1 , 1.2 1 1 , , , , •, , , 1/jAlfUl'ISllVATJCUN t t I i I t t 1 11 t 1 1 [UfAl(IRIUH CAIINABIHUH I t 1 1 1 1 t t 1 1 f t t 1 Cl[HATIS YIJAI.BA 1 1 1 1 1 1 1 1 [IIPHOR!IA AHIGDAIOID[S 1 1 1 1 1 1 1 t 1 1 1 lillUN NARJAGOH I t t t t t i t t t t IASARUHEUROr[IJH 1 1 1 1 1 1 1 • 1 r t HIPERICUH Hl)HJAHUH 1 1 t 1 1 t 1 1 1 1 1 SfHECH• H[HOREHSIS 1 1 1 t I t • 1 AH[hl1H[ H[Hl)RtiSA 1 1 r 1 1 t t t t 1 JHALICHUH AUllll[GlfOL 1 1 t t t I t 1 t EP!PACIIS AJRl)PIIRFUR[A 1 1 t 1 1 • t t 1 1 cmx 5IP.IG(1SA 1 • t 1 ' • 1 1 rH.\IH!A f•rtHU 1 1 t t t t r i 1 H.lMlll A ·11.1tfiA~IS 1 1 1 1 t t t 1 P,IJ'.i(IJS lllf'll(;lllSSUH I t 1 IIAC"ill llA iPIPACTIS 1 1 1 FHtlf11~4 SflCAliJN t t J 1 ARIIH HAClll AIIIH 1 1 t PARIS YOADRJF(,LIA 1 1 1 1 C!RvAHiH[ IRlfOll 1 1.1 1 -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------·--· ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 1 Llll1Jl4 .\U:iC•A 1 1 r t I t t 1 1 1 t t t t.l t t t t 1.2 1.2 1.2 1.2 t.1 t.l 1.2 t •.I 1.2 2.j Li .i.-1 1 HJ[f:ACIUN SP. -t t t t t I t r t t t t t f t t t t t t. l I r 1.1 t G[HIIAHA ASCUPUDU 1 1 t 1 1 1 1 r 1 4 r t t 1 1 1 1 1 1 1 1 PHRID!UH A~OIL!IIUH 1 1 • 1 • t t.J 1 • 1 f •.l r 1.J 1 PLAIAHIH[RA Blf1ll1A I r 1 • 1 1 1 1 1 YACCINIUH HYRllllUS I t • 1 1 •.l 1 AJUGA R[PIAHS I t • 1 1 AJRUPA 8EllAD(1HA 1 1 t t t r f t 1 1 t 1 lAIHIRUS HIG[R t 1 1 1 1 r t 4 1 !ANUS COHHIIHIS 1 1 1 r t I t I t 1 H[LAHDRYUH RU!HUH I t 1 1 1 t t 1 H[RACLfUH SPW1HD1lllltH t 1 1 1 1 t 1 1 EPIL!iBIIJH HOHJAHIJH 1 1 1 1 1 t t 1 CuHYAllARIA HAJAI IS 1 1 1 1 1 1 1 GEHl51A IIHC!f!RIA 1 1 1 t 1 1 FRAGARU Y[lf.A t 1 1 1 1 1 1 1 1 CAHPAHULA IRACH[LIUH t 1 1 t 1 1 1 CTIJSltS NIGRJCANS t t t t t t ----. ---------· ------------. -------------------------------------- ------------------------------------------------------------- ----------------------------------------------------------------------------- 1 PillllR!CHUH AllfHIIIJUII I 1.1 t I t It.! t.l 1.J •.2 •.l •.I 1.2 1 L[UCOBRIIJH GUUCUH 1 1 1 1 1 1.1 1 1.2 1 1.2 1 Pfll.llRICHUH PlllFrRIIH 1 1 1 1 1 1.1 1.1 1.1 1 DICRAHtJN_ SCllPARIUN _____ t __ 1.1 __ ---·--·----------·----------- t -------------------------------------·------- '-----------------------·-· ____ 1 _______________ •--------------· _______________ • .1 llSlalr, Sorbus lorainalis 11t) 1 P,unus spinosa t(36j.Franguh •lnus 1(31,).[uon,aus latifolia 1(4Sl,Yiol• hirla •11),Yeroniu S,SV,SZ,V toplo zmerno hladno hladno strmo globoko zelo globoko sveže,globoko zelo sveže bslo F.d.F F.d.fi' f'.d. F.d.F Daphne typiCum Car. Asperula J\cereto - Luzulo laur. pil. odm0 ata ?raxinetum Fagetum Slika 4: Ekološki prerez jugozahodnih izrastkov Maclja Bild 4: Okologisches Profil des Macel)auslduffers 134 - zelo zakisano plitvo f'.d.f Lathyro - Luzula Quercetum albida 1.5. Tla Na enoličnem »maceljskem peščenjaku" je relief odločilen za tvorbo tal. Široki vi- šinski razponi, velike strmine, ostri grebeni in globoko vrezani jarki povzročajo na- stanek kontrastnih rastiščnih razmer na majhnih razdaljah. Tla pod združbo subpa- nonskega bukovja uvrščamo v skupino evtričnih rjavih tal (evtrični kambisol) (61). Delimo jih na štiri različice: - Na položnih in blago nagnjenih pobočjih so se razvila zelo globoka (100-300 cm) evtrična rjava tla. So ilovnato-peščene teksture z malo skeleta in vrednostjo pH/H20 5-6. Vsebnost humusa je med 10 in 20%. Zaradi velike prepustnosti vlažnost tal močno niha. Značilna sta tudi počasnejši razkroj opada in minera- lizacija organskih snovi. Na tej talni različici se pojavlja združba v svoji značilni ali osrednji zgradbi. · - Pod različico z dišečo perlo so razvita podobna tla, vendar z večjo vsebnostjo humusa in dušika ter enakomernejšo oskrbljenostjo z vlago. Tla so manj pre- pustna, razkroj opada je dober, mineralizacija je hitra in popolna, kopičenje hraniv pa visoko. To so najbolj proizvodna rastišča na Maclju, kjer bočni dotok vode ublažuje občasne izsušitvene skrajnosti. - Pod različico z lovorastim volčinom srečamo podobna visoko proizvodna tla, ki pa so občasno izsušena. - Rjava kisla tla (distrični kambisol) so zelo razširjena na Maclju. To so srednje globoka (40-70 cm), močno skeletna, peščeno-ilovnata tla, ki prepuščajo vodo. Humusa je manj, samo od 10 do 15%, pH pa se giblje od 4,5 do 5,5. Zaradi slabše mineralizacije organskih snovi, večje kislosti in izpranosti karbonatov so tla proizvodno manj sposobna. Tipičen talni profil je opisal in razčlenil J. Kalan: Opis profila 01 Ahl Ah2 0-5 cm 0-1 cm 1-13 cm (B)Vl 13-42 cm (B)V2 42-85 cm C bukovo listje - prhlina - iz ekskrementov antorpod, močno prekoreninjena - sprstenina - srednje prekoreninjena, deloma kamnita - humozno-ilovnat, kamnit, srednje prekoreninjen peščeno-ilovnat, slabo humozen, deloma prekore- ninjen, 600Jo kamna - deloma preperel peščenjak 135 Analiza profila št. 9 Horizont Ahl Ah2 {B)Vl (B)V2 pH v H2O 5.6 5.8 5.9 5.9 pH v nKCL 4.9 4.9 5.1 5.1 org. subst. v OJo 19.93 11.10 2.60 1.04 NvOJo 0.62 0.30 0.07 0.06 C/N 18.6 21.5 21.6 10.0 ~o mg/100 v Al 10 5 1 1 P2Os mg/100 v Al 5 sp sp sp Tekstura v mm in OJo -0.002 9.8 16.1 0.002-0.02 24.8 18.2 0.02-0.06 14.2 8.1 0.06-2.00 51.2 57.6 2. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V PRETEKLOSTI V gospodarjenju z maceljskimi gozdovi so se zvrstila obdobja z različnimi tehnika- mi pomlajevanja. V najstarejšem času obratovanja glažut, od konca 17. stoletja pa vse do l. 1874, ko je ugasnila talilne peči zadnja glažuta, so za pridobivanje pepelike in izdelovanje steklenih predmetov sekali gozdove na golo, naključno pa puščali po- samezna drevesa za semenjake. Ko sta kasneje v Logu in Dobovcu obratovali še dve žagi, nekaj let pa tudi tovarna pohištva, so z gozdovi še slabše ravnali (8). V letih 1864-65 so bili Attemsovi gozdovi v slovenskem delu Maclja prvič natančno izmerjeni in razdeljeni na oddelke in odseke. Verjetno je bil takrat sestavljen prvi gospodarski načrt. Zaradi težavnih spravilnih razmer takrat še niso predpisali na- tančnejših določil o gospodarjenju s sestoji. Sečnje so prepuščali trenutnim prodaj- nim zahtevam posameznih kupcev. Ves čas so torej sekali samo tisti les, ki ga je iz- bral kupec. Zaradi izredno slabega stanja sestojev, ki so bili močno izsekani in ne- pomlajeni, je sestavljalec načrta l. 1910 predlagal opustitev takšnega prebiranja in priporočil zastorno gospodarjenje. Zanimiv je predlog urejevalca, po katerem naj bi zaradi strmih in dolgih pobočij obnavljali gozdove v navpičnih kulisah. V prvi kulisi predlaga pripravljalno, v drugi nasemenilno, v tretji pa pospravno sečnjo. Na edini ohranjeni karti smo našli šrafirane posamezne kulise z označbo letnice, po čemer so- dimo, da se je predlog uveljavil. To niti ni presenetljivo, če si zamislimo do 2,5 km dolga in nad 30° strma pobočja, po katerih so spravljali les ročno do jarkov, nato pa ga z živinsko vprego vozili po jarkih in slabih cestah več kot 10 km do najbližjih kupcev. 