Foto: Branko Česnik Pivka na Snežniški cesti v Pivki, pričeli bomo z obnovo mostu na Suhorje ter z izgradnjo večnamenskega prizidka k OŠ Šmihel. Z Občino Postojna bomo sofinancirali obnovo prostorov za nujno medicinsko pomoč v prostorih ZD Postojna, nadaljevali bomo z izgradnjo kanalizacije v Selcah in izdelali projektno dokumentacijo za izgradnjo kanalizacije v Pivki (Radohova vas) ter preplastili nujno potrebne odseke občinskih cest. Nadaljevalo se bo delo pri pripravi Celostne prometne strategije v občini Pivka ter s projekti CLLD, ki so sofinancirani iz programa Razvoj podeželja. Na podlagi že odobrenih vlog po razpisih bomo izvajali projekta Culturecovery ter Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov KPPPJ. V letu 2017 smo kandidirali na več razpisov iz programa Intereeg, in sicer za projekte; SU-TRA, Giganti, Carnivora Dinarica in Nature&Wildlive ter na razpise iz razvoja podeželja za projekta Užitni, čutni parki in Razvoj trajnostnega turizma v zavarovanih območjih. V kolikor bomo na razpisih uspeli, bomo z izvedbo projektov začeli v prihodnjem letu. Kot do sedaj, so tudi v prihodnjem letu načrtovana sredstva po razpisih za programe športa, kulturne dediščine in ljubiteljske kulturne dejavnosti, objavljen bo razpis za subvencije v kmetijstvu, načrtujemo sredstva za podporne aktivnosti podjetništvu, kot tudi za sofinanciranje programov turističnih društev in drugih prireditev. V letu 2018 je načrtovana tudi izvedba nadgradnje gasilskega vozila PGD Palčje. Osnutek proračuna je bil javno objavljen tudi na spletni strani s pozivom vaškim skupnostim in zainteresirani javnosti, da podajo predloge k osnutku proračuna. Nekatere vaške skupnosti in društva MOBILNOST V OBČINI PIVKA Občina Pivka je tudi letos skupaj z Osnovno šolo Pivka, Osnovno šolo Košana, Krajinskim parkom Pivška presihajoča jezera in Europe Direct Primorsko-notranjske regije, pristopila k projektu Evropski teden mobilnosti. Letošnji slogan je bil ZDRUŽIMO MOČI, DELIMO SI PREVOZ. Z deljenjem prevoza zmanjšamo lastne transportne stroške in ogljični odtis, za nameček pa naša dnevna potovanja postanejo še zabaven družabni dogodek. Organiziranje deljenja prevoza je enostavno – pri tem nam lahko pomagajo številne aplikacije in spletne platforme – in ima izjemno pozitiven učinek na življenje v lokalni skupnosti. Študije so namreč pokazale, da vsak deljeni avto s cest in ulic spravi kar 15 zasebnih avtomobilov, s čimer v mestih ostane na voljo več prostora za pešce, kolesarje, javni prevoz in življenje na sploh. Zaključek Evropskega tedna mobilnosti je dan brez avtomobila, ki je bil v petek 22. septembra. V občini Pivka smo zaprli cesti mimo obeh šol in tako otrokom omogočili brezskrbno igranje in risanje po cestišču. KPPPJ in Europe Direct Primorsko-notranjske regije sta skupaj s turističnim vodnikom Tomažem Penkom organizirala kolesarjenje med Pivškimi presihajočimi jezeri. Zbirno mesto je bil UREDITVI POTOKA STRŽEN V NARINU SLEDI GRADITEV PODPORNEGA ZIDU V Narinu nadaljujemo z urejanjem struge potoka Stržen nizvodno od izliva potoka Supat v potok Stržen. Izvajalci gradbenih del vršijo dela na območju, kjer struga potoka Stržen poteka v neposredni bližini občinske ceste, ki ji domačini pravijo »cesta v Orešje«. Del te ceste se že daljše obdobje vedno bolj poseda, zato je promet po njej otežen in ni varen. Ker je višinska razlika med nivojem ceste in dnom struge potoka velika, je na več kot 30 metrih nujna izvedba ustreznega podpornega zidu. Občina Pivka je letos pridobila projekt in soglasje Direkcije za vode ter odkupila zemljišče za izvedbo podpornega zidu. Pred kratkim je izdala naročilo podjetju VGP DRAVA d. o. o. iz Ptuja v znesku 33.800 evrov za zgraditev tega zidu. Predvidevamo, da bo gradnja zidu potekala do konca januarja 2018. Pričakujemo tudi, da promet po Foto: Katarina Česnik Občina Pivka Kovod Postojna, d. o. o. delu ne zajema zgraditve kolesarske poti ter pločnika. Trenutno bodo kolesarji in pešci vodeni po javnih poteh znotraj Radohove vasi. Dela naj bi se po pogodbi zaključila do 15. junija 2018. Občina Pivka ob rojstvu. Tako se mora vsaka sodobna slovenska občina proaktivno odzivati na staranje svojega prebivalstva. Na globalni demografski trend se je odzvala tudi država in konec meseca junija 2017 objavila razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Na razpis za podelitev koncesije se je odzvala tudi Občina Pivka in skupaj z slovenskim partnerjem Seniorprojekt d. o. o. našla zasebnega investitorja v francoskem partnerju ORPEA, ki ima 798 socialnih in zdravstvenih ustanov v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Španiji, Italiji, na Portugalskem, v Švici, na Poljskem, Češkem, na Kitajskem in v Braziliji. Poleg najvišjih standardov socialne in zdravstvene oskrbe je osebje v njihovih domovih usposobljeno za odlično oskrbo za ljudi z demenco in invalidne osebe. Dom starejših v Pivki bo bivalni enoti z apartmaji. Gre za t.i. domove pete generacije, ki se oddaljujejo od koncepta domov bolnišničnega tipa in so ljudem bolj prijazni. Ideja sodobnega doma za starejše temelji na celovitem krajevnem reševanju dolgotrajne oskrbe, povezuje se z lokalnim okoljem v skupno skrb za kakovostno in dostojanstveno staranje. Poudarek je na medgeneracijskem sodelovanju s šolami in vrtci, zato tudi otroško igrišče ob samem objektu. Na drugi strani bo dom ponudil kar nekaj novih delovnih mest s področja sociale in zdravstva. Rezultati razpisa za koncesijo bodo znani v pomladnih mesecih leta 2018, pričakujemo ugodno rešitev in izgradnjo doma za starejše do konca leta 2020. Občina Pivka PIVŠKI SITOR LETOŠNJA SREBRNA SLOVENSKA GAZELA Konec oktobra je družba Dnevnik, d. d., v Linhartovi dvorani med njimi 60 podjetij iz Primorsko-notranjske regije. Primorsko-Cankarjevega doma pripravila zaključni dogodek projekta Gazela, notranjska gazela za letošnje leto je postala družba Sitor stiskalnice Slovensko gazelo 2017. iz Pivke, ki se je na vseslovenski podelitvi uvrstila med tri najboljše finaliste ter bila imenovana za srebrno Slovensko Gazelo 2017. V okviru projekta Gazela se vsakoletno oblikuje seznam najhitreje Prejemnik priznanja je bil na podelitvi direktor Rudi Tomšič. rastočih in uspešnih podjetij. Na letošnji lestvici je bilo 500 podjetij, Izbrati in kupiti kakovosten lokalni izdelek zdaj ni več težava, si moramo priznati ob prebiranju letošnjega prodajnega kataloga ponudbe Zelenega krasa. V njem se predstavlja 28 lokalnih proizvajalcev in ustvarjalcev z izdelki, ki so narejeni s skrbnostjo, trudom, veseljem in zavedanjem, da je domače in lokalno vredno ohranjati. S tem zavedanjem smo se tudi letos, že deveto leto zapored, na RRA Zeleni kras lotili priprave kataloga, s katerim dvigujemo prepoznavnost lokalnih izdelkov in pospešujemo prodajo le-teh ter krepimo našo identiteto. Pomembno mesto v katalogu imajo letos izdelki domače in umetnostne obrti, ki navdušujejo s svojo izvirnostjo, lepoto in kakovostjo ter domiselno ohranjajo vez med tradicijo, izročilom in sodobnostjo. Veseli in ponosni smo, da postaja lokalna ponudba na Zelenem krasu iz leta v leto ne le večja temveč tudi bolj raznolika. In da imamo izdelke z dušo in okusom. Za naročila izdelkov se obrnite neposredno na prodajalce. Večino izdelkov domače in umetnostne obrti si lahko ogledate v TIC Galerija Postojna. RRA Zeleni kras Foto: Bojan Velikonja, Dnevnik BISTVENE NOVOSTI V NOVIH RAZPISIH EKO SKLADA Sredi meseca oktobra je EKO sklad objavil nove javne pozive s spodbudami za naložbe v stanovanjskih stavbah in električna vozila namenjene občanom. Spodbude za naložbe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v eno in dvostanovanjskih stavbah (ter nekatere v stanovanjih) bodo za določene ukrepe višje, obsežnejši pa je tudi nabor ukrepov. V novem razpisu za stanovanjske stavbe 54SUB-OB17 so nepovratne finančne spodbude namenjene za izvedbo enega ali več navedenih ukrepov: A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi B -vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe C - vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe D - priključitev starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe na sistem daljinskega ogrevanja E - vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stanovanjski stavbi F - toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe G - toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi H - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi I - vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe J - gradnja ali nakup skoraj nič-energijske nove eno- ali dvostanovanjske stavbe K - celovita obnova starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe L -nakup stanovanja v novi ali obnovljeni skoraj nič-energijski tri- in večstanovanjski stavbi. 1a.- Znatno višja nepovratna sredstva za zamenjavo starih kurilnih naprav z novo kurilno napravo na lesno biomaso: -20 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2.000 EUR za kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi oziroma če nova kurilna naprava ne bo zamenjala stare kurilne naprave, in sicer na celotnem območju Republike Slovenije; -50 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4.000 EUR za kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso na območjih občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka; -60 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 5.000 EUR za kurilno napravo na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso na območjih občin, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka. In za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotno črpalko: -20 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot: - 2.500 EUR za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica (kot npr. zemlja)/voda; - 1.000 EUR za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda, pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi oziroma če toplotna črpalka ne bo zamenjala stare kurilne naprave, in sicer na celotnem območju Republike Slovenije. -40 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot: - 4.000 EUR za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica (kot npr. zemlja)/voda; - 2.500 EUR za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda, pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko na območjih občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka. -50 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot: - 5.000 EUR za ogrevalno toplotno črpalko tipa voda/voda ali slanica (kot npr. zemlja)/voda; - 3.200 EUR za ogrevalno toplotno črpalko tipa zrak/voda, pri zamenjavi stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko na območjih občin, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka. 1b.