136 Gozdarski svetnik Buta, ki je sestavljal revizijski načrt leta 1912, je takole opisal gozdove: ,,Naravnost izropani so bili sestoji z najlepšimi hrastovimi in bukovimi osebki, o čemer še danes pričajo tu in tam ležeči hrastovi odrezki. V prejšnjih letih uničene sestoje, ki vsebujejo danes samo še manjvredni kurjavni les in kjer vsled po- polne podivjanosti tal ni pričakovati naravne pomladitve, je potrebno sestoje na go- lo posekati in zasaditi. Mladi sestoji, v katerih so preostali semenjaki, pa nudijo kaj nenavaden izgled in jih je težko starostno opredeliti. .. Za bodočo zasnovo bukovih in hojkovih sestojev se mora v gorskem predelu Loga ponovno uveljaviti gospodar- jenje po načinu zastorne sečnje in sicer tako, kakor se je že pred več kot sto leti vpe- ljalo" (58). Iz ureditvenega načrta iz l. 1940 povzemamo sledeče: Od l. 1914 do 1918 gozdov niso prekomerno izkoriščali, po tem obdobju pa jih je graščina iz bojazni pred agrarno reformo spet začela pustošiti - vse do l. 1934, ko je gozdove po razlastitvenem postopku prevzela država. Sestavljalec tega načrta do- pušča prebiranje, vendar priporoča oplodno sečnjo, ki po njegovem mnenju najbolj ustreza bukvi v stoletni obhodnji. Oplodno sečnjo naj bi opravili v treh etapah. S pripravljalnim posekom naj bi odvzeli 20 do 30% lesne mase, z nasemenilno sečnjo 50 do 60 %, ostalo bi bil končni posek. Tudi on meni, da se v posameznih odročnih predelih ne izplača sekati preostalih semenjakov, zato odsvetuje izbiro najlepših dreves za te „semenice". Prva leta po drugi svetovni vojni se stanje gozdov ni izboljšalo. Deloma so za to kri- vi podtaknjeni požari, ki so na površini 200 ha popolnoma uničili sestoje. Propada- jočo lesno gmoto so nato več let podelovale brigade sekačev in voznikov. Zaradi neurejenih razmer v gozdarski organizaciji, slabe odprtosti in nizke strokovnosti so gozd še naprej zgolj izkoriščali. Prvi povojni ureditveni načrt je začel veljati l. 1954. Ta je za vse bukove sestoje predpisal naravno obnovo z zastorom. Priporočal je dvajsetletno pomladitveno ob- dobje. Predvideno je bilo tudi zmanjšanje deleža bukve na največ 50% in umetno povečanje deleža iglavcev na vseh tistih površinah, kjer se naravna obnova ne bi posrečila. Glavni sortiment so bila drva, tehničnega lesa so predvideli samo 18%. To je bilo obdobje, ko je bukev dosegla svojo najnižjo ekonomsko vrednost, v goz- darstvu pa je prevladovalo mišljenje, da jo je treba povsod, kjer je le mogoče, nado- mestiti z ekonomsko bolj zanimivimi iglavci. V bukovih gozdovih so opustili vsako obliko naravne obnove. Zrele sestoje so sekali na golo. Površine, ki niso bile pomla- jene z bukvo, so zasadili z iglavci. Ta način, imenovan „introdukcija iglavcev v bu- kove gozdove", je bil deležen zelo kritičnih strokovnih ocen. Kot odpor proti ponesrečenim velikopovršinskim zastornim in golim sečnjam so po l. 1964 uvedli sproščene oblike gospodarjenja, ki ne vključuje samo klasičnega „Fe- melschlaga", ampak tudi vse druge načine obnovitvenih sečenj. Za bukev je bila po- stavljena okvirna obhodnja od 100 do 140 let. Sestavljalec revizijskega gospodar- skega načrta je predlagal opustitev obnov za zastorno sečnjo na velikih površinah. 137 Zaradi slabe odprtosti področja se predlog ni mogel uveljaviti. Skupinsko-postopno gospodarjenje je izredno intenzivna oblika ravnanja z gozdovi in zahteva popolno- ma zgrajeno omrežje cest in vlak in natančno načrtovanje. Zaradi velikih poškodb mladja in preostalega drevja se je metoda izkazala za tvegano. Obnova je namreč potekala v prezrelih sestojih, kjer so prevladovala orjaška drevesa z lesno gmoto med 20 in 30 m3 • S sečnjo takih orjakov smo polomili najlepša drevesa, uničili mlad- je, sestoje pa izpostavili uničujočim ujmam. Šele z intenzivnejšo izgradnjo cestnega omrežja in zgoščevanjem vlak po l. 1980 so bile dane možnosti za postopen prehod na intenzivnejšo obliko gospodarjenja. 3. BUKEV - OD LEDENODOBNE RAZŠIRITVE DO DANES V svetu je znanih osem osnovnih vrst bukve, od katerih sta dve razširjeni v Evropi, to sta Fagus sylvatica in F .. orientalis. Na Balkanu poznamo še križanca med tema dvema - F. moesiaca. Na Maclju je razširjena F. sylvatica. Bukev je v srednji Evropi, Jugoslaviji in Sloveniji najbolj pogosta drevesna vrsta .. Za Kozjansko pa lahko trdimo, da je to prava „bukova dežela". V terciarju bukev še ni imela svoje lastne združbe, rastla je v sestavi mešanih goz- dov, ki so bili zelo bogati in raznovrstni. V ledeni dobi se je morala umakniti na skrajni jugovzhodni del balkanskega polotoka. Po ugotovitvah A. Šerclja se je na naša tla vrnila že zelo zgodaj. V borealu je bila celo najbolj razširjena. V kasnejšem atlantiku je začasno odstopila nekaj več prostora jelki, a že v naslednjem obdobju ponovno osvojila izgubljeni položaj. Od subatlantika dalje se je vse do današnjih dni morala nenehno umikati človekovemu vplivu. Bukev je bila torej skozi ves holocen vodilno drevo in zato pomembno za celotno ta- kratno rastje. Tako zgodnje in hitre razširjenosti bukve v ledeni dobi ne poznajo nikjer drugje zunaj jugoslovanskega ozemlja. V borealnem bukovem gozdu pa si ne smemo predstavljati današnjih visokih in mogočnih dreves, to je bila oblika gozdov, kakršno poznamo iz subalpskih leg. Šele v kasnejših toplejših obdobjih je bukev kot najmlajša gozdna prvina zaradi svoje velike prilagodljivosti in senčnosti zmagala v boju s konkurenčnimi hrasti in bori. Pri tem je s svojo gosto in temno krošnjo pri- krajšala druge vrste za svetlobo, sama pa je dobro uspevala tudi v manj svetlem okolju. V različni vertikalni in horizontalni razprostranjenosti je prihajala v stik z različnimi podnebnimi razmerami, različno geološko in pedološko podlago, različnim reliefom in raznovrstnimi organizmi. V različnih okoljih je bukev spreminjala svoje morfolo- ške, fenološke in ekološke lastnosti, zato lahko z vso upravičenostjo domnevamo, da se na Maclju pojavlja poseben ekotip bukve. 138 Bukev je bila v vsej svoji zgodovini najbolj zatirana drevesna vrsta. V najmočnej­ šem naselitvenem valu so morali bukovi gozdovi odstopiti prostor naselitvi in kme- tijski rabi tal. Ko je bilo končano pustošenje bukovih gozdov na spodnji meji, se je s požigalništvom in drugimi vrstami izkoriščanja postopoma pomikalo v višje lege. V zgodnjih začetkih industrije, to je v času glažut in fužin, je bila bukev glavni suro- vinski in energijski vir. Zaradi pridobivanja pepelike in taljenja stekla je pogorelo veliko gozdov tudi na Maclju (8). Od naselitve pa vse do konca srednjega veka so bukovi gozdovi oskrbovali prebival- ce z lesom za ogrevanje in kuho, domače živali pa s plodovi in steljo. Teorija največje zemljiške rente je v začetku 18. stoletja spet uničujoče posegla po bukovjih. Te so s fratarjenjem spreminjali v smrekove monokulture. Še pred nekaj desetletji so lastnosti bukovine ocenjevali kot zelo neugodne. Nezanimiva barva, vi- soka teža, močno delovanje lesa, netrajnost, skromen delež tehničnega lesa v prvi polovici prizvodne dobe sestojev ter cenena fosilna goriva pred pojavom svetovne in surovinske krize so skupaj prispevali k skromnemu ugledu bukovine. Z razvojem novih lesnopredelovalnih tehnologij izdelave raznih plošč in papirja ter z novimi po- stopki za površinsko oplemenitenje in podaljšanje trajnosti lesa je začelo v drugi po- lovici 20. stoletja naraščati zanimanje za bukovino. Deloma je k temu pripomogla tudi zmanjšana dobava tropskega lesa po l. 1970. Še večjo vrednost pa dobiva v zadnjih letih, ko zaradi vse večje ekološke krize in onesnaženega ozračja umirajo gozdovi po vsem svetu. Proti temu bolezenskemu pojavu so iglavci manj odporni od listavcev. V primerjavi s smreko je bukev še vedno v ekonomsko podrejenem položaju. Kljub nižji proizvodnosti, slabši vrednostni sestavi sortimentacije in višjim prozvodnim stroškom pa so bukovi gozdovi rastiščem najbolj prilagojene gozdne združbe z ge- netsko najustreznejšo sestavo. 4. SESTAVINE NARAVNE OBNOVE 4.1. Spreminjanje gozdnih ekosistemov Vsa živa bitja so podvržena eni sami večni stalnici - spreminjanju. Organizmi se ro- dijo, rastejo, dosežejo vrhunec, se postarajo in na koncu odmrejo. Toda namesto njih se ponovno rodijo novi, ki se znajo bolje prilagoditi spremembam v okolju. V gozdovih se generacije lahko izmenjajo na več načinov. Nedotaknjeni pragoz- . davi se nenehno obnavljajo. Zaradi starosti odmrejo posamezna drevesa ali cele skupine dreves. Hitrejšo razgradnjo sestoja lahko povzročijo močan veter, moker sneg, žled, žuželke, glive ali ogenj. V nastalih vrzelih se začne naravno razvojno za- poredje, ki ga imenujemo obnova. Ko je človek začel gospodariti z gozdovi, je začel vplivati tudi na procese obnavljanja. Vendar poteka zamenjava generacij v gospo- 139 Vrzeli v strnjenih sestojih so posebne ekološke niše, v katerih se začne samohotno pomlajevanje Die Lucken in geschlossenen Bestiinden sind besondere dkologische Nischen, wo die spontane Verjiingung beginnt 140 darskih gozdovih v krajših časovnih obdobjih. Ciljno usmerjena in načrtovana ob- nova enodobnih gozdov pomeni zamenjavo rodov v dveh do šestih desetletjih. Pri sodobnem gojenju gozdov· je obnova končni člen nepretrgane nege - negovalne ukrepe imamo lahko za pripravo na uspešno naravno pomlajevanje. Za takšno na- ravno gospodarjenje je torej značilen drseči prehod od negovalnih k pomladitvenim postopkom. Življenjsko dobo gozda lahko razdelimo na štiri osnovne ekološke podsisteme (3): - Obdobje preurejanja ali reorganizacija je obdobje enega ali več desetletij, v ka- terem se celotna biomasa zrelega sestoja povsem razgradi. - Obdobje hitrega naraščanja nove biomase ali agradacija se odlikuje z najhitrejšo rastjo vseh sestojnih kazalcev, s katerimi v gozdarstvu spremljamo potek prira- ščanja. - Prehodno ali tranzitno je obdobje, v katerem naraščanje biomase pojema oziro- ma se počasi umirja. - V navidez nesprejemljivem stanju dinamičnega ravnotežja (steady state) bioma- sa niha okrog povprečja. Pri našem proučevanju smo se omejili na obdobje preurejanja. To je najpomemb- nejši mejnik v življenju gozda, označujejo ga najostrejše spremembe energetskih, ''r,._ 1 _....- i i ------" . -----1 ,--1.....-"f'\ . // i \ 1 // . i / 1 ~/ Razgradnja (pomladitev) Reorganisation Poclpešena rast /lf'c,@;rada tion 1 ! 1 1 BIOM~S/1 Umirjena rast Transi.tphase Slika 5: Dinamični model gozdnega ekosistema Bild 5: Dynamisches modeli eines Waldokosystems ' : 1 1 1 1 i ----~ Di nawJ ravnotež,je Stady state 141 hidroloških in biogeokemičnih procesov. Obdobje preurejanja se začne z zmanjše- vanjem biomase, ki se odraža v upadanju temeljnice, lesne zaloge ter količinske in vrednostne proizvodnje. Vzporedno z upadanjem biomase se začnejo zmanjševati tudi vsi tisti biotski uravnalci, ki vzdržujejo stabilnost ekosistema. Mladi ekosistemi z majhno biomaso so nestabilni, toda visoko proizvodni, medtem ko so stari, zreli ekosistemi z visoko biomaso zelo stabilni, a nizko proizvodni. Vsak ekosistem po- skuša neuravnoteženo stanje ublažiti s povečano razmnoževalno in rastno dejav- nostjo (39). Ekosistemi so izpostavljeni zunanjim energijskim vložkom, kot so energija sončne­ ga sevanja, veter, voda, težnost idr. Vsi ti življenjsko pomembni dejavniki pa nosijo v sebi tudi destabilizacijske sestavine, ki lahko povzročijo razpad ekosistema. Zato je vzdrževanje in krepitev stabilnosti osnovna težnja vsakega naravnega ekosistema. Preurejanje gozdnega ekosistema pomeni izmenjavo osebkov, ki postopoma in v vedno večjem številu nadomeščajo prejšnje. V vsaki fazi razgradnje imamo hkrati dve generaciji, ki se bistveno razlikujeta po razvojni stopnji, velikosti in obliki ter se medsebojno tako prepletata, da govorimo o mešanih ekosistemih. Na eni strani so to ostanki starega gozda, na drugi pa novonastajajoči del mladega rodu. V mozaični prepletenosti teh dveh sestavin izstopata dve vrsti tekmovalnih interakcij (shema): 142 Sožitje med generacijama Koeksistenz zwischen Generationen - prva izvira iz vertikalnega odnosa med obema slojema (A), - druga pa iz bolj ali manj izražene horizontalne konkurence (B). Za preživetje celotnega ekosistema je skupen razvoj organizmov obeh sistemov