- Nepovratna sredstva za ogrevanje na plin v občinah, degradiranih zaradi onesnaženosti zraka Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 50 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2.000 EUR na vgrajeno napravo. Nepovratna finančna spodbuda za naložbo vgradnje plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe je lahko dodeljena le na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, in sicer zgolj na tistih območjih teh občin, kjer je skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina. 1c.- Pri ukrepih menjave oken, izolaciji ovoja ter izolaciji strehe oz. stropa proti neogrevanem podstrešju ni več omejitev glede površine Seveda vse namene, pogoje, zahteve in višine spodbud dobite v samih razpisih, objavljenih na spletnih straneh EKO sklada in svetovalnih pisarnah, kjer vam bomo nudili tudi dodatna pojasnila na vsa vaša vprašanja. JAVNI POZIV 57SUB-EVOB17 za nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe v nakup ali predelavo okolju prijaznejših vozil za cestni promet, ki bodo prvič po proizvodnji ali predelavi registrirana v Republiki Sloveniji, in sicer za naslednje ukrepe: - nakup novega vozila na električni pogon; - nakup novega priključnega hibridnega vozila (plug-in) ali novega vozila na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender); -predelavo vozila v električno vozilo, tako da bo serijsko vgrajeni motor na notranje zgorevanje nadomeščen s pogonskim elektromotorjem. Nepovratna finančna spodbuda ne sme preseči 50 % vrednosti priznanih stroškov naložbe, s predpisanim limitom za posamezne kategorije vozil. Tudi tu so novosti, predvsem sledeče: 2a. Nepovratna sredstva tudi za električna motorna kolesa in mopede: - trikolesna vozila - motorna kolesa - mopedi, kolesa z motorjem. Kolesa s pedali z dodatnim pogonom, niso predmet nepovratnih finančnih spodbud. 2b. Postopkovne spremembe Občani bodo namreč vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev za električna vozila lahko oddali po izvedbi naložbe. Vlogi mora vlagatelj poleg ostalega zahtevanega v razpisu predložiti tudi račun za nakup vozila, ki je predmet nepovratne finančne spodbude in dokazilo o plačilu celotnega računa. Zmanjšujmo rabo energije v naših bivalnih okoljih in koristimo nepovratne finančne spodbude EKO sklada. Investicija bo s tem nižja (in tako sprejemljivejša), saj so višine spodbud vedno večje, nabor pa vse obsežnejši. Kot sami opažate v zadnjih letih poteka subvencioniranje kontinuirano – sredstva so vedno na voljo! Več informacij glede vseh razpisov pa: - v vaši svetovalni pisarni (vsak torek, najava na tel.: 05721 01 01), ali po mailu: spe.pivka@gmail.com - na Eko skladu: ekosklad.si, ekosklad@ekosklad.si: informacije na tel.:01 241 48 20 vsak ponedeljek, sredo in petek med 13.00 in 14.30 uro ali na brezplačnem telefonu 0801669. Svetovalna pisarna ENSVET Pivka Lucjan Batista energetski svetovalec mreže ENSVET udeležili nedeljskega dogajanja v Pivki. To je bilo res pestro, saj so se obiskovalcem ponujali na ogled vojaški tabori iz različnih zgodovinskih obdobij, sejem militarij in domačih izdelkov, vožnje oklepnih vozil iz muzejske zbirke in predstavitev vozil Slovenske vojske, postojnski gasilci so predstavili novo gasilsko lestev, organizirane so bile otroške delavnice … Odločitvi za ponazoritev enega izmed zadnjih spopadov med II. svetovno vojno v Evropi, pri katerem sta se pri reki Labi srečali ameriška in sovjetska vojska, je botrovalo dejstvo, da so lahko na ta način v Parku vojaške zgodovine v aktivni vlogi prikazali kar največ vojaške tehnike, poleg tega pa je bilo ravno srečanje zaveznikov na Labi idiličen trenutek, ko je bilo jasno, da je nacistična Nemčija poražena, in se je zdelo, da je zavladalo obdobje miru in svetovnega sodelovanja. Nedeljsko dogajanje je bilo krona celotedenskega festivala, v okviru katerega so v Parku obeležili tudi zaključek obnove železniške kompozicije iz II. svetovne vojne in tudi odprtje muzejskih depojev treh nacionalnih muzejev: Narodnega muzeja Slovenije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Tehniškega muzeja Slovenije v kompleksu Parka. SLOVESNOST OB ZAKLJUČKU OBNOVE ŽELEZNIŠKE KOMPOZICIJE V Parku vojaške zgodovine so septembra zaključili z zadnjimi deli restavracije nekdanje nemške parne vojne lokomotive vrste 52 iz obdobja II. svetovne vojne in k lokomotivi v stalno muzejsko postavitev umestili še dva obnovljena tovorna vagona s protiletalskim topom. Ljubitelje vojaške, tehnične in železniške dediščine tako ob prihodu na zgornjo ploščad Parka vojaške zgodovine pričaka mogočna železniška kompozicija na železniških tirih, ki ima s skoraj 28 m dolžine in skoraj 121 t mase sloves največjega in najtežjega muzejskega eksponata v Parku. Železniška kompozicija ima za našo nacionalno zgodovino še posebej velik pomen, saj so ravno te lokomotive po koncu II. svetovne vojne v okviru vojnih reparacij pomagale pri odpravi vojne škode in uničenja ter s tem delovale v službi miru in napredka. Poleg tega pa je ravno »pivška« lokomotiva 11. aprila 1978 s posebno slavnostno vožnjo od Ljubljane do Postojne sklenila obdobje parne vleke v ljubljanskem vozlišču. Pridobitev muzejskega eksponata s tako velikim pomenom predstavlja pomembno prelomnico v razvoju Parka vojaške zgodovine in ga uvršča ob bok svetovnim vojaškim muzejem. Projekt obnove kompozicije so v Parku vojaške zgodovine izvedli v sodelovanju z Železniškim muzejem SŽ ter ob pomoči sponzorjev, zlasti skupine Helios in podjetij CEM-TIR, Dvig in Granos; Vojaški muzej SV pa je za dopolnitev celotne kompozicije zagotovil še protiletalski top iz obdobja II. svetovne vojne. Obnovljena železniška kompozicija je bila muzejskemu namenu slavnostno predana s krajšo slovesnostjo, na kateri je bila slavnostna govornica ministrica za obrambo Andreja Katič. Park vojaške zgodovine Park vojaške zgodovine JESENSKI POHOD PO KROŽNI POTI VOJAŠKE ZGODOVINE V Parku vojaške zgodovine so konec oktobra zaradi vse večjega povpraševanja obiskovalcev že drugič v letošnjem letu pripravili tradicionalni Pohod po Krožni poti vojaške zgodovine, ki je sicer običajno potekal enkrat letno v spomladanskem času. Podobno kot pri spomladanski izvedbi je tudi tokratni jesenski pohod sprožil širok odziv in množično udeležbo, saj se je na pot kljub oblačnemu in vetrovnemu vremenu podalo preko 200 pohodnikov. Udeleženci dogodka so imeli z udeležbo na pohodu priložnost združiti rekreacijo v naravi s poučnim seznanjanjem z bogato lokalno vojaškozgodovinsko dediščino. Slabih 15 km dolga Krožna pot vojaške zgodovine je pohodnike iz Parka vojaške zgodovine najprej vodila do kaverne iz 1. sv. v. na vojaškem poligonu Kota 110, ki je bil nekdaj prizorišče priprav vojaških enot za boj na soškem bojišču. Sledil je vzpon do hriba Primož, kjer so si lahko pohodniki ogledali notranjost nekoč mogočne utrdbe Alpskega zidu in se sprehodili skozi 500 m dolg kompleks podzemnih rovov. Naslednjo strateško točko pohoda je predstavljal vrh Šilentabra. Ob koncu srednjega veka je tu stal največji utrdbeni sistem na Slovenskem, tokrat pa je pohodnike na vrhu pričakal lokalni junak Martin Krpan. Pohodnike je čakalo še okrepčilo na turistični kmetiji Andrejevi v Narinu, 4-urni pohod pa so zaključili nazaj v Parku vojaške zgodovine, kjer si je večina ogledala še muzejske zbirke in razstave. upravljanja, življenjem prebivalstva na obmejnem območju ter z njeno neposredno snovno zapuščino – ostanki v naravi v okviru utrjevanja in obrambe meje. Zaradi tematike, ki je močno povezava z lokalno zgodovino, se je na predavanju zbralo veliko število udeležencev, ki so z zanimanjem prisluhnili razlagi. Park vojaške zgodovine Park vojaške zgodovine Park vojaške zgodovine OKUSI PIVŠKIH JEZER Okusi Pivških jezer, letos prvič pred Krpanovim domom, so postregli z res pestro izbiro okusov, domačimi mojstrovinami kuharic in kuharjev iz krajev na Pivškem. Prav vsaka stojnica je bila vredna ogleda, poizkušanja in kramljanja z ljudmi dobre volje na drugi strani mize. Lahko smo poskusili belo polento, joto, štruklje, starošiške šturkeljce, slano pecivo s konopljinimi semeni, koprivov zavitek, štrudlje, šarklje, potice, krompir v zevnici, ovčjo, gobovo in bučno župo, piščančjo obaro, palačinke, kavro, žličnike s cvebami, segedin in divjačinski golaž, njoke, frtaljo, miške, rižoto s piro in bučami, pasulj, belo kavo, čaj in ponekod tudi kaj »kratkega«, žganega … Z območja krajinskega parka so kuhali v Selcah, Petelinjah, Pivki, Trnju, Kleniku, Palčju, na Jurščah, v Parjah, Drskovčah in Zagorju. Letos so se dogodku pridružile tudi nekatere druge vasi iz občine Pivka, tako so kuhali tudi v vaseh Stara Sušica, Suhorje, Narin in Kal. Poleg smo bili tudi kuharji in kuharice iz Parka vojaške zgodovine, Parka Pivška presihajoča jezera in občinske uprave Pivka. Vse stojnice so bile polne domačih dobrot, ki so hitro zamamile številne obiskovalce, ki so prihajali od blizu in daleč ter tako preizkušali tradicijo v naših koncih. Trg pred Krpanovim domom je bil pisan tudi po zaslugi številnih rokodelcev in prodajalcev drugačnih okrasnih ter uporabnih izdelkov, polne roke dela pa so imeli tudi taborniki, pri katerih so se zadrževali in ustvarjali najmlajši udeleženci Okusov. Letošnji Okusi so bili nekaj posebnega tudi zaradi gostov, pihalnega orkestra pobratenega bavarskega mesta Durach. Oblečeni v noše, z mogočno glasbo pihalnega orkestra in izvrstno pivo so dogodek še obogatili. Za muziko in dobro vzdušje so poskrbeli tudi suhorski domači godci in godci skupine Melodikum. Organizatorji, ekipa Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera in Občine Pivka, se za dober odziv zahvaljujemo tako predstavnikom vaških skupnosti in ostalih sodelujočih na strani ponudbe kot zelo številnim obiskovalcem. Krajinski park Pivska presihajoca jezera Že v prejšnji številki občinskega glasila smo vam razkrili nagrajence letošnjega fotografskega natečaja z naslovom Krajinski park Pivška presihajoča jezera, ki sta ga v soorganizaciji izvedla KPPPJ in Fotoklub Sušec iz Ilirske Bistrice. Fotografski natečaj se je zaključil konec junija, sklepna prireditev, z otvoritvijo razstave izbranih fotografij in podelitvijo nagrad pa je potekala 6 oktobra. Na dogodku so se zbrali vsi sodelujoči fotografi in člani strokovne žirije ter se skupaj sprehodili po razstavi. Razstavo, ki je bila odprta do konca oktobra, je obiskalo precej obiskovalcev. NASTOP NA DNEVU ODPRTIH VRAT V NARAVNEM REZERVATU ŠKOCJANSKI ZATOK V organizaciji Naravnega rezervata Škocjanski zatok je v soboto, 30. 