nu- jen. To spoznanje je izrednega pomena za obvladovanje in usmerjanje obnove v go- spodarskih gozdovih, kjer imamo v nasprotju z naravnimi opraviti s t.i. kompro- misnimi ekosistemi, ki se odlikujejo z optimalno kombinacijo proizvodnosti in trdnosti (13). V gospodarskih gozdovih stopajo pri obnovi v ospredje sledeča vprašanja (2): - izbira cilja pomlajevanja, -:- začetek in dolžina pomlajevanja, - izbira ustrezne tehnike sečnje. Cilji pomlajevanja se ravnajo po načelih optimiranja vseh funkcij. Gozdnogojitveni začetek obnove gozdov je trenutek, ko začnemo gozd pripravljati na obnovo, ven- dar pri tem še ne prizadenemo njegovega delovanja. Pomlajevanje pa se začne, ko je sečnja naravnana v nasemenitev. To je prirastoslovni začetek obnove (64). V proiz- vodnem pogledu je to obdobje označeno s trajnim zmanjševanjem vrednostne pri- delave. Končano pa je, ko je poskano zadnje staro drevo in dosežen pomladitveni cilj. To je odločilno razvojno razdobje, ki za celotno obhodnjo - sto in več let vna- prej - odloča o bodoči sestavi gozda in njeni količinski in vrednostni proizvodnji. Obnovo ocenjujemo kot uspešno: - če so v mladju zastopane rastišču primerne drevesne vrste, ki zagotavljajo trajno visoko vrednostno proizvodnjo, - če je gostota osebkov zadostna in - če so ti ustrezno razporejeni po vsej površini. Naravno pomlajevanje je sestavljeno iz naslednjih morfogenetskih sklopov: - tvorbe semen, - kalitve pod določenimi ekološkimi pogoji in - rasti v odvisnosti od hraniv, vlage, svetlobe in toplote. 4.2. Naravna nasemenitev Predpogoj uspešnega naravnega pomlajevanja je, da odraslo drevje dobro semeni. Semena in plodovi so osnovni pomladitveni potencial. Pri gojenju pa jih moramo čim uspešneje usmeriti v doseganje zastavljenih ciljev pomlajevanja. V obilnosti in pogostnosti semenitve so med drevesnimi vrstami precejšnje razlike. Zelo neredna in navidez povsem slučajna je pri bukvi. Bukov plod, žir, je bil v prete- klosti najpomembnejša hrana pri vzreji domačih prašičev. Zaradi tesne povezanosti paše v gozdovih z obilnejšim obrodom plodov, so ljudje že zelo zgodaj spoznali ne- 143 •• 00 ~~ •• 144 Ontogenetski reproduktivni ciklus bukve Ontogenetischer reproduktionscyklus der Buche Zasnova popkov .. .. Odpadanje plodov Knospenanlage Eckernabf61 1 Nabrekanje popkov Knospenschwel len -i- Ka I j enj e Cvetenje Keimung Bluhen Zorenje p I odo v ft Rast v visino Samenreife HBhenwachstum katere zakonitosti. Tako je že dolgo znano, da je izdatnejša semenitev odvisna od vremenskih razmer v predhodnem letu. Na zasnovo cvetnih popkov ugodno vpliva- ta topel junij in julij, zlasti če s toploto sovpada tudi rahla sušnost. Za oprašitev in oploditev so potrebne umirjene temperature, kajti cvetovi so zelo občutljivi in jih že mraz pod -l.4°C uniči (5). Za bukev velja, da je polni obrod redkejši, če se pomikamo iz oceanskega v celinski areal razširjenosti. Gozdarski strokovnjaki ocenjujejo, da bukev polno obrodi vsa- kih 5-8 let. Za polnega velja obrod takrat, kadar pade na tla najmanj 50 plodov na m2 • Iz gozdarske kronike gozdnega obrata Rogaška Slatina povzemamo, da so bili obilnejši obrodi zelo neredni in zabeleženi v letih 1946, 1947, 1951, 1968, 1980, 1982 in 1985. Žir začne odpadati v zadnjih septembrskih dneh. Višek odpadanja je sredi oktobra, konec pa v zadnjih dneh istega meseca. Toda močan veter lahko ta naravni tok bist- veno spremeni. Na ha gozda pade več milijonov plodov, kar je po teži enako 1-2 tonama visoko vredne biomase. Pri hrastu pa lahko količina želoda tehta tudi do 5 ton. Proizvod- nja tako velike biomase močno izčrpa drevesa, zato je povsem razumljiv daljši pre- mor med semenitvama. Za številčno enak nalet semenja porabi javor samo nekaj sto kilogramov energetsko visoko vredne biomase. Pri ostalih vrstah je proizvodnja plodov skromnejša. 4.3. Kalitev semena Na uspeh naravne obnove vplivajo količinska proizvodnja semen in pogoji kaljenja. Kaljenje poteka v vršni plasti gozdnih tal, zato je zanj potrebna optimalna priprav- ljenost rastišča. Razkroj sestoja spremljajo naslednje ekološke spremembe: - zaradi zmanjšane odsevne površine krošenj in s tem izločene energetske porabe sončne energije za transpiracijo, se v poletnih mesecih tla bolj segrejejo; - iz enakih razlogov se poveča dotok padavin do tal - s tem se poveča njihova vlažnost; - povečan površinski odtok začne odplavljati hraniva; - povečana toplota in vlaga pospešujeta razkroj in nitrifikacijo, kar ublaži ne- ugodne posledice povečanega površinskega odtoka hrani v. V strnjenem listnatem gozdu doseže tla 20% manj padavin kot na prostem. To pa je za subpanonsko fitoklimatsko območje količina, ki se že nevarno približa tistim mejnim rastiščnim vrednostim, pri katerih nastopijo poškodbe ali odmiranje. S ~ transpiracijo se izguba vlage povečuje premosorazmerno z zeleno maso. Travni goz- dovi so s svojo v~liko površino zeliščne biomase temu izhlapevanju še posebej izpo- 145 stavljeni. Res pa je, da strnjena travna preproga zadržuje površinski odtok vlage in hrane. Organizmi niso popolnoma odvisni od zunanjih dejavnikov, ampak se jim prilaga- jajo in jih oblikujejo tako, da zmanjšujejo njihove kritične vrednosti. Nenehen pre- tok informacij med okoljem in živimi bitji je viden v (34) nihajočem prilagajanju. V tem spoznavnem evolucijskem razvoju se je travna subpanonska združba najbolj prilagodila okolju. Prilagajanje spremenjenim ekološkim razmeram je opazno v ci- kličnem nihanju hrastove bilnice v različnih razvojnih stopnjah bukovega gozda. Ko se mlaj strne, prične bilnica odmirati in v temni gošči povsem izgine. Ko pričnemo z redčenji prekinjati sklep krošenj, se bilnica ponovno pojavi v majhnih otočkih, ki se postopoma razraščajo in v obdobju pomlajevanja popolnoma strnejo. Varovalno nalogo bilnice prevzame sloj opada, ki zadržuje odtok vode in zmanjšuje udarce dežnih kapljic. S prekinitvijo popkovine med zrelim plodom in semenico se začne nezanesljivo po- tovanje novega organizma, ki ima za popotnico samo skromno odmerjeno količino rezervne hrane za nekaj dni življenja. Seme je izpostavljeno najrazličnejšim abiot- skim in biotskim poškodbam. Če semena ne prekrije odpadlo listje, je izpostavljeno nevarno nizkim temperaturam. Zelo nevarne uničevalke semena so miši. Seme pre- ko zime preleži in začne kaliti šele prihodnjo spomlad. Med odpadlim semenjem je 15-300/o gluhega žira (5). Podatki o proizvodnji in poteku semenitve pri ostalih drevesnih vrstah (38) so v priloženi tabeli. Po količini semena se odlikuje javor s skoraj vsakoletnim obilnim PODATKI O CVETI,,'NJU, SEl-lENE!lJU, 7.0RENJU, KALJEN.IJ Daten ilber das Blilhen, die Samenproduktion, die Samenreife, die Keimung Drevesna SemenenJe Cvetenje Zorerije Kaljen ie vrsta 2 3 lj 5 Bukev 60-80 5-8 6 2-3 75 Gor.javor• 40-SO 1-~2 12--24 5-6 70 O.javor 30-1W 12-2)~ 6-18 65 Gr-3.den 70-100 6-8 6 3-4 85 Cešnja 5- 21!. 6-18 45 V .jesen IIQ •• 4'., 2-3 24 f...j_na 30-35 24 G.brest 40-60 1-~ 12 Kostanj i\0-60 2-~ 6 B.gaber 30-40 18 Jelka 6D-70 2.-6, 6 Op.: J - Začetek semenjenja v starosti, 2 - Polni obrodi -št. let, 3 - Sposobnost kaljenja št. mesecev, 4 .:_ Doba kaljenja - št. mesecev, 5 Odstotek kaljivosti 146 naplodom semenja. Seme ima v nasprotju s težkim bukovim žirom še to lastnost, da se lahko širi mnogo dlje. Povečana toplota in vlaga pospešujeta razkroj opada in s tem bistveno izboljšujeta pogoje za kaljenje. F. BORMANN in drugi ameriški raziskovalci so dokazali, da je povečana vsebnost nitratov v tleh najpomembnejši dejavnik, ki povzroči kaljenje se- men. Razkroj listja prispeva k povečanju hraniv, ki so življenjsko potrebna za rast klic. Absorpcija ionov je povezana s porabo energije, zato v hladnih in slabo zrače­ nih tleh mladim osebkom primanjkuje dušika. Z naraščanjem debeline nepreperekga listja se slabšajo pogoji za pomlajevanje. Če je plast takšnega opada debelejša od 7 cm in če je ta še zbita, je pomlajevanje popol- noma zavrto. LOFFLER (28) je v slovaških gozdovih združbe Fagetum typicum ugotovil znatne spremembe mikrobioloških aktivnosti v tleh po močnejši presvetlit- vi sestoja. Značilno visoke spremembe je ugotovil v razmerju C/N, prav tako so se povečali delež fosforjevih in kalijevih spojin ter vlažnost in temperatura zgornjega sloja tal. Kaljenje se začne z vsrkavanjem vode in nabrekanjem semen. Rast se diferencira v dve smeri. Z radikulo se kalček vsidra v tla, s kličnima listoma pa rastlina preide k avtotrofnemu prehranjevanju. Pri listavcih se razvijeta dva klična lista, medtem ko je pri iglavcih kličnih listov navadno več. Mlada klica je na neugodne ekološke pogoje izredno občutljiva. Radikula odmre, če temperatura pade pod -5°C. Še bolj kot mraz ogrožata klice vročina in suša, ki sta pogosti zgodaj spomladi. Tudi mladi klični listi so izredno občutljivi na nizke tem- perature. Nekaj dni stari klični listi ne prenesejo mraza pod -2°C. Pri tem pa so bolj ogrožene tiste klice, ki so neposredno izpostavljene sončnim žarkom (5). Razvoj bukovih klic se v normalnih razmerah začne aprila, v bolj sušnih legah pa še- le maja. V nekaj dneh se navadno razvije 500/o mladih rastlin, vse ostale pa v na- daljnjih treh do štirih tednih. Iz semena požene do 7 cm dolga radikula, ki mora prodreti do mineralnega dela tal, t.j. do vlage in hrani v. V debelejšem sloju surove- ga humusa se ji to le s težavo posreči. Kjer pa se ji, to lahko še dolgo opazimo po sabljasti rasti mlade bukve. Ponekod smo naleteli na osebke, ki so imeli do 1 m dol- go steblo, ki je rastlo vzporedno s tlemi in si iskalo opore s koreninskimi šopi. Poleg spomladanskega mraza na razvoj bukovih klic neugodno vpliva preveč vlage in to- plote. To namreč pospešuje razvoj glivičnih bolezni, ki prav pogubno povečujejo smrtnost. Proučevanja so pokazala, da od vseh odpadlih semen v prvem letu staro- sti preživi komaj 2-lOOJo osebkov. V drugem in tretjem letu starosti je izločenih 5-10% ohranjenih rastlin. Po četrtem letu pa je smrtnost redek pojav. Številni av- torji navajajo, da preživi od povprečno proizvodnega semena samo 1 O/o organizmov (5). Bukovo seme, ki ne vzklije spomladi, je izgubljeno, kajti sposobno je kaliti sa- mo šest mesecev. Podatki o ostalih listavcih so v posebni tabeli. 147 4.4. Rast mladih osebkov Drevesne populacije imajo sigmoidno obliko rasti, ki jo lahko ponazorimo s t.i. S-krivuljo. Skozi leto je rast omejena na sorazmerno kratko vegetacijsko obdobje. Pri bukvi traja rast v višino 2-3 tedne v mesecu maju, v normalnih razmerah raste iz popkov, ki so bili zasnovani prejšnje leto (42). Kot posebnost pri posameznih osebkih opažamo, da po nekajtedenskem mirovanju popki še en.krat poženejo. Dru- go obdobje rasti v istem letu je še precej nerazjasnjeno. V bistvu so ti t.i. avgustov- ski poganjki zaželeni, saj se taki osebki hitreje prebijejo iz nevarnega območja. če pa olesenijo, kar se pogosto dogaja, jih zgodnji mraz poškoduje (31). Medtem ko so za kalitev semen odločilni talni pogoji, je za nadaljnji razvoj drevesa najpomembnejša svetloba. Znano je, da so mladi osebki večine drevesnih vrst he- liosciofiti in da se njihova potreba po svetlobi postopoma povečuje. BURSCHEL in SCHMALTZ (7) sta ugotovila, da zasenčenje močno ovira rast mladih bukvic. Po- stavila sta naslednje razmerje med osvetljenostjo in rastjo: - če se osvetljenost zmanjša na manj kot 500Jo polne osvetlitve, se zmanjša biomasa, - če se zmanjša na manj kot 200Jo polne svetlobe, se zmanjša tudi rast v višino, - če je osvetlitev nižja od lOOJo, začne rastlina odmirati. Zmanjšanje biomase je najbolj izrazito pri koreninski in asimilacijski gmoti. Tudi BRINAR (4) je v svojih raziskovanjih bukovega mladja ugotovil negativen vpliv za- senčenja na rast mladja. Povezetek njegovih ugotovitev: Posledice okrnjene svetlo- be se uveljavljajo s stopnjevanim zaostajanjem pri višinski rasti. Tudi debelinski prirastek zasenčenega bukovja upada. V razpršeni svetlobi se pojavijo tudi defor- macije kakovosti osebkov. Svoje ugotovitve sklepa z mnenjem, da potrebujejo mla- da bukovja za uspešen razvoj čim večje osončenje. Podobni so tudi PINTARIČEVI (40) izsledki. Ugotovil je, da se brez zastora pojavi za 10-300Jo več osebkov na enoto pomladitvene površine, da so povprečne višine večje za 20-500Jo in da so prsni premeri od 50-1050Jo večji kot pri mladjih, ki so se razvijala pod zastorom matičnih dreves. Pri pregledu literature nismo našli za pomlajevanje optimalnega zastora. Različni avtorji navajajo podatke v širokem razponu od 0,4 do 0,9. SANIGA (44) je matematično-statistično ugotovil, da je za pomlajevanje najugodnejši zastor O, 7. Pri takem zastoru je v stoletni obhodnji na ha površine 190 semenjakov. V dvajset- letnem pomladitvenem razdobju je naštel osem osebkov na m2 • SCHREMPF (45) je največji odstotek pomladitve ugotovil pri zastoru 0,65. Vpliv svetlobe pa je še izrazi- tejši pri rasti in razvoju tistih drevesnih vrst, ki imajo večje potrebe po svetlobi. Pri desetih letih starosti zraste javor pod zastorom komaj 10 do 20 cm v višino, medtem ko je v polni svetlobi osebek lahko do desetkrat višji. Nedvomno odvzema zastor fo- tosintetičnemu žarčenju moč, s tem pa se zmanjšujeta asimilacija in rast. Mnogo av- torjev poudarja pomen „potujoče sence", ki je tako značilna za vrzelaste sestoje v obnovi. 