9. 2017, potekal jesenski dan odprtih vrat. Organizatorji k sodelovanju vsako leto povabijo enega izmed zavarovanih območij v Sloveniji, ki se na dogodku predstavi s stojnico. Ves dan je bil KPPPJ na dobro obiskanem dogodku prisoten s stojnico. Obiskovalci so se tako seznanili z osnovnimi informacijami o parku in posebnostmi, spoznavali so tudi druge turistične zanimivosti v občini ter okolici in se preizkusili v prepoznavanju odtisov gozdnih živali. Na stojnici so tudi okušali dobrote iz parka, štruklje in sladek kruh, ki ga je spekla prebivalka parka. Za KPPPJ je med obiskovalci dogodka bilo veliko zanimanja in le redki so naš fenomen Pivških presihajočih jezer ter krajinski park poznali. Kar nekaj se jih je v naš park odpravilo že naslednji dan in tako so poleg jezer obiskali še prireditev Okusi Pivških jezer. Jesensko druženje v NR Škocjanski zatok bomo nadaljevali v zimskih mesecih, ko bo organizirano predavanje o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Krajinski park Pivska presihajoca jezera Projekt iskanja potencialne lokacije dodatnega vodnega vira na območju občin Postojna in Pivka, ki se je začel izvajati v začetku leta 2016 in bo trajal vse do februarja 2019, je raziskovalni projekt, ki si prizadeva za razvoj in uporabo metode za količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov na krasu. V primeru območij občin Postojne in Pivke bodo raziskovalci določili nove standarde iskanja, varovanja in uporabe vodnih virov na krasu. Projekt vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, saj gre za edinstveno kraško območje z veliko posebnostmi pretakanja voda, zaradi česar so kraški vodonosniki tudi bolj ranljivi za onesnaženje. V projektu sodelujeta tudi občini Postojna in Pivka, podjetje Kovod Postojna ter podjetje HGEM d. o. o. Hidrogeologija, geotehnologija, ekologija in monitoring. Strokovnjaki so v zadnjem letu in pol prišli do nekaterih konkretnih dognanj, ki usmerjajo tudi vse nadaljnje aktivnosti. V tem času se je na širšem območju notranjskega krasa vzpostavilo preko 30 merilnih mest na ponorih, podzemnih tokovih in izvirih. Ta so opremljena z avtomatskimi merilniki, ki merijo in beležijo izbrane parametre v kratkih časovnih intervalih. Zanima jih predvsem dinamika pretakanja voda v različnih hidroloških stanjih. V septembru, z začetkom obilnejših padavin, so raziskovalci največ pozornosti namenili vzorčenju in kemijskim ter mikrobiološkim analizam vode na različnih vzorčevalnih mestih. Vzporedno se urejajo in obdelujejo pridobljeni podatki. Pripravlja se simulacija obnašanja vodonosnika s pomočjo numeričnega modeliranja. V prihodnjem obdobju sledi preverjanje delovanja modela in njegova izboljšava, ocena vodnih rezerv in drenažnih poti znotraj vodonosnega sistema ter določitev najbolj perspektivnega območja za nadaljnje raziskave. Za izbrano območje bodo krasoslovci nadalje opravili podrobno geološko, geomorfološko, speleološko in hidrogeološko kartiranje. Rezultati projekta bodo dopolnili obstoječo strategijo vodooskrbe v občinah. Obenem bo razvoj metodološkega pristopa za karakterizacijo kraških vodnih virov pomenil ključno podlago za nadaljnji prenos in razširjanje krasoslovnega znanja ter raziskav v prakso na območjih s sorodno problematiko v Sloveniji in širše. DKH Dan slovenske hrane obeležujemo od leta 2012, in sicer vsak tretji petek v novembru. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je skupaj z ministrstvi za zdravje, za izobraževanje, znanost in šport, za kulturo ter za okolje in prostor tudi letos z ostalimi partnerji (Čebelarsko zvezo Slovenije, Zavodom RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, GZS-Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, Zvezo sadjarskih društev Slovenije, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Zadružno zvezo Slovenije ter Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije) ta dan obeležilo z aktivnostmi, ki spodbujajo delovanje vsakega posameznika, da še bolj posega po lokalno pridelani hrani ter se zdravo prehranjuje. Med te aktivnosti sodi zdaj že dobro prepoznani projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je bil uspešno izveden že šest let zapored. Tudi v pivškem in košanskem vrtcu ter obeh osnovnih šolah so se na petkov šolski dan otroci in učenci, v družbi vodstva šole, župana Roberta Smrdelja, podžupana Borisa Rebca, predsednika čebelarskega društva Franka Dolgana in predstavnika društva Egona Česnika okrepčali s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom ter se ob tem spomnili pomena domače, slovensko pridelane hrane. Predstavnika Občine Pivka sta ob tej priložnosti otrokom in zaposlenim podarila čebelarski monografiji Brez čebel ne bo življenja. DKH Vrtec Pivka Vrtec Pivka KOLESARSKI DOPOLDAN PRI MEDVEDKIH IN ŽABICAH NA KMETIJI BIŠČAK NA BUJAH V sredo, 11. 10. 2017, smo Pikapolonice odšle na kmetijo Biščak na Bujah, kjer smo sodelovali pri pobiranju in stiskanju jabolk, ter tako spoznali, kako nastane jabolčni sok. Po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali na Buje, si najprej ogledali vas, ribnik in nekaj domačih živali, potrem pa nas je gospodar Biščak odpeljal v svoj sadovnjak. Tam smo najprej pobrali vsa jabolka in jih znosili v zaboje, si nato od daleč, da nas ne bi pošpricalo ogledali, kako se jabolka opere, kako se jih da v mlin in zmelje ter kako nato priteče sok. Vsak si je na koncu lahko postregel s kozarcem svežega, sladkega soka. Mmmm, kako je bil dober! Zahvaljujemo se vsem na kmetiji Biščak, da so nam dovolili sodelovati! Vrtec Košana OSNOVNA ŠOLA PIVKA OBISK UČITELJEV IZ ŠPANIJE Od 22. do 26. oktobra smo na Osnovni šoli Pivka gostili tri učitelje šole CEIP Miguel de Cervantes iz Španije, iz kraja Navalmanzano, in sicer učiteljico angleščine, knjižničarko in učitelja športne vzgoje. Obiskali so nas v okviru projekta Erasmus+ KA1, ki omogoča strokovnemu osebju v vzgoji in izobraževanju pridobiti učno izkušnjo v tujini ter s tem razviti osebni in strokovni razvoj posameznika. Poleg neposrednih vplivov na udeležence pa naj bi aktivnosti znotraj projektov prinesle pozitivne spremembe in razvojne premike tudi znotraj sodelujoče šole gostiteljice. Tako so španski učitelji pri nas prisostvovali opazovanju pouka in učne prakse na šoli, imenovane job shadowing. Učitelji OŠ Pivka so jim predstavili bralne učne strategije in druge učne metode, ki jih uporabljajo pri pouku. Naši učenci pa so prisluhnili predstavitvam šole, kraja in same Španije, ki sta jih pripravili Lidia in Raquel. Učili so se tudi španskega jezika. Učitelj športne vzgoje Viktor pa je učence obogatil z učenjem športnih iger, ki jih uporabljajo na šoli v Španiji. Tuji učitelji so obiskali tudi otroke v Vrtcu, kjer so prisostvovali učni uri. Zelo so bili navdušeni nad urejenostjo šole in vrtca. V popoldanskem času so si ogledali nekatere bližnje kraje in znamenitosti. Veseli so bili, da so obiskali našo šolo in Slovenijo, saj je bilo to njihovo prvo sodelovanje v mednarodnih projektih. MEDNARODNA IZMENJAVA UČENCEV V VIŠNJANU Od 17. do 23. septembra 2017 so se štirje učenci 9. razreda Erazem Derenčin, Vanja Ivačič, Matija Maver in Tine Sotlar s spremljevalko Matejo Mezgec Pirjevec udeležili izmenjave Erasmus+, Mobiliti to Višnjan. Učenci so z ostalimi udeleženci iz šestih držav pridno delali na delavnicah. Razdeljeni so bili v štiri skupine in v štiri delavnice. Tako so sodelovali pri izdelavi magnetometra, teleskopa, merili so zaščito pred UV žarki različnih sončnih krem in določali različne vrste bakterij in obrambo pred njimi. Poslušali smo predavanje Claudia Battellija o morski biologiji, na obali pred Červarjem poiskali prej predstavljene morske živali in se o njih pogovarjali. Udeleženci so izkoristili čas za spoznavanje zgodovinske in kulturne dediščine okoliških krajev. Ogledali so si Pazin, sv. Lovreč in Kaštel ter izvedli avanturistični spust in vzpon do Limskega kanala, kjer so iskali skriti zaklad križarskih vitezov, ampak žal neuspešno. Teden, ki smo ga preživeli je bil naporen, vendar poučen in zanimiv. Učenci so z zanimanjem spremljali in opravljali raziskave in se tudi veliko novega naučili. Na osnovni šoli Pivka smo se z veseljem odzvali na Hoferjev in Medexov natečaj »Deluj eko - ohrani čebelo in smreko!«. V podaljšanem bivanju smo se s tem projektom res veliko naučili in predvsem se ob tem zelo zabavali. Naučili smo se, kako zelo so pomembne čebele za človeka in naravo in da moramo skrbeti za naše gozdove. Izdelali pa smo tudi smrečico, ki je res preprost, a lep in varčen okras ter dobra ideja za pričaranje prazničnega vzdušja, ki nas bo kmalu prevzelo. Osnovna šola Pivka Osnovna šola Pivka KULTURNI DAN: MIROSLAV VILHAR V OČEH OTROK IN MLADOSTNIKOV Leto 2018 posvečamo 200-letnici rojstva pesnika, skladatelja ter narodnega buditelja Miroslava Vilharja. Župani Občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna so podprli delovanje Organizacijskega odbora za pripravo dogodkov ob praznovanju 200-letnice rojstva Miroslava Vilharja, ki organizira tudi natečaj. Naša šola je v ta namen pripravila kulturni dan za učence od 6. do 9. razreda. Na različnih delavnicah so ustvarjali vsi učenci. Preizkusili so se lahko v kiparsko­lončarski, lesni, likovni, fotografski, novinarski, prevajalski, literarni, dramski, kuharski in zgodovinski delavnici. Učenci mladinskega zbora so se naučili pesem Triglav Jakoba Aljaža, ki je živel in ustvarjal v istem času kot Miroslav Vilhar. Učenci, ki so se za ta dan prelevili v kuharje, pa so pripravili jedi, značilne za drugo polovico 19. stoletja. Vilharjeva najbolj znana ponarodela pesem Lipa zelenela je dobila nova prevoda v italijanščino in angleščino, v lesni delavnici so nastajale vžgane podobe Miroslava Vilharja in grada Kalec. Kiparska delavnica se lahko ponaša s čudovitimi kipi omenjenega narodnega buditelja in z glinenimi skodelicami. EVAKUACIJA 2017 V petek, 20. 