148 . Z večjim dotokom svetlobe pa se ne izboljšujejo samo pogoji za razvoj dreves, am- pak se lahko razbohoti tudi ostalo pritalno rastje. REINECKE (41) ga je glede na škodljivost razdelil v tri skupine: - zelišča, ki močno ovirajo razvoj drevesnih vrst, - vrste, ki samo v določenih pogojih zgostitve ovirajo pomlajevanje, - koristna oziroma indiferentna zelišča. V prvo skupino je uvrstil vse trave, ki s svojim gostim pletežem korenin ovirajo pro- diranje radikule. Hkrati pa trave ovirajo tudi razvoj drugih skupin zelišč, med kate- rimi so najbolj neugodni širokolistni pleveli. Če se ti razbohotijo, je naravna obno- va onemogočena. V tretjo skupino pa je uvrstil manjše rastline, kakršni so npr. zgo- daj cvetoči geofiti. Ta razdelitev pa ekološko ni prepričljiva. Vse premalo poznamo vlogo posameznih vrst v ekosistemu. Oskar KOKOSCHKA ima prav, ko trdi, da je plevel opozicija narave proti vladi vrtnarjev. Po četrtem letu je mladje prebolelo najnevarnejše otroške bolezni in se številčno ne bo več bistveno zmanjšalo. Toda pred novo generacijo je še ena velika nevarnost - posek in spravilo semenjakov. Poškodbe, ki nastanejo pri tem opravilu, niso biološ- · ke, ampak organizacijsko-tehnične narave. Z izbiro najustreznejše tehnike in tehno- logije jih lahko pri zadostni gostoti cest in vlak ublažimo. S. METODOLOGIJA DELA Zaradi številnih sinergetičnih dejavnikov okolja, ki jih ne moremo vplivno razmeji- ti, pomlajevanje gozdov slabo poznamo. Izredna raznolikost pojavljanja mladja vzbuja pri površnemu opazovalcu vtis, da obnova gozdov poteka brez vsakega reda in zakonitosti. Pomladek se pojavlja v različno dolgih časovnih razdobjih, v različni sestavi drevesnih vrst in z različnim potekom nadaljnje rasti. Pod vplivom zunanjih dejavnikov in medsebojnih vplivov pa doživlja raznovrstno razvojno usodo. Po- mladitveni vzorci so zato izredno heterogeni. Medtem ko v starejših sestojih že ne- kaj podatkov veliko pove o strukturni zgradbi, jih potrebujemo za določitev značil­ nosti sestojev mnogo več. Zavedali smo se, da pri taki heterogenosti tudi najbolj na- tančne statistične metode ne dajo zanesljivega vpogleda v biometrično strukturo pomladka. Vzorcev nismo izbirali slučajno, ker smo se morali omejiti na vnaprej določena merila in upoštevati njihovo izenačenost. Dokaj enotno združbo subpanonskega bukovja smo proučevali v treh površinsko najbolj zastopanih ekoloških različicah: 1. Povprečna ali mezofilna različica obsega večino podzdružbe typicum na gozdnih tleh, ki so občasno izsušena. Bukev večinoma prevladuje, od ostalih vrst se po- javlja samo še hrast. 2. Hranljiva ali evtrofna različica je ekološko najboljši del podzdružbe typicum na bogatih, stalno vlažnih tleh. Prevladujejo javor in ostali listavci. 149 Zastorno gospodarjenje VerjUngung unter dem Schirm 2 . Svet1 i tev po ujmah Lichtung nach den Katastrophen 3 Pragozdni. medel Urwa.ld- r.1odell Slika 6: Modeli sestojev v obnovi Bild 6: Typische modelle der Waldverji.ingung 150 1 3. Siromašnejša ali oligotrof na različica se v celoti prekriva s podzdružbo luzuleto- sum. Porašča najbolj osiromašena, navadno že precej zakisana tla. Po gospodarskih merilih smo vzorce razdelili v tri skupine: l. Umetna razgradnja prezrelih bukovih gozdov z zastorno sečnjo. V to skupino smo uvrstUi sestoje, ki se obnavljajo po metodi klasične oplodne sečnje. V anali- zo smo zajeli samo tiste sestoje, v katerih je od presvetlitvene sečnje minilo manj kot dvajset let. Sestojev večinoma niso redčili in so stari od 150 do 200 let. 2. Razgradnja sestojev zaradi ujm. V to skupino smo uvrstili tiste prezrele pomla- jence, v katerih so pomlajevali zaradi ujm in so s sečnjo slučajnih primerov opravili neke vrste prebiranje namesto svetlitve. Sestoji so stari od 200 do 250 let ter imajo zabrisano podobo skupinskega večslojnega gozda, kakršnega pozna- mo iz pragozdov. 3. Naravna razgradnja v sestojih pragozdnega značaja. Ti sekundarni pragozdni ostanki dosegajo še višje povprečne starosti. Obnavljanje poteka po načelih ne- prekinjene mozaične obnove s poudarjenimi drevesnimi skupinami. Tako smo dobili devet možnih kombinacij, vsaki izmed njih smo priredili pet pono- vitev. Ploskve smo izbrali tam, kjer je bil pomladek najgostejši in na videz izenačen. V takih pomladitvenih jedrih smo zakoličili ploskve velikosti 5 x 25 m. V zakoliče­ nem okvirju smo pri tleh porezali vse drevesne rastline do debeline 10 cm. Zbrano gradivo smo kabinetno analizirali, pri čemer smo merili oz. ocenjevali naslednje pa- rametre: drevesno vrsto, starost, višino, premer na koreninskem vratu, kakovost in zdravost. Medtem ko sta višina in premer enostavno merljiva, smo imeli pri ugotavljanju sta- rosti več težav. Pri bukvi je moral biti rez gladek, štetje branik pa je bilo lažje, če ni bil popolnoma svež. Največ težav smo imeli z ugotavljanjem starosti pri javorju. Tu smo si pomagali s kombiniranim štetjem internodijev na vodilni osi. Posebne težave smo imeli pri osebkih, ki jih je pogosto objedla srnjad. 5.1. Ocenjevanje kakovosti Razvoj osebkov in osvajanje zračnega prostora sta odvisna od genetske zasnove in okolja. Za vsako drevesno vrsto je značilna svojevrstna arhitekturna _zgradba, svo- jevrstna morfologija krošnje in debla. Mladi osebki pod zastorom starih dreves ni- majo dovolj možnosti, da bi se oblikovali po vnaprej programiranem genetičnem rastnem modelu. Prej ali slej se morajo podrediti vplivom okolja (42}. Vsaki drevesni vrsti določata njen habitus rast glavne osi in razmestitev stranskih vej. Za višje rastline, med katere uvrščamo tudi naše gozdno drevje, je značilno ne- nehno podaljševanje glavne osi in stranskih vej. Gozdno drevje raste v prvih letih iz- razito ortotropno, šele v naslednjih pa plagiotropno. Med osebki iste vrste so opaz- ne posebnosti v rasti, ki smo jih združili v arhitekturne modele in jih uporabili za 151 kakovostno opredeljevanje. Predhodno smo v različnih mladjih poiskali več različ­ no oblikovanih osebkov in jih razvrstili po videzu. Upoštevali smo samo tiste obli- ke, ki so se pogosteje pojavljale. Odločili smo se za naslednje skupine arhitekturnih modelov: a) kakovostni model za bukev 1. Enovršni stožčasti tip je idealno oblikovan osebek z enim vrhom, ravnim de- blom in nežno zgradbo vej. Krošnja ima stožčasto obliko. Vejni koti so večji od 65°. 