10. 2017, je zagorelo v kotlovnici v kletnih prostorih pod šolo. Poklicali smo gasilce in le-ti so zaradi večje količine dima izdali ukaz o evakuaciji otrok in vseh zaposlenih iz stavbe. Zaradi hitrega širjenja dima sta v kotlovnici ostala dva učenca in hišnik, iz nadstropja pa so bili pogrešani še štirje učenci in učiteljica. Gasilcem je kmalu uspela reševalna akcija iz kotlovnice, s pomočjo lestve za reševanje pa so iz nadstropja rešili še preostale učence in učiteljico. Na srečo je bila to le vaja, ki smo jo uspešno izvedli s pomočjo PGD Pivka v mesecu požarne varnosti, in s tem preizkusili evakuacijske poti v primeru elementarnih nesreč.Po izvedeni vaji so učenci imeli možnost spoznati še delo vodnikov reševalnih psov in postopke oživljanja. Učenci razredne stopnje pa so si v prejšnjih dnevih ogledali gasilski dom in tako pobliže spoznali delo gasilcev. DAN POSKUSOV Na šoli smo v sredini novembra cel dopoldan gostili mentorje iz e-Hiše, novogoriške hiše poskusov, ki so nam pripravili dejavnosti v dveh učilnicah. V eni so učenci iz papirja izdelovali lonček za svinčnike in odkrivali fizikalne zakonitosti skozi opravljanje različnih poskusov. Odkrivali so vpliv svetlobe na delovanje vetrnice na sončne celice, moč hidravlike, kaj se dogaja z zvokom in zrakom v vakuumu, kako vidi naše oko in kaj se zgodi z lasersko svetlobo, ko jo pošljemo skozi vodo. Druga učilnica je bila sodobno opremljena z računalniki in sestavljankami, s pomočjo katerih so učenci naredili preprostega robotka in ga s pomočjo računalnika programirali. Tehniški dan je bil produktiven in poln novih odkritij, zato nam je čas hitro in lepo minil. 19. oktobra je na Osnovni šoli Košana zadišalo po jeseni, odvijala se je namreč tradicionalna Jesenska tržnica. Dogodek smo otvorili z nastopi harmonikašev Tiana in Klemna ter otroškim pevskim zborom. Na tržnici so si lahko otroci ter učitelji in starši izmenjevali različne plodove, zelenjavo, sadje, zelišča ter preizkušali sadne dobrote. Dogodek je minil hitro. Bili smo uspešni tako pri izmenjavi kot pri degustaciji, tako da smo dogodek zaključili zadovoljni in siti z recitacijo in petjem našega učenca Iana. Osnovna šola Košana KAKŠNO VESELJE V POSTOJNSKI JAMI Učenci in zaposleni na Osnovni šoli Košana so bili konec septembra gostje Postojnske jame d. d. Upravni odbor družbe je namreč šolo nagradil za trud in sodelovanje v projektu Postojnska jama v tujih rokah, šola pa je lani s pravljico Rojstni dan človeških ribic prejela tudi mednarodno nagrado. Avtorje, letošnje četrtošolce, je vodstvo, navdušeno nad zgodbo o zmajčkih, povabilo, naj postanejo ambasadorji Postojnske jame. Skupaj so se lotili projekta Postojnska jama v tujih rokah in ga javnosti predstavili takole: »Medtem ko je vodstvo Postojnske jame, d. d. sredi prevzema cerkljanske družbe Certa holding, se nam je zgodil tihi prevzem Postojnske jame. Nepričakovano in nenadoma je devet otrok zasedlo funkcije v celotnem podjetju. Takoj so nastavili svojega direktorja, vodnika po jami, voznika, kuharja, biologa, celo sobarice in tajnega agenta, ki prisluškuje zaposlenim, saj ocenjujejo, da je tradicijo iz prisluškovalne sobe potrebno obnoviti s sodobnimi metodami. Pohani kapniki na jedilniku, komunikacija o jami, ki je večja kot hiša in sadna kupa ob prihodu na delovno mesto, so le nekatere od novosti, ki so jih uvedli novi prevzemniki.« Učiteljica Cecilija in sodelavka kolektiva v Postojnski jami Iva Lačan sta pripravili zgodbo in nastopajoče, ki so nato vso sredo pred tednom dni v vlogi različnih poklicev v Postojnski jami preživeli pred filmskimi kamerami v jami, upravnih in hotelskih prostorih tega podjetja. Predsednik upravnega odbora Postojnske jame d. d. Marjan Batagelj se je zahvalil košanski šoli za njihovo prizadevnost in sodelovanje, srčnost in domišljijo, ki veje iz knjižice pa tudi iz filma. Osnovna šola Košana BRALNA ZNAČKA ZA UPOKOJENCE OBČINE PIVKA Društvo upokojencev Pivka je letošnjo jesen začelo s projektom, v katerega želijo vključiti vse upokojence v občini Pivka. Marsikdo se spomni bralne značke še iz osnovnošolskih dni. Bralna značka za upokojence Občine Pivka ni namenjena samo članom Društva upokojencev, temveč vsem upokojencem in njihovim odraslim družinskim članom. Dolgi jesenski in zimski večeri so kot nalašč za prebiranje knjig. Marsikdo je nanje že pozabil, z bralno značko želimo spodbuditi zanimanje za pisano besedo. V ta namen smo izdali zloženko, ki vsebuje seznam knjig, prijavnico in poročilo o prebranih delih. Vse knjige si lahko izposodite v knjižnici v Pivki ali na Bibliobusu, za lažjo prijavo imajo oboji tudi zloženke. Bralna promenada bo potekala od 1. oktobra 2017 do 11. aprila 2018, izpolnjene zloženke boste lahko oddali ali poslali na sedež Društva upokojencev na Kolodvorski 3 v Pivki . Zaključili jo bomo 23. aprila 2018, ko bomo ob mednarodnem prazniku knjige povabili vse bralce na zaključno prireditev. Pravila so podobna kot v šoli, želimo, da bi vsak udeleženec prebral štiri knjige s ponujenega seznama, ena knjiga je prepuščena lastni izbiri bralca. Na zloženki so označeni prostori, kjer naj bralec vpiše naslov knjige, ki jo je prebral in misel, ki se ga je v knjigi najbolj dotaknila. Upamo, da boste prebrali čim več knjig iz izbora, prosimo pa vas, da označite z zvezdicami tista dela, ki so vam bila všeč, in da nas opozorite na dela, ki vam niso šla v branje. Seznam so oblikovali člani krožka Beremo skupaj, končno obliko pa je zaokrožila knjižničarka Dartaniela Stegel. Z izborom del smo želeli zajeti različne žanre, da bi vsak bralec našel nekaj zase in spoznal nove zvrsti literarnih del. Veseli bomo novih predlogov za branje v naslednjem letu, saj želimo da bi bralna značka postala tradicionalna. Branje nam odpira nove svetove in širi obzorja, zato vas vabimo, da se nam na tem potovanju pridružite v čim večjem številu. Želimo, da vam knjiga postane prijateljica in da z njo stkete nove vezi med ljudmi okrog vas. Jožica Knafelc Naslovi izbranih knjig: • Vladimir Bartol: Alamut • Ciril Zlobec: Biti človek • Jasna Š. Pupis: Katarinin hrib • Janez Klemenc: Fant nikoli več ne boš hodil • Jasmina K. Praprotnik: Bela dama • Feri Lainšček: Orkester za poljube • Boris Pahor : Knjiga o Radi • ali katero drugo od njegovih del • Andrej Morovič : Seks, ljubezen in to • Vladimir Kavčič: Pustota • Ilka Vašte : Vražje dekle • Ivan Sivec: Izgubljen na Aljaski • Karel Mavsar: Kaplan Klemen • Igor Škamperle: Sneg na zlati veji • Mate Dolenc: Mali princ z otoka • Rachel Joyce : Nenavadno romanje Harolda Fryja • Miller Santo: Korenine oljčnega drevesa • Hendrik Groen : Skrivni dnevnik H.Groena, starega 83 let in1/4 • Nina George: Svetloba v Provansi • Jojo Mojes: Ob tebi • Pichler: Speči tiger • Khaled Hoseini: Tek za zmajem • Orhan Pamuk: Ime mi je rdeča • Jean Giono: Mož ki je sadil drevesa • Tim Guenard: Močnejši od sovraštva • Arto Paasilinna: Na lovu za spomini • J.Palacio: Čudo • Dan Brown: Inferno • De Bernieres: Corellijeva mandolina • Camilla Laëckberg: Neznanka • Peter Wohlleben: Skrivno življenje dreves • Peter Wohlleben: Skrivno življenje živali • Knjiga po lastni izbiri VZGOJA OTROK V DIGITALNI DOBI Društvo Projekt Človek, sprejemni center Piran, je v sodelovanju s Knjižnico Bena Zupančiča Postojna v novembru organiziralo izjemno zanimivo predavanje Vzgoja otrok v digitalni dobi. Izkušena predavateljica Dora Pal, strokovna vodja programov v Društvu Projekt Človek; izkustvena družinska gestalt psihoterapevtka, ki že več kot 20 let neposredno terapevtsko dela z zasvojenimi in njihovimi svojci ter izobražuje tako starše kot stroko s področja urejanja zasvojenosti, je udeležencem prikazala, katere so pasti odraščanja in kako lahko starši, šola in družba pomagajo graditi zdrav in prijeten svet, tako zase kot za otroke. Otroci in mladostniki so v sodobnem času izpostavljeni številnim vplivom; tistim, zaradi katerih se lahko že zgodaj pojavljajo zametki zasvojenosti, kot tudi vsem možnostim, ki nudijo zdravo odraščanje. Novodobne tehnologije, hitenje, pomanjkanje časa, vrednot in velikokrat neosebni odnosi niso dobra popotnica današnji mladini. Pomembna je primerna vzgoja, ustrezna starševska pozornost, morebiti tudi strokovna podpora. »Nad odzivom slušateljev v knjižnici sem bila navdušena, tudi zato, ker je bila publika mešana, tako po spolu kot starosti. To kaže na zainteresiranost ljudi, da nekaj naredijo zase in za svoje bližnje. Kajti po vprašanjih, ki so jih zastavljali tako ob koncu predavanja kot kasneje individualno, sem videla, da se ljudje zavedajo, da prekomerna raba novodobnih tehnologij in drsenje v zasvojenost, ni le stvar naših otrok in mladine, pač pa se zlorabe dogajajo pri nas odraslih in da tovrstna zasvojenska dinamika ruši pristne odnose med partnerjema in v družini. V vseh primerih si želim, da si poiščejo ustrezno pomoč, tudi partnersko ali družinsko terapijo.« Dora Pal, družinska terapevtka Izobraževanje V postojnskem šolskem centru so sredi septembra odprli nov Izobraževalni center sodobnih tehnologij. Gre za izjemno pomemben projekt, ki bo dal mladim v našem lokalnem okolju možnost, da se skozi praktična znanja izšolajo za tiste poklice, ki nam jih danes primanjkuje in ki nas delajo konkurenčne. Uspešna zasnova in realizacija izobraževalnega centra je posledica zelo širokega sodelovanja med lokalnim okoljem, gospodarstvom, samim poklicnim centrom in pristojnimi ministrstvi, zaradi česar ga je predsednik vlade Miro Cerar, ki je skupaj z direktorico Šolskega centra Postojna Heleno Posega Dolenc tudi slovesno odprl omenjeni center, ocenil za zgodbo o sodelovanju. Po besedah osrednjega gosta je cilj projekta zmanjšati razkorak med izobraževalnim sistemom in dejanskimi potrebami gospodarstva v Notranjsko-primorski regiji. Celotna vrednost projekta je znašala okoli 1,5 milijona evrov. Več kot polovica sredstev je bila namenjenih opremi izobraževalnega centra. Sredstva za izvedbo projekta so iz razpisa evropskih sredstev v okviru gospodarskega ministrstva in ministrstva za šolstvo, izobraževanje in šport. Del neupravičenih stroškov je zagotovila lokalna skupnost in lokalno gospodarstvo. DKH Foto: Šolski center Postojna izgubljeno in uničeno. Nisem več molčala, povedala sem mu, kar sem mislila in obnašala sem se tako, kakor sem mislila, da je normalno, ne pa tako, kot je od mene pričakoval. Prepiri, psihično in fizično nasilje so se stopnjevali, klical me je neštetokrat na dan. Vsak pogovor z njim me je pripeljal v stanje, ko nisem več mogla normalno funkcionirati, vse, kar sem lahko počela, je bilo sedeti na kavču in jokati. Vsakokrat »Na začetku se mi je zdelo, da je on tisti pravi, moški s širokim pogledom na svet, pripravljen na kompromise, dokler niso zrušena njegova moralna načela, z nadpovprečno visokim IQ, skladnega telesa, lepega obraza … Dnevi so minevali in vse manj je bilo dolgih večernih pogovorov s smehom, ki pripelje do solz, počasi so se ti večeri spreminjali v večere s solzami … Morala sem se obnašati, kakor je zahteval on. Prepričeval me je, da je to edina prava pot v življenju in da mi nihče ne bo tako pomagal kot on, predvsem v najtežjih trenutkih. Vsakršna komunikacija z mojimi ali njegovimi moškimi prijatelji mi je bila prepovedana. V njegovi družbi nisem smela izraziti svojega mnenja, zmeraj je rekel: »Varujem te pred vsemi pokvarjenimi in hudobnimi ljudmi, nimajo se kaj pogovarjati s tabo.« Dokler sem se držala njegovih življenjskih pravil, ki so bila z vsakim dnem bolj zahtevna in po mojem skromnem mnenju vsak dan bolj neumna, je bilo vse v redu, jaz pa sem izgubljala samo sebe. Nehala sem se smejati, zaprla sem se vase. Jutra zame niso imela več smisla, s prebujanjem sem pravzaprav odšla v temačne in depresivne »sanje«. Postala sem nekdo drug, obraz v ogledalu mi je kazal popolno tujko. Šlo je za moje življenje, moje že davno porušeno psihično stanje. Tako nisem mogla več dalje. Korak za korakom je prihajalo nazaj vse psovk, v zmerjanju, poslušala sem grožnje, da me bo ubil, še prej pa popolnoma uničil življenje. Med svojim govorjenjem me je klofutal, butnil me je z glavo v zid … Pomiril se je šele naslednji dan, popolnoma obrnil ploščo, opravičeval se je, moledoval, naj ostanem z njim. Ko je videl, da sem neomajna v svoji odločitvi, da ga zapustim, mi je ponovno pričel groziti, tokrat tudi s tem, da mu moram vrniti denar, dolg, ki ga seveda ni bilo. Zahteval je, da mu denar osebno prinesem, če želim živeti. Uporabil je vsa mogoča sredstva, da bi bila z njim, vsakokrat sem morala biti prijazna z njim, ga objemati in poljubljati, da se je umiril … Nekega dne sem odšla brez pozdrava. Imela sem izbiro.« To je zgodba mame, ki se je zaradi nasilja partnerja odločila, da se umakne in poišče pomoč zase in za otroka. Vsaka zgodba je zgodba zase, hkrati različna in svoja, pa vendar podobna drugim zgodbam, ki jih je zaznamovalo nasilje v družini. Največkrat je povzročitelj nasilja partner, za katerega so ženske, žrtve nasilja v družini, na začetku zveze verjele, da je njihova prava ljubezen. Prva dejanja nasilja, ki so jih zabolela in ponižala, so pogosto opravičevale s povzročiteljevo utrujenostjo, jezo … Čeprav je za nasilje vedno odgovoren tisti, ki nasilje povzroča, so postopoma začele verjeti, da so krive same, ker se niso dovolj potrudile, ker niso dovolj dobre, pozorne … Nasilje v družini pa se ponavlja in praviloma stopnjuje. Povzročitelj nasilja namreč želi z nasilnim vedenjem drugega nadzirati, podrediti in ponižati. Kljub temu ženske o nasilju v družini težko spregovorijo. Menijo, da jih ne bi nihče razumel, da ne more biti boljše … Počutijo so se same in osramočene. Če imajo otroke, pogosto razmišljajo, da morajo vse potrpeti in zaradi otrok ohraniti družino. Toda prav otroci so najbolj nemočne žrtve nasilja v družini, ki hudo trpijo, tudi kadar nasilje ni neposredno usmerjeno na njih. Želijo si in imajo pravico živeti varno in brez strahu zaradi nasilja v družini. Pomoč v primerih nasilja v družini nudijo policija, centri za socialno delo in nevladne organizacije. Varen umik in podporo zagotavljajo krizni centri za žrtve nasilja, nadaljnjo pomoč in bivanje pa tudi varne hiše. Takšna je bila tudi pot iz nasilja za gospo, ki je zapisala svojo izkušnjo v času, ko je bivala v Regijski varni hiši Kras, programu Centra za socialno delo Sežana. Spregovorila je zase, za svojega otroka in za vse žrtve nasilja v družini. sem se morala jaz opravičiti, ne glede na to, kdo je bil odgovoren za V kolikor želite prispevati kulturne urice in polepšati večer ali posamična dejanja in obljubiti, da česa takega ne bom več ponovila. popoldan ženskam in otrokom iz Regijske varne hiše Kras, lahko To sem storila, da me je nehal mučiti. To nisem bila jaz. Hotel me je to storite tudi v okviru akcije (P)Ostanite SOLidarni Kosovelovega za vsako ceno spremeniti in imeti samo za sebe. Verjel je, da strah dela doma Sežana. čudeže in da bom ostala z njim. Vendar je prav ta strah pospešil mojo odločitev, da ga zapustim. Dan, ko sem mu rekla, da ga zapuščam, ker Regijska varna hiša Kras ne želim več biti z njim, sem morala preživeti v poslušanju njegovih CSD Sežana Letošnji svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga obeležujemo 19. novembra, poteka pod sloganom V poklon življenju. Priložnostno dejanje je bilo tudi letos obeleženo v Pivki, in sicer so vrtčevski otroci na svoji zelenici pri vrtcu Mavrica pripravili krajši kulturni program. V spomin in opomin vsem, da je varnost v prometu del našega vsakdana, na katero moramo biti še kako pozorni. Otroci so ponosno zasadili tri nova drevesa, ki simbolizirajo nova življenja ter simbolično prižgali svečko. Zgled in pomoč so bili otrokom vzgojiteljice, podžupan Boris Rebec, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ernest Margon, predstavnik socialnega podjetja Karso in ostali odrasli. DKH Mesec oktober je že tradicionalno posvečen varstvu pred požarom ter naravnimi in drugimi nesrečami. Namen tega je aktivno ozaveščati občane o preventivnih ukrepih, s katerimi preprečujemo različne nesreče, v kolikor pa do njih pride, kako se pravilno odzvati na nastalo situacijo. Geslo letošnjega meseca požarne varnosti se je glasil »KO SE NESREČA ZGODI, NAJ BODO PROSTE POTI«, ki je tako oznanjalo temo intervencijske poti in površine za gasilce. Velikokrat se gasilci srečamo z različnimi ovirami ali preprekami na intervencijah, velik del tega pa predstavljajo napačno parkirani avtomobili, ki otežujejo dostop do mesta nesreče. Zato tukaj apeliramo na občane, da ne parkirajo na uvozih/izvozih različnih parkirišč, pred pomembnimi stavbami (zdravstveni dom, šola, vrtec, muzej), ozkih cestah … ter naj nikoli ne puščajo svojih vozil na mestih, kjer je izrecno označeno in namenjeno intervencijskim vozilom. Pivški gasilci smo tudi letos v sklopu meseca požarne varnosti izvedli različne aktivnosti. Za vrtec, šolo in občane smo 18. in 19. oktobra izvedli dneve odprtih vrat. Predstavili smo društvo, naše delo, ter pokazali zaščitno opremo in vozila. 20. oktobra smo v sodelovanju z OŠ Pivka izvedli vajo evakuacije. Predpostavka vaje je bila, da se je v kurilnici šole začelo kaditi, dim pa se je razširil po šoli, zaradi gostega dima pa je 6 otrok ostalo ujetih v objektu. Zaposleni so izvedli evakuacijo učencev. Gasilci PGD Pivka smo vstopili v objekt z uporabo izolirnih dihalnih aparatov ter pričeli z reševanjem pogrešanih otrok. Na vaji so sodelovali tudi gasilci iz PGD Postojna z vozilom ALK, ki je namenjeno reševanju in gašenju z višin. Iz višjega nadstropja smo tako rešili dva otroka, ostale štiri pa so notranji napadalci prinesli na varno. Nobeden od otrok ni bil poškodovan. Komisija za delo z mladino pri GZ Postojna je 21. oktobra za mladino organizirala ogled poklicnih gasilcev iz ZGRS Sežana. Ogleda so se udeležili tudi mladi iz našega društva. Poklicni gasilci so jim predstavili njihov način dela, razkazali prostore, opremo in vozila. Drugo soboto v mesecu smo imeli vpis za nove člane s poudarkom na mladih. Seveda pa so v naše vrste vabljeni vsi, ki bi želeli pomagati sočloveku in ohranjanju ter razvoju gasilstva v Pivki. Starši, ki bi radi svoje otroke vpisali k gasilcem, se lahko kadar koli oglasite v gasilskem domu, ko potekajo delavnosti z mladimi (praviloma v sobotah popoldan) ali pa nas kontaktirate. Vse informacije so objavljene tudi na spletni strani našega društva. V soboto, 28. oktobra, je potekalo še zadnje dejanje v sklopu meseca požarne varnosti, vaja operativne enote. Scenarij vaje je bil, da je v podjetju Enerles v Pivki, v silosu za žaganje, prišlo do prašne eksplozije, moč eksplozije pa je poškodovala gasilce, ki so takrat gasili silos. Prvi so na kraj dogodka prihiteli gasilci iz Pivke in pričeli z gašenjem in reševanjem ter zavarovanjem kraja dogodka. Zaradi obsežnosti akcije je vodja intervencije nemudoma zaprosil za pomoč še PGD Zagorje in PGD Košana ter aktiviral vozilo za reševanje in gašenje z višin iz Postojne. Napadalci so s pomočjo izolirnih dihalnih aparatov vstopili v objekt in pričeli z gašenjem. Zunanji napadalci so izvajali gašenje objekta z zunanje strani in varovali sosednje objekte v primeru požarnega preskoka. S pomočjo avto lestve so na varno prenesli dva poškodovana gasilca, ki sta bila v času eksplozije na silosu. Namen vaje je dvig usposobljenosti gasilcev ob takih nesrečah, preverjanje delovanja zvez in krepitev medsebojnega odnosa med društvi. Na vaji se je pokazalo tudi, da v PGD Pivka manjka sodobno kombinirano vozilo, namenjeno gašenju in reševanju v urbanem okolju, ki ga bo treba v prihodnjih letih kupiti in opremiti. PGD Pivka November je v znamenju tedna Karitas, katerega geslo je »Kje sem doma«. Današnji hiter način življenja nas sili, da smo veliko na poti in malo doma. Dom je kraj topline in ljubezni, daje nam zavetje in občutek varnosti. Mnogi izmed nas so takšen dom iz različnih razlogov izgubili. Taki trkajo na naša vrata, da bi v nas, Kristijanih in sodelavcih Karitas, srečali čuteče srce, razumevanje in pomoč, kako zopet najti izgubljeni dom. Od 26. 11. do 3. 12. 