2. Enovršni valjasti tip. Enovršnost je manj izrazita zaradi izenačene rasti med terminalnim poganjkom in zgornjimi vejami. Deblo se kolenčasto oblikuje, veje so bolj grobe in daljše, zato ima krošnja valjasto obliko. 3. Enovršni tršati tip. Enovršnost je še komaj opazna, rast terminalnega po- ganjka že zaostaja za stranskimi. Izrazita postaja kolenčavost debla in gro- bost vej. Tršelj je že genetsko zaznamovan kot manj kakovosten osebek. 4. Dvo- in večvršni tipi. Najmanj dva enakovredna vršna poganjka. 5. Brezvršni tip. Osebki brez izrazitega terminalnega poganjka. 6. Silaki in koši. Popolna deformacija krošnje in debla. b) kakovostni model za ostale listavce Pri vseh ostalih listavcih smo razlikovali samo tri tipe, ki jih oblikuje okolje, pri čemer ima divjad najmočnejši vpliv. 1. Enovršni tip. Osebek ima jasno izraženo vodilno os in rtepoškodovan vršni poganjek. 2. Dvo- in večvršni tip. Ponavljajoče se objedanje povzroča tako močne poš- kodbe, da postaja terminalni poganjek neizrazit - namesto enega imamo več vrhov. 3. Grmasti tip. Močno in pogosto objedanje povzroča deformacije, zaradi kate- rih nimamo terminalnega poganjka - osebek raste grmasto. c) kakovostni model za jelko Pri razvrščanju jelovih osebkov po kakovosti smo poleg objedanja upoštevali močan vpliv zasenčenosti na oblikovanje mladih osebkov. l. Stožčasti tip. Veje zgornjih vretenc so krajše ali enako dolge kot internodiji. Osebki niso objedeni. 2. Kroglasti tip. Zaradi večje zasenčenosti ali objedanja terminalni poganjek za- ostaja v rasti. Izrazitejša postaja rast v širino. 3. Dežnikasti tip. Terminalni poganjek je komaj zaznaven ali močno poškodo- van zaradi ponavljajočega se objedanja. Horizontalna rast daleč prekaša rast v višino. Vsi modeli so grafično predstavljeni. 152 Na zakoličenih ploskvah velikosti 5 x 25 m smo porezali vse mlade osebke Sestav mlade generacije se bistveno razlikuje od starega sestoja In abgesteckten Fldchen von 5 x 25 m wurden alle jungen Individuen geschnitten Die Struktur der Junggeneration unterscheidet sich wesentlich von derjenigen des altes Bestandes 153 5.2. Ocena zdravstvenega stanja Pri vsakem analiziranem osebku smo označili vrsto poškodbe ali kak drug nenorma- len pojav. Pri bukvi so posamezne osebke objedle miši. Posebej smo označili osebke s suhim vrhom. Pri vseh ostalih drevesnih vrstah pa povzroča največje in najusod- nejše poškodbe srnjad, ki objeda popke in mlade poganjke. Ploskve smo analizirali poleti l. 1986. Podatke smo obdelali na računalniku Com- modore PC 10. Vsi podatki so arhivirani in dostopni v terenskih zapisih oziroma na disketah in računalniških izpisih. 6. ANALIZA VZORCEV Končni rezultat vseh ekso- in endodinamičnih procesov, ki potekajo med razgrad- njo sestojev, je opazen v sestavi mladja. Različnim biogeokemičnim in ekološkim razmeram v pomladitvenih nišah se prilagajajo drevesne vrste v skladu s svojimi biološkimi tolerancami. V celotnem razvojnem obdobju so sinergetični in alelopats- ki učinki odražajo v različnem razvrščanju osebkov po številu, višini, starosti, debe- lini in slojevitosti. Z rastjo se povečuje gostota, s tem pa konkurenca za prostor, svetlobo in hrano. Močan selekcijski učinek ima divjad, ki ovira rast najvrednejših drevesnih vrst. Sencoljubnostin agresivnost pa omogočata bukvi, da se lažje uve- ljavlja in izriva ostalo drevje. V tabeli 3 so osnovni podatki za vseh 45 vzorcev. Splošna oznaka vzorcev: Ekspozicija Prevladujejo vzhodne oz. južne lege, zahodne in severne so red- kejše. Nagib Povprečni nagibi, na katerih smo zbirali vzorce so med 30 in 400/o (15 do 20°). Temeljnice Te smo izračunali po metodi šestih dreves, pri čemer smo si za iz- hodišče izbrali sredino ploskve. Zastrtost Ugotovili smo jo s projekcijo krošenj na zakoličeno ploskev. Podatka o temeljnici in zastrtosti ne povesta veliko, ker je vpliv stranske svetlobe veliko močnejši od samega svetlobnega jaška. Iz ostalih podatkov je razvidna velika spremenljivost posameznih parametrov. Postopen nalet semena v daljšem časovnem obdobju in specifični mikroekološki pogoji vplivajo na neenakomerno porazdelitev mladja. Z nadaljnjo rastjo in pomlajevanjem so razlike vedno večje, tako da imamo lahko tik ob mlaju že razvito goščo. V tako razslojenem mladju pa redno srečujemo posamezne močno razrasle osebke. Dodatno razslojevanje povzroča še različen do- tok svetlobe. 154 .... u, u, Tabela 3: PREGLEDNI PC:>DATKI POSAMEZNIH ,.. Zap. Odd :,f,• f.t. Ods Eksp Inkl Va,· NaC. G Zast. Stevilo osebkov Starost oz. ,: RZ QOSP. m2/t-,a % buk ost& skup. N/m2 Hbu Most Sbu Sost • * 2 ~ * 4 • 5 „ 6 • 7 * 8 9 • 10 * 11 * 12 -~ * 14 * 15 * 16 * 17 ~IB :,f, 19 -~ •E „ 22 •N •N -~ *U ~ 27 -~ -~ -~ -~ ·~ ~ * 34 ... 35 * 36 ,.. 37 :+- 38 ,.. 39 • 40 *· 41 ,.. 42 * 4::; • 44 :,1 45 lD-A 10-A 9-B 9-B 10-A 10-A 10-A 10-A 3-A 3-A 11-c 11-C 11-c 11-C 35-A 38-A 3-A 3-A 37-A 37-A 8-A 3-A 3-A 3-A 3-A 3-A 3-A 3-A 3-A 3-A 5-H 5-H 5-H 11-A 11-A 5-A 10-A 18-B 18-B 4-A 3-A 3-A 3.:...A 3-A 3-A v 55 vvj 55 JZZ 60 VVJ 53 JVV 60 JVV 65 z 62 v 65 JV 35 JJZ 55 v 40 v 35 v 33 v 32 v 36 JJV 41 J 30 JJV 32 JV 32 z 37 JV 25 JV 30 JV 28 v 24 v 32 v 25 v 25 v 32 SV 22 v 30 JV 31 JV 28 JV 29 SV 40 sv 38 v 20 v 25 sv 26 sv 25 JV 20 JV 30 JV 30 JZ 30 J2. 37 JZ 37 ----------·----· J:t: F.d.F-typicum l*" Zastorno gosp_ 2* 2** 34 2lf- 2** 37 l* 2*lf 11 llf• 2*lf 13 Jlf. l** 19 2lf l** 45 3:+ 2** 66 1*' l**: 41 1* l** 54 2* l** 21 l*' 2** 48 2* 2**' 15 1:+- 2** 49 l* 2** 56 3* 2** 41 2lf 3** 27 3*" 2** 39 3* 2** 40 2* 3** 11 l* 3** 24 l* 1** 71 3* 2** 65 3,t· l** 49 3* l** 35 1* l** 28 3lf. l** 31 2* l** 24 2* 1**: 15 3,t. 1** 26 3* l** 54 3* 3** 71 3* 3*)t. 35 3:i,c: 3** 41 l)j,' 3** 23 2„ 2** 32 2* 1** 59 2* 3** 31 3* 3** 17 3lf' 3** 19 2::+ 2*lf 31 1:t· 3*:t. 63 1:+· 3** 63 l* 3*:+. 