2017 so se oziroma se bodo zvrstile različne prireditve in aktivnosti v okviru tedna Karitas. Vsi sodelavci Karitas smo se v postojnski cerkvi zbrali pri zahvalni maši, romali smo na Ponikvo, se udeležili generalke dobrodelnega koncerta v dvorani Golovec v Celju … 30. november kot običajno praznujemo v svojem okolišu, med svojimi občani, prostovoljci in aktivisti. V skladišču pivške Karitas je namreč vsako leto dan odprtih vrat. Na ogled so izdelki otrok, ki obiskujejo učno pomoč, dela veroučencev in predstavljeno delo Karitas, ki ga izvajamo med V novembru je potekala tudi akcija zbiranja poljskih pridelkov. Zbrali smo več kot tono poljskih pridelkov (župnijska Karitas Zagorje in Trnje je zbrala 490 kg, župnijska Karitas Šmihel 320 kg in župnijska Karitas Pivka 336 kg ter 20 eur). Še vedno zbiramo tudi knjige, oblačila, obutev, pohištvo in drugo opremo. Posojamo negovalne in bolniške postelje ter druge ortopedske pripomočke. Vsem darovalcem iskrena hvala. V oktobru, rožnato obarvanem mesecu ozaveščanja o raku dojk, je bila Pivka ena izmed več kot 60 mest v Sloveniji, ki so izkazale podporo akciji organizacije Europa Donna. Lipa pred Občino Pivka RKS-OZ Postojna-Pivka Ljudje so že od nekdaj poleg skrbi za preživetje oziroma za svojo blaginjo skrbeli tudi za duhovno in versko plat svojega življenja. Predanosti skupnemu dobremu in skrbi za duhovne vrednote so posvečali veliko pozornost. To jih je spodbujalo, da so krepili vero in ob tem tudi poskrbeli za izgradnjo, obnavljanje in ohranjanje cerkva. Tako se je godilo tudi na zgornji Pivki, kamor spada kraj Pivka – nekdanji Št. Peter, ki je pridobil svoje ime prav po cerkvi, posvečeni sv. Petru. Lahko rečemo, da ima naš kraj že dolgo in zanimivo zgodovino. Skrb prednikov je zaveza za nas, ki danes živimo v tem kraju, da ohranjamo ne samo stavbo, kar je najlažje ohraniti, marveč tudi duhovno stavbo v časih, ko materialne dobrine ne predstavljajo velikega problema. Naši predniki so morali biti zelo verni, saj so od svojega skromnega imetja prispevali za gradnjo cerkva. Župnija Pivka letos obeležuje 70 let od ustanovitve, zato je prav, da se spomnimo pomembnih mejnikov iz njene preteklost. Preden je bila župnija ustanovljena, je cerkev sv. Petra v Pivki doživljala različne spremembe, podobo današnje cerkve pa je dobila, ko je postala samostojna župnija, v novejšem času pa se še vedno kaj dopolnjuje in popravlja. USTANOVITEV ŽUPNIJE PIVKA Tržaški škof Anton Santin je z dekretom, datiranim 29. junija 1944, prav na praznik našega zavetnika podal odločitev o ustanovitvi župnije. Ta dekret je bil uresničen z njegovo vročitvijo župnemu uradu v Slavini 2. marca 1947. Ta dan se šteje za začetek delovanja pivške župnije. Zanimiv je dekret, ki se glasi: »Na predlog stolnega kapitlja, župnika v Slavini in župana v Št. Petru na Krasu, in da bodo verniki tega važnega središča na Krasu mogli biti deležni vseh sredstev zveličanja,« se je škof odločil »dosedanjo kaplanijo sv. Petra odtrgati od župnije matere v Slavini in ustanoviti novo župnijo,« kot je zapisal »za večne čase«. Prispevki vernikov so povzeti po pogodbi ob ustanovitvi kaplanije (1807). To je bilo 18 kubičnih metrov drv, 17 kvintalov pšenice in 10 kvintalov rži. V dekretu so tudi natančno določene meje nove župnije. Župnija Št. Peter obsega »poleg svojega središča Št. Petra še sledeče vasi - Gradec, Petelinje, Radohovo vas in Hrastje pri Št. Petru«. Kasneje je bila v župnijo vključena še Slovenska vas. Prav je, da se spomnimo, da je letos 160-letnica prihoda "železne ceste" v naš kraj tudi s priloženo 110 let staro razglednico. Na njej je železniška postaja Sv. Peter na Kranjskem. Železniška postaja je najbolj monumentalna stavba v Pivki, kraju, ki je bil takrat poimenovan Št. Peter na Kranjskem oziroma Sv. Peter na Kranjskem, Št. Peter na Notranjskem, Št. Peter na Krasu in Šempeter na Krasu, po preimenovanju v letu 1952 pa Pivka. Stavba železniške postaje je bila zgrajena v letu 1856 ob gradnji južne železnice, ki je povezala Dunaj preko Ljubljane do Trsta. Odločitev o gradnji južne železnice je dunajska vlada sprejela v letu 1841, v petih letih je vlak prisopihal do Celja, leta 1849 v Ljubljano in 1856 do Postojne. Redni promet do Trsta je stekel po uradnem odprtju proge 27. julija 1857, ko je množica Pivčanov ob slovesno okrašenem postajnem poslopju pozdravila številne ugledne osebe, na čelu s cesarjem Francem Jožefom in štirimi nadvojvodami, ki so se s posebnim vlakom uradno prvi popeljali po zadnjem delu južne železnice. Posebna zanimivost na razglednici je Hotel južne železnice (stavba na desni strani razglednice), sedaj Picerija Herman, desno od postajne zgradbe je bilo kegljišče (Kegelbahn), ki je vrisano tudi v postajni situaciji iz leta 1916, v času ko je bila narejena ta razglednica. Seveda je prihod železnice pomenil veliko spremembo. Udarec je doživelo furmanstvo, železnica pa je pospešila razvoj lesne industrije. Kot gobe po dežju so zrasle tudi gostilne oziroma hoteli, tudi v našem kraju. Ernest Margon ANA PUPEDAN -25 LET Koncert ob 25. obletnici Ane Pupedan z gosti v pivški dvorani Skala Kako naj človek napiše kaj pametnega, resnega in časopisu in bralcem odgovornega, če je bil pa dogodek ena sama eksplozija norčavosti, smeha, neresnosti in kot bi rekla oziroma zapela dolgo let nazaj Irena Kohont: «Bil je tako prikupno zmeden, da sem zato ljubila ga«. Tudi tako bi namreč lahko opisali čudovit koncert, ki se je odvil tistega še toplega petkovega večera, 10 novembra 2017. Pri Ani Pupedan se je namreč težko zanašati na kakšno predvidljivost, resnost, ustaljene obrazce in prakse, ampak prav to jih dela tako posebne in tako dobre. No in prav takšen, torej nepredvidljiv ... je bil njihov začetek koncerta. Na bobnih smo obiskovalci sicer opazili 6-letnega fantiča Svita Vidrih iz Podrage, ampak tega pred začetkom ni nihče jemal resno in narod je mislil, da gre za kakšno »foro« ... dokler niso fantje ... s Svitom na bobnih otvorili koncerta z njihovo himno Ana Pupedan in nam vsem ne zaprli, ampak odprli usta. Vsi, ki poznate pesem veste, da gre za konkretno, hitro rokersko skladbo, ki ne dopušča napak, počitka ali popuščanja in kako se je z izzivom spopadel 6-letnik pač ni bilo iz tega planeta ... Do sedaj smo takšne posnetke otrok samo občudovali, kadar so kdaj zaokrožili po svetovnem spletu, to doživeti v živo, pa je nekaj najboljšega, kar se ti lahko zgodi. Svit in Pupedanci so vrgli dvorano na noge in tako že takoj na začetku poskrbeli za izjemno vzdušje. Zelo prijetno, duhovito in seveda čisto v stilu večera ... nepredvidljivo, je bilo tudi vodenje glavnega povezovalca prireditve ... neponovljivega Draga Misleja Mefa, aktualnega Ježkovega nagrajenca, ki ima polno malho domislic, šal, zgodb o vsakem posebej in ne morem si niti predstavljati koga drugega na tem mestu. In čeprav bi človek Mefa lahko poslušal ure in ure je znal povedati in napovedati ravno prav, da se je njegova zgodba ves čas lepo prelivala s »Pupedansko«, Mef ni bil samo povezovalec, ampak tudi nastopajoči, pa še Slavka Ivančiča je nadomestil v pesmi Kar je res je res. No, po udarnem uvodu in še nekaj največjih hitih so Pupedanci na oder povabili novega gosta ... Sploh je bil koncept koncerta zastavljen tako, da so z gosti odpeli eno svojo pesem, pa eno pesem od gosta ... ves čas pa se je prelivala električna, torej Ana Pupedan, z akustično Ante Upedanten izvedbo. Pri naslednjem gostu je zopet završalo med publiko, Grega Skočir iz Big Foot Mame je dvigal temperaturo s komadoma Pijan od Pupedancev in Vrn se k men od Big Foot Mame … dogodek pa se je vil naprej z nezmanjšanim tempom. Foto: Andrej Nagode pri nas - Zorana Predina. Fantje so mu zaupali kar tri skladbe, in sicer Šan lejp tih večjr, ki jo je Zoran odpel v originalu, se pravi našem dialektu, in si za to prislužil gromek aplavz, ter njegovima Bolj star bolj nor in pa legendarno Naša Lidija je pri vojakih, ki pa pravzaprav niti ni več njegova, temveč ponarodela ... vsaj po odzivu publike sodeč. No, in ker se je tematika koncerta dotaknila vojne tematike, je bil čas za lokalca. Pavel Tanko je s fanti odpel pivško verzijo Lili Marlen, se pravi Kolodvorska 40, potem pa so si Pupedanci vzeli čas za svojega aktualnega glasbenega prijatelja Janija Kovačiča, s katerim so posneli svoj-njegov zadnji projekt, dvojni album Besne pesmi. Lahko da komu ni všeč Ana Pupedan, obstaja tudi možnost, da komu ni všeč Jani Kovačič, a nihče pa ne more zanikati globoke sporočilnosti teh besnih pesmi ter izjemne uigranosti in udarnosti, ki so jo fantje v času vaj in nastopanja dosegli skupaj z Janijem. enem dnevu zgradili drugi tir Koper-Pivka, saj se zdi neustavljiv. Večer in koncert sta pripeljala k zaključku gospoda Davorin Bešvir, kot frontman benda Pridigarji in pa Borut Marolt iz zasedbe Niet. Čisto sam zaključek pa je po svoje in v nepredvidljivem stilu zaključil Jani Kovačič, ki je z Delam, delam, delam spravil na noge še tiste zadnje, ki so morda prej sedeli. Po pivških kuloarjih so v dneh po koncertu krožile govorice, da naj bi v bližnjem šotoru prej zmanjkalo piva, kot pa je zmanjkalo pesmi na odru, ampak kot bi rekli Pupedanci: «Usaka rwža jma trn in usaka nouč jma jutru.« Bližnje šotorišče-zatočišče žejnih duš je bilo ne ravno nema priča nočnega nadaljevanja čudovite glasbene zgodbe, ki so jo ta večer spisali domači fantje iz Ane Pupedan. In nadaljevanje zgodbe, ki jo pišejo že 25 let in ki se ji v Pivko pridejo priklanjati največji zvezdniki naše slovenske rokenrol scene. Silvo Čelhar Celoten koncert je bil v znamenju štirih letnih časov. Tako z izborom skladb kot vizualizacijo odra in oblačili smo se sprehodili skozi jesen, zimo, pomlad in poletje. Presenečenjem pa še ni bilo konca. Biseri smo prvič javnosti predstavili tudi povsem novo skladbo Čau-čau pa-pa, ki bo od slej slišna na vseh naših nastopih, kmalu pa tudi po vseh radijskih in TV postajah po Sloveniji. Na dan koncerta smo po nekaj letih izdali tudi povsem novo zgoščenko, ki se imenuje po našem sloganu #KerToJeŽur. Zadnji del koncerta je navdušeno stoječe občinstvo s petjem, vriskanjem in nasmehi prepevalo z nami. Spomini na tak večer ostanejo za vedno. Če boste prek TV ekranov doživeli vsaj del energične atmosfere, ki je bila v dvorani, vam zagotavljamo, da boste uživali. :) Celoten koncert je bil namreč posnet in si ga boste lahko v začetku prihodnjega leta ogledali v dveh delih na TV SLO1 in kasneje še na veliko ostalih TV programih. Kaj pa po koncertu? Ne. Nihče še ni odšel domov. Skupaj z vsemi nastopajočimi se je občinstvo družilo še na „after partyju“ pred dvorano, kjer smo poskrbeli za veselico še pozno v noč. Bisere čaka do konca leta še veliko nastopov po vsej Sloveniji, z mislimi pa smo že pri novih skladbah in projektih, ki že komaj čakamo, da vam jih predstavimo. In ... saj veste... #KerToJeŽur! Konec septembra je bil v Pivki poseben dan. Bari polni ljudi, parkirišča po Pivki zapolnjena ... Čakalo se je namreč 20. uro, ko je v športni dvorani Skala pričel že pol meseca prej razprodan koncert Štirje letni časi z Biseri. Program smo sestavili iz naših najprepoznavnejših skladb. Velik del programa pa smo zapolnili z vsemi starejšimi hiti, ki jih je ves čas dvorana prepevala skupaj z nami in vsemi glasbenimi gosti, ki jih je bilo letos ogromno. Z nami na odru so nastopila velika imena slovenske in tuje estrade. Tokrat nismo poskrbeli samo za ušesa in oči ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. Naš slogan #KerToJeŽur in naš način igranja vključuje tudi pravo žurersko zabavno glasbo in prav to je bila letos naša novost. Poleg vsem dobro znanih narodno­zabavnih ansamblov (ans. Petra Finka, Primorski fantje, Naveza, Narcis, Nemir, ans. Jureta Zajca, Smeh, Poskočni muzikanti, Katrca, Veseli Dolenjci ...) so se nam na odru pridružili tudi zabavnjaki, kot so denimo Čuki, Alfi Nipič, Atomik Harmonik, Mladi Gamsi, Dejan Vunjak, Danijel Popović ... In še veliko drugih glasbenih skupin, solistov in instrumentalistov. Veliko točk je bilo pospremljenih s plesom. Plesne skupine, folklorni in umetniški plesalci so poskrbeli še za dodaten vizualni „show“ koncerta. Za krajše glasbene premore in nasmehe v dvorani je s humornimi točkami navdušil vsem dobro znan poštar Peška, ki je bil tokrat brez dlake na jeziku. Mešani pevski zbor Postojna se je v nedeljo, 12. novembra 2017, v odrekanja pevk in pevcev kot tudi ure uživanja ob raziskovanju italijanski Materi udeležil Mednarodnega zborovskega tekmovanja bogatega tekmovalnega repertoarja. Antonio Guanti. V konkurenci devetih pevskih zborov so osvojili 93,80 točk in skupaj s Coro polifonico di Ruda iz Vidma zasedli prvo Prizorišče tekmovanja, južnoitalijanski arhitekturni biser Matera, mesto. Z zmago so zaokrožili prvo obletnico sodelovanja z maestrom je s svojo nevsakdanje slikovito podobo večkrat služil kot filmska Matjažem Ščekom. kulisa. Prečudovit kraj je tako že sam po sebi nudil pevski navdih. Tudi dolgotrajno pot na »podplat italijanskega škornja« so v zboru Za Mešani pevski zbor Postojna je v 34-letni karieri ustvarjanja to izkoristili v svoj prid – ogledali so si številne italijanske znamenitosti bilo 20. mednarodno tekmovanje. Predstavili so se z zahtevnim in se ob tem družili. Pristni in domačni odnosi v zasedbi namreč programom, ki je obsegal dela Gallusa, Regerja, Antogninija, Brisotta veliko pripomorejo pri skupnem muziciranju in prepričljivem in Švare. Skladbo Ariel's Madrigal je tržaški skladatelj Roberto nastopu. Brisotto napisal prav za to priložnost. Priprave na tekmovanje so se začele že v prejšnji sezoni, izvrsten rezultat pa je terjal tako številna Anja Kocman obdobja z vsemi akustičnimi zakonitostmi, ki so jih premogli stari načrtovalci koncertnih dvoran. Ta iz Banskega dvora je močno spominjala na ljubljansko Unionsko dvorano. Vsak od zborov se je s svojim izborom skladb želel predstaviti, kar se da najbolje. Pivški zbor pod vodstvom Marcela Štefančiča je edini v moški sestavi kljub utrujenosti od dolge poti navdušil številno poslušalstvo s Foersterjevo Večerni ave, Vodopivčevo Jaz bi rad rudečih rož in z Ježevo Igraj kolce. Prepričljivo zrelega petja so poslušalcem privoščile tudi novogoriške Rože pod vodstvom Andreje Rustja z Aljaževo Oj Triglav, Rustjevo Kaplja rože in Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje. Pokoncertna družabnost – na kateri sta se oba slovenska zbora zahvalila gostiteljem, predsednik pivškega zbora Dušan Kafol pa je pozdravil gostitelje tudi v imenu občine Pivka – je trajala sicer dolgo v noč, vendar ne tako dolgo, da si Pivčani ne bi privoščili podoknice; v milem mraku je odmevala Mirkova Na trgu, ki je privabila na okna hotela novogoriške Rože, pa še sloneče ob oknih onstran ulice. Po zajtrku naslednjega dne je bilo še časa za krajši sprehod po središču Banjaluke, ki je s svojimi 250.000 prebivalci drugo največje mesto Bosne in Hercegovine, obenem pa tudi politično, kulturno, gospodarsko in univerzitetno središče Republike Srbske. Ena glavnih znamenitosti mesta je starorimski Kastel, ob katerem je tekel zgodovinski razvoj mesta, ki je večnarodnostno (s srbsko večino), večkulturno in večreligiozno s pravoslavjem, katolištvom, islamom in uniatstvom. Nedaleč od mestne tržnice se razteza mestno središče z impozantnimi zgradbami z mestnim parkom, v katerem je spomenik Petru Kočiću, osrednjemu književniku tega okolja. Še po Foto: Datica Del Bon V okviru tedna dogodkov, ki jih prireja Socialna akademija iz Ljubljane po vsej Sloveniji, je bilo v Pivki v župnišču predavanje z naslovom Dostojanstvo dela je del dostojanstva osebe in skupnosti. Tema letošnjega Socialnega tedna je zaznamovana z delom pod skupnim naslovom Delam, da (pre) živim. Majda Žužek je v imenu Pivškega odbora Socialnega tedna organizirala zanimiv večer s predavateljem dr. Igorjem Bahovcem, ki predava na Teološki fakulteti v Ljubljani. Na začetku večera je za uvod Ana Žužek Barle prebrala berilo iz Svetega pisma, učenka 4. letnika violine Teja pa je glasbeno popestrila dogodek. Majda Žužek, voditeljica Pivškega odbora, je predstavila predavatelja in Janka Korošca, vodjo Socialnega tedna, ki je na kratko poudaril vlogo dela, ki je vpeto v razvoj človeka in z njim temelje človekovega dostojanstva. Dr. Igor Bahovec je pred samim predavanjem najprej predvajal kratek video film papeža Frančiška, v katerem vsemu človeštvu nalaga odgovorno ravnanje s svetom, dobrinami in ljudmi, da bodo prihodnje generacije še imele prijazen svet. V predavanju je najprej osvetlil zgodovinsko delo dveh za socialnost Slovencev pomembnih mož, to sta bila duhovnik dr. Janez Evangelist Krek ter pravnik, politik, sociolog in pedagog dr. Andrej Gosar. Obema je družbeni nauk Cerkve pomenil temelj presojanja življenja v družbi. Črpala sta iz družbenega nauka Cerkve in prve okrožnice Rerum novarum- Nove stvari papeža Leona XIII. Človekovo dela sta razumela kot temeljno dobro za človeka in ključ za reševanje družbenih vprašanj. Zanimivost je prispeval Ernest Margon s podatkom, da je Krek v Šempetru na Krasu pomagal pred dobrimi sto leti ustanoviti Delavsko prosvetno društvo. Predavatelj je poudaril pomen dela, ki gradi družbo. Delo je povezanost v dialogu z drugimi. Tu povezuje ljudi najbolj ustvarjalna sila – ljubezen. Ta deluje v odnosu do sebe, drugih, stvarstva in končno Stvarnika. Ne glede na izobrazbo, sposobnosti, premoženje ... morajo biti odnosi človeški. To je lepo povzel Prešeren v Zdravljici: … ki dobro v srcu mislimo. V »ekološki okrožnici Hvaljen, moj Gospod« papež Frančišek spomni, da je zemlja naš skupni dom, za katerega smo odgovorni. Opomni nas, da je potrebno prisluhniti ljudem, biti glas ubogih, se med seboj povezovati in tako delati za skupno dobro. Irena Margon Trgovina Vehar Hrastje je praznovala svojo 25. obletnico z velikim dogodkom, pravo vaško veselico in koncertom kar šestih lokalnih skupin. Damjana in Jože Vehar, ki prodajalno ves ta čas krmarita skozi nemirne vode sprememb, ki smo jih v teh super hitrih in modernih časih deležni, sta seveda zelo ponosna na prehojeno pot. Ponosna nase, na svoje zaposlene, na domače iz hiše, kjer domuje trgovina, in na vse Hrastovce pa seveda na vse vas, zveste kupce in obiskovalce trgovine. Hrastovci in še posebej Veharjevi iz trgovine so zelo ponosni na to, da je v tem istem prostoru v tej isti hiši trgovska dejavnost že neprekinjeno prek 80 dolgih let. Ideja za pravo veselico se je sicer pojavljala že nekaj časa v njihovih glavah, ko pa je Jože pred kratkim s svojo skupino Fairplay doživel ponovno obuditev skupine po 30 letih zaradi praznovanja Abrahama prijatelja, je prišel na idejo, da ta zadeva ne bi imela samo ene ponovitve in da bi se pojavili še kje. Pričel je z zbiranjem idej in iskanja potrditev še drugih lokalnih skupin in zasedb, obenem pa s iskanjem dovoljenj, soglasij in vsega ostalega. In kakšna »fešta« je to bila … dva ogromna prireditvena šotora, v enem so se odvijali koncerti, nastopi, petje, ples ... v drugem pa gostinska ponudba ... rajanje je trajalo od 18. ure popoldan pa vse do 2. ure zjutraj, pa še potem veliko obiskovalcev ni čutilo nobenega »domotožja« in so še kar vztrajali, čeprav sta ugasnila tako muzika kot šank. Obiskovalci so skozi cel večer bili deležni brezplačnih porcij golaža, dobili so brezplačni krof, pečen kostanj, pijača je bila po ugodnih cenah iz trgovine, potekala so nagradna žrebanja in nagradne igre in z malo sreče, smeha ali ugibanja si lahko prejel tudi brezplačno majčko, predvsem pa so obiskovalci dobili 6 porcij brezplačne glasbe v živo, zaradi česar se je res splačalo priti pogledat v Hrastje. Obiskovalcev se je dobesedno trlo in vsi so si bili enotni v tem, da je prireditev nekaj enkratnega in da si jo čisto vsi po vrsti želijo spet ... nekoč, ob kakšni priložnosti. Seveda je to za malo vaško trgovino zelo velik zalogaj tako v organizacijskem kot v finančnem smislu, pridobivanje raznih soglasij in dovoljenj terja veliko časa, potrpežljivosti in mnogo velikih in veliko večjih organizatorjev, kot je to mala vaška trgovina, obupa še preden se zadeve sploh konkretno loti. In prav zato gre Veharjevim odkriti klobuk po opravljenem delu. Hišni gospodar … gospod Možina Ivan, ki je kljub svoji častitljivi starosti vztrajal na prizorišču vse do zadnjega, je povedal, da je to prva veselica v vasi po več kot 57 letih in da je prav ponosen na to. Vsi obiskovalci pa so bili z veselico, dogajanjem, ponudbo in obiskom več kot zadovoljni in pohvale in čestitke še dneve po prireditvi, kar niso nehale deževati. POKLON PADLIM MED NOB IN SLOVENSKO OSAMOSVOJITVENO VOJNO Ob dnevu spomina na mrtve je Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Pivka v petek, 27. oktobra 2017, pripravila spominsko žalno slovesnost pri kostnici na Habjanovem hribu. Udeleženci so se poklonili spominu na vse, ki so padli med drugo svetovno vojno, preminuli v okupatorjevih koncentracijskih taboriščih, pa tudi padlim v slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991. Spominske slovesnosti so se udeležili častna enota Slovenske vojske, podžupan Občine Pivka Boris Rebec, zgodovinar in kustos dr. Martin Premk, ki je bil slavnostni govorec, spregovoril pa je tudi predsednik odbora Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Pivka Andrej Žele. V žalnem kulturnem programu so nastopili recitatorji in pevski zbor Osnovne šole Pivka, recitatorka Dora Hrvatič, Moški pevski zbor Pivka in vokalna skupina Društva upokojencev Pivka Rožmarinke. Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Pivka Občinsko združenje slovenskih častnikov Pivka (OZSČ Pivka) je v sodelovanju s sorodnima organizacijama iz Sežane in Ilirske Bistrice konec septembra za člane, njihove družinske člane in simpatizerje ob 100. obletnici preboja soške fronte organizirala vojaško strokovno ekskurzijo v dolino reke Soče. Prva točka ekskurzije je bil obisk muzeja 1. svetovne vojne v Kobaridu. Pod strokovnim vodstvom osebja kobariškega muzeja nam je bilo najprej predstavljeno dogajanje med prvo svetovno vojno na soški fronti v obdobju 1915-1917, s posebnim povdarkom na 12. soški bitki, imenovani tudi kot Čudež pri Kobaridu, ki je bila ena največjih spopadov v gorati pokrajini v zgodovini in tudi največji Kolovrata se nam je v zares prekrasnem jesenskem vremenu odprl prelep razgled na dolino vojaski spopad na slovenskih tleh. Bitka se reke Soče in Krn, na jugu preko Svete gore do Jadranskega morja ter na zahodu proti Furlaniji v strokovnih vojaških krogih smatra kot in Čedadu. Že nekoliko utrujeni smo se spustili do Mosta na Soči, se okrepčali v prijetnem najuspešnejsa prebojna operacija v prvi gostišču in nadaljevali pot do zadnje točke ekskurzije do Pomnika braniteljem slovenske svetovni vojni in ena od prvih primerov zemlje na Cerju. Po podrobnem ogledu razstav z različnimi vojaškimi tematikami v stolpu t.i. bliskovite vojne, ki so jo Nemci uspešno in kratkem predahu smo se polni različnih vtisov s potovanja v preteklost preko Krasa, že uporabili na začetku druge svetovne vojne. odetega v rdeče barve ruja, v zgodnjih večernih urah vrnili v Pivko. OZSČ Pivka bo tudi Ekskurzijo smo nadaljevali z ogledom druge v bodoče organizirala vojaško strokovne ekskurzije, kjer se bodo udeleženci ob prijetnem italijanske obrambne črte na Kolovratu, kjer druženju lahko spoznavali z dogodki iz bogate slovenske vojaške dediščine. so še danes vidni ostanki rovov, mitraljezkih gnezd, kavern in zaklonišč. S samega vrha Občinsko združenje slovenskih častnikov Pivka JESENSKO POTEPANJE PO PIVŠKEM soboti vodila naprej do Slovenske vasi, kjer sta nas pričakala Matija in Anže s svojima harmonikama. Sledil je ogled Ekomuzeja, kjer smo odkrivali skrivnosti čudovitega kraškega sveta. In tu nam je pot prestregel, kdo drug kot sam Martin Krpan. Ravno se je odpravljal tam mimo na Dunaj k Cesarici. A se je vseeno malo pristavil, nam povedal svojo zgodbo in iz popotne cule vsakem izročil spominsko vrečko Krpanove soli. Naše srečanje se je zaključilo v lokalni gostilni. Z ubranim petjem so nam popoldan popestrili pevci Pevskega društva Slavna. Ker so naša vsakoletna srečanja prepletena tudi s humanitarno nitjo, smo vsi udeleženi prispevali svoj prostovoljni prispevek, ki smo ga letos namenili pivški skupini Bejž če ujdeš. Prihodnje leto imajo namen obnoviti vrtec v mestu Amatrice, ki je bil od zadnjem potresu porušen. Skozi celotni dan je potekala prodaja srečk za srečelov, katerega izkupiček smo dodali k zbranemu Sobotno jutro, 14. oktobra, je že v svojem prebujanju napovedovalo čudovit sončen dan, ki je prostovoljnemu znesku. Humanitarni bil kot nalašč za jesensko srečanje Zveze tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije. Organizacija skupini je ček v znesku 510 € predala letošnjega srečanja je bila zaupana Klubu tajnic in poslovnih sekretarjev Krasa in Notranjske, predsednica zveze gospa Asfour. Sledilo je ki smo ga poimenovale JESENSKO POTEPANJE PO PIVŠKEM. pozno kosilo in sproščen klepet. Ko je mrak že objemal sobotni dan, smo se polni vtisov, Udeleženci smo se zbrali v Parku vojaške zgodovine v Pivki, ki v objemu veličastnih stavb iz nasmehov in dobre volje odpravili vsak na italijanskih časov skrivajo pravo zgodovinsko bogastvo. Ob dišeči kavi in domačem pecivu, svoj dom, veseli, da smo preživeli čudovit ki so ga pripravile članice gostujočega kluba, je vse prisotne nagovorila predsednica lokalnega dan, naredili nekaj zase in za druge. kluba Tadeja Pavlovič. Uvodni program so sooblikovale plesalke Plesne skupine Pike ter pivški župan Robert Smrdelj, ki je predstavil nastanek in razvoj turističnega kompleksa, ki Zveza tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije ga z leta v leto obišče vedno več turistov. Sledil je ogled muzejskih zbirk. Pot nas je v sončni Tekmovanja se vrstijo pogosto, zato bodo spet na vrsti čez pet tednov. Pozivamo vse, ki jim je reševanje križank in ugank v veselje, da se nam pridružijo. Kraj in čas naslednjega turnirja bomo objavili na spletni strani Društva upokojencev in oglaševali na Radiu 94. sodelovali tudi na F3ŽO v Ljubljani. Krožek Beremo skupaj združuje ustvarjalce in interprete besedne umetnosti, zato smo slišali avtorske pesmi članic krožka in doživeto izvedbo Lainščkove pesmi Ne bodi kot drugi, saj je Jadranko Šinko na kitari spremljal Kristjan Črlenec. Predsednik društva mag. Evgen Primožič je v nagovoru spomnil, da društvo letos praznuje 65-letnico obstoja. Številne aktivnosti so prilagojene starejši populaciji, vanje želimo vključiti različne interese članov. Naštel je številne dejavnosti na športnem, kulturnem in socialnem področju. Posebej je poudaril pomen prostovoljstva in vseh prostovoljcev, ki delajo v društvu. Letos začenjamo Bralno značko, ki je namenjena vsem upokojencem občine Pivka, tudi če niso člani Društva upokojencev. Društvo upokojencev Pivka razvija pestro medgeneracijsko sodelovanje z Osnovno šolo in Vrtcem Pivka. Zato na vsaki prireditvi nastopijo učenci Osnovne šole, tokrat sta se nam predstavili Eva Bergoč in Ana Golinar. Večer so zaključili trije mladi harmonikarji iz Kulturnega društva Šmihel. Z mladostno energijo in zagnanostjo so ogreli srca in dlani vseh obiskovalcev. Jožica Knafelc Ena izmed oktobrskih sobot ni bila najbolj obetavna za tradicionalni, že deveti pohod po poteh kamnitih križev. Kljub temu se nas je zbralo veliko, tokrat blizu dvajset udeležencev. Pot smo začeli v Rakitniku pri cerkvici Marijine zaroke in kamnitem križu, ki je prvotno stal na vrhu klanca nasproti letališča. Domačin Marjan Možina, ki skrbi za to cerkev, nam je razkazal cerkev in pokazal nekaj dokumentov iz družinskega arhiva. Tako smo videli odločbo o poitalijančenju družinskega priimka v času fašizma in spričevala izpred sto let, ko je bila v Matenji vasi in Štivanu še šola. Tudi o bližnji grajski pristavi smo nekaj izvedeli. Pot smo nadaljevali do Štivana. Tu smo se spomnili pivškega rojaka dr. Antona Požarja, ki je v času italijanske okupacije upravljal župnijo. Organiziral je slovensko petje in romanje v Slovenijo, v Ljubljano, na Brezje in Bled. lastnim delom in zdravo kmečko pametjo uspel v trgovini, podjetništvu in posojilništvu ter Mimo gradu Prestranek smo po poljski poti postavil temelje, na katerih je nečak nadaljeval in postal najbogatejši Slovenec vseh časov. Ob prišli do Koč, občudovali nekaj preostalih tem sta ostala dobrotnika v svojem in celotnem slovenskem javnem in kulturnem prostoru. »pivških hiš« in z ornamenti okrašenih Gostoljubni domači župnik Jožef Jakopič nam je razkazal cerkev Marijinega vnebovzetja kamnitih okenskih okvirjev in se ustavili pri z znamenitim marmornim oltarjem Svete Trojice, delo Francesca Robba. Mimo znamenj koškem in slavinskem kamnitem križu med križevega pota smo se spustili do Selc, mimogrede pa videli lepo ohranjen mejnik iz časa obema vasema. V Slavini smo se spomnili franciscejskega katastra Marije Terezije. Nadaljevali smo po poljskih poteh in travnikih ob Janeza Nepomuka Kalistra in njegovega železnici mimo Gradca in Petelinj proti Pivki, kjer nas je po kar naporni, a lepih vtisov polni nečaka Josipa Gorupa pl. Slavinskega, poti, čakal okusen golaž in seveda dobra kapljica. pomembnih vaščanov Slavine iz prve Ernest Margon oziroma druge polovice 19. stoletja. Prvi je z Članski reprezentant Matic Rebec, Sestra Tine je Ana, ki že nekaj sezon ki smo mu po osvojitvi zlate medalje nastopa za ženski prvoligaški klub na članskem evropskem prvenstvu Grosuplje. Kar nekako mimo nas v Istanbulu (Turčija) pripravili je šel izreden uspeh ženske selekcije v Krpanovem domu veličasten Slovenije U-20, ki je na evropskem sprejem, se je prvič v njegovi karieri prvenstvu na Portugalskem julija podal na tuje. Sedaj je član ruskega meseca po porazu v finalu proti prvoligaša Enisey Krasnoyarsk, kjer Španiji, osvojila srebrno medaljo. že navdušuje s predstavami. Na TV smo ga imeli priložnost videti že Za našo izbrano vrsto je igrala tudi igralka doma iz Gradca, branilka na tekmi enega izmed evropskih pokalov. Ana Jakovina (20 let – 175 cm). Stalna članica ženske reprezentance Branilec Jan Rebec se je že v lanski Slovenije Tina Jakovina ta mesec sezoni iz Škofje Loke preselil v igra kvalifikacije za nastop na Šenčur pri Kranju, kjer letos sila evropskem prvenstvu leta 2019. uspešno igra za prvoligaša Šenčur V skupini so še Francija, Finska Gorenjska Gradbena Družba. Pred in Romunija, ki so jo v gosteh že dnevi so v tekmi DP senzacionalno premagale. Po enoletnem igranju v premagali eno najboljših slovenskih italijanskem drugoligašu iz Vicenze ekip Petrol Olimpijo, kjer je za tesno se je sedaj preselila na Madžarsko. zmago Jan prispeval trojko. Od septembra dalje igra za ekipo PINKK PECSI (Pecs) v A diviziji, kjer nastopa 10 klubov. Tina je stalna članica prve peterke, doslej je ekipa trikrat zmagala in je trenutno sedma na tabeli. Robustni center Anže Srebovt, sicer doma iz Male Pristave, še naprej ostaja član drugoligaša Plama Pur iz Ilirske Bistrice, kjer je že nekaj sezon najboljši skakalec in strelec. Tako je bilo tudi na domačem sosedskem obračunu, kjer so v novembru visoko porazili mesarijo Prunk Sežana. Sicer pa Pivčan izredno uspešen član ekipe 3x3 v ulični košarki, ki v svetovnem merilu dosegajo izjemne rezultate ter posegajo po najboljših mestih. Foto: spletni arhiv OBISK PREDSTAVNIKOV ATLETSKE ZVEZE SLOVENIJE V PIVKI 3. oktobra je v Pivki potekalo regijsko srečanje atletskih