44 2* 3**" 44 2* =-"** 53 0.7 0.9 0.7 0.7 0.8 0.8 0.6 0.7 0.8 0.7 0.6 0.7 o.s 0.7 0.7 0.8 0.9 0.4 P.5 0.8 0.6 0.6 0.4 o.s 0.7 0.6 0.6 o.s 0.6 0.6 0.7 0.9 0.9 o.s 0.7 0.6 0.6 0.5 0.6 0.4 o.s o.s o.s 0.7 0.7 157 217 458 :372 237 169 215 26 478 473 158 152 247 227 13 542 94 26 1007 771 276 2E:8 279 93 669 303 899 745 72 53 5 2 18 506 507 994 562 964 876 934 1368 1240 1492 25•::,.6 1~•82 15 172 34 251 211 669 154 526 114 351 48 217 321 536 69 95 l48 626 93 566 36 194 7 159 264 511 167 394 233 246 12 554 583 677 753 797 27 1034 3 774 143 419 627 915 768 1047 564 657 207 876 277 580 101 1000 82 827 1400 1472 689 742 1654 1659 1742 1744 1610 1628 79 585 157 6e-4 20 1014 336 898 550 1514 6tf.4 1540 6 940 6 1374 2 1242 12 1504 6 2602 12 1.544 1.5 2.2 5.8 4.5 3.0 l. 9 4.6 0.8 5.4 3.9 l. 7 1.3 4.4 3.4 2.1 4.8 5.4 6.7 8.8 6.7 3.6 7.9 si'.o 5.7 7.6 s.o 8.6 7.1 12.7 c.4 14.3 15.0 14.0 s.o 5.7 8.7 3.8 13 .1 13.3 8.1 11. E: 10.7 13.0 22.4 13.7 5.6 5.6 4.8 3.7 6.9 6.9 7 .1 10.0 4.6 5.2 11.6 11.5 7.0 9.5 5.9 6.S 7.2 9.6 6.5 4.8 6.9 5.3 5.1 5.1 4.9 6.1 o.4 5.7 6.4 4.0 4.4 l. 5 2.7 7 .4 6.2 7.7 7.6 6.3 6.9 6.o o.4 7. l 7.0 5.4 6.6 6.5 4.5 4.0 J.O 7.2 5.7 5.2 4.7 4.8 6.4 4.4 2.8 4.9 5.2 6.2 3.5 6.2 6.6 10.5 2.3 5.6 5.6 6.5 2.8 2.1 2.7 3.2 2.7 3.2 2.5 4.1 4.5 s.:; 4.7 2.7 J.l 2.8 :;_5 5.1 1.0 4.7 2.0 4.3 Z.7 6.8 4.9 4.2 :L6 2.7 6.2 6.3 7.2 10.7 2.8 2.5 8.2 5.2 6.2 7.6 6.1 4.1 8.2 10.4 3.1 2.3 s.s s.o 4.9 5.1 3.2 s.o 3.3 3.0 7.0 4.5 4.8 1.9 3. 7 J.9 4. l 3.1 6.8 4.8 5.4 2.6 2.e. J.2 3.4 2.2 3.0 7.5 4.8 :i.7 2.7 7.0 6.3 4.7. 3.6 6.1 9.3 4.4 3.2 4.3 4.4 3.1 3.4 3.9 3.9 8.5 2.2 5.1 4.5 5.3 1.6 2.8 2.9 4.8 3.7 3.1 2.0 2.1 2.6 2.0 5.1 3.1 3.4 3.6 3.6 S.C:, 0.8 4.9 1.7 5.0 2.6 7.6 --------------------------------- -------------------- 2* F.d.F.-luzuletosum 2*~ Svetli tev/sluč.ia"ni -·1 3-t: F. d. F. -acet·etosum 3:• Pntoozdn i značaj PLC>SKE:V Višine buk ost Premer t,uk ost H/D t,uk ost konk.* ind.* ·------------------------ 107 165 131 61 235 237 211 308 67 110 370 448 198 333 113 192 189 263 127 85 120 81 70 81 83 121 132 102 133 40 61 14 57 160 95 149 217 100 129 110 95 98 125 73 103 39 31 49 22 254 12~ 89 22 39 41 37 39 24 20 258 58 76 120 233 14 12 16 34 13 27 21 31 31 43 40 51 75 66 62 60 14 81 38 95 8 40 10 44 28 11,:,, 14.5 15.9 11.0 8.3 20.5 2::;_:; 21.2 36.5 8.9 11.5 29.4 36.2 17.4 21.9 11. l 16.l 18.6 27.9 12.7 8.8 11.8 9.5 8.3 8.3 9.6 13.3 12.0 11.5 13.2 6.0 6.8 2.1 5.7 13.0 9.8 12.l 20.2 11. l 11.8 10.l 9.1 9.1 9.9 6.2 8.1 ~-7 7 .1 t'...3 5.1 14.t: 15.1 10. l 4.-::;, 7.2 si.s 4.6 6.2 2.7 3.2 26.9 4.6 s:.o 10.9 28.0 4.1 10.3 3.4 6.1 2.9 5.6 4.6 5.4 5.1 5.5 6.1 6.8 7.8 7.1 6.3 5.4 3.3 7.8 5.7 9.0 1.6 5.0 2.0 21. 7 3.(:, 15.0 0.75 0.41 1.03 0.43 1.1c.i 0.78 0.75 0.44 1.15 1.28 1.02 O.E:5 1.00 0.88 0.84 0.45 0.75 0.53 0.95 0.43 1.26 O.BO 1.24 0.62 1.14 0.85 1.07 0.61 1.02 0.96 1.18 1.26 1.02 0.96 0.94 1.09 1.00 0.83 0.96 0.33 1.01 0.12 0.86 0.46 0.84 0.54 0.97 0.44 0.86 0.47 o.n 0.45 1.10 0.58 0.89 0.62 1.00 0.78 0.67 0.66 0.90 0.76 0.67 0.97 0.99 0.92 1.23 0.98 0.97 1.11 1.23 0.43 1.08 1.04 0.90 0.67 1.08 1.05 1.07 o.so 1.05 O.BO 1.07 o.so 1.26 0.20 1.17 0.78 1.27 0.7>:J 5 * 14 * 44 it: 3 * 83 * 3 * 92 * l * 5 * 8 * 96 * 72 * 48 * 72 * 5 * 69 * 22 * 7 * 83 * 72 * 42 * 11 * 9 • 50 • 30 :,j: 69 * 91 ::+· 63 * 13 * 59 * 11 * 62 * 67 :~ 62 * 51 * 108 * 114 * 132 * S,4 * 49 :+: 92 * 86 *· 85 * 96 :+. 114 * ·------------------------- Pomladitev po letih in kumulativno Verjungunganflug nach Jahren und Kummulativ % BUKEV O 5. Sv, it te\ - - i\\ \ K' A 'I' 1/ !,. ~ htl ng \ J \ ~-k ~- ·~ /K 'ti 1/ U wa d. \ 1\ /4 \ , I\\ ·~ J r 1/J v j / ,~ A 'l v 1/v / 1/ 11 1/ v v \/ 1/ lh v/ v) v v ~ v LI 1/ v k1/ v v 1/ ~ r~ v 1(: ~ v 1/ , , ,/✓ ~ v / ~ ~ i~ ~ /4 A ~ , 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 let 165 )( G0 - 40 .. 20 •· 0 - j( G0 ·· 40 - 20 „ 0 ... 60 .. 40 ... 20 .. Porazdelitev osebkov po višini Verteilung nach der Hohe 1 2 llll~llll~L 1111111!11~ 2 ::3 4 5 2 3 4 5 4 C ,.) 1111111111111111111111 1111111111IIIIIIIIIL_ 2 3 4 5 2 3 4 5 7 2 3 4 c: 2 3 4 5 ,, ,J ,,,,,,JllllllllL 1 2 ~ 4 5 r-... ~ . .) lllllilllllllllllllwA- 2 3 4 5 2 4 5 !=do 15 cm* 2=16 do 50 cm* 3=51 do 130 cm* 4=131 do 300 cm* S=nud 301 166 Statistične odvisnosti višin pri starosti desetih let Vir variacije SQ m g2 F Gospodarjenje 5059 2 2529.50 1.16 Rastišče 2433 2 1216.50 0.56 RXG 18514 4 2755.50 · 1.26 e 78612 36 2183.67 1 Nobeden izmed izračunov ni pokazal statistično značilnost razlik. Po dobljenih po- datkih pa lahko sklepamo, da ima na rast v višino način gospodarjenja močnejši vpliv kot ekološke razlike. Na osnovi korelacijskih podatkov med starostjo in višinami smo grafično prikazali modele višinske rasti, kjer se ponovno potrjujejo majhne razlike med ekološkimi skupinami in znatne razlike v načinu gospodarjenja. Preseneča hitrejša rast v sesto- jih, kjer so vrzeli nastale zaradi ujm, in počasnejša v pragozdnih oblikah. · Za primerjavo med skupinami ploskev smo izdelali grafični prikaz porazdelitve osebkov po višinah za naslednjih pet razredov: - prvi razred: višine od 1 do 15 cm, drugi razred: višine od 16 do 50 cm, - tretji razred:· višine od 51 do 130 cm, - četrti razred: višine od 131 do 300 cm, - peti razred: višine nad 301 cm. Navidez je porazdelitev med skupinami podobna, le v ekološko najugodnejši različi­ ci je opazna izrazita leva asimetrija, ki jo pripisujemo vsakoletni in obilni naseme- nitvi javorja. Iz vseh histogramov je razvidna hitra in močno izražena neenomernost višinskih porazdelitev. Na ekološko različnih rastiščih smo ugotavljali in tudi grafično prikazali zmanjše- vanje deleža gospodarsko zanimivih ostalih drevesnih vrst. Podatki kažejo in inten- zivno zmanjševanje deleža listavcev vse do višine 130 cm. To je namreč mejna viši- na, do katere ima srnjad zaradi objedanja izrazito negativni selekcijski vpliv. V vi- šinskih razredih nad 130 cm se zmanjševanje deleža ostalih drevesnih vrst upočasni oziroma ustavi. Sklenemo lahko, da je divjad pomemben dejavnik ,,zabukovljenja". Pri debelinskih porazdelitvah frekvenc so ugotovitve podobne kot pri višinah. 167 40 -.t: 1 30 - 20:- 10 !- i 01- 40 -.t: 30 - 20 - 10 - 0 - 40 -.t: 30 - 20 - 10 0 - 168 1 ,! i 1 2 3 4 Porazdelitev osebkov po kakovosti Verteilung nach der Giite 2 4 1 2 3 4 5 3 2 3 4 6 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 7 1 2 3 4 ~~ od 1 1 Čna * 2 ~~ dobra ;1; 3 (Vorzugl ich) (Gu·r) 2 3 4 - slaba* 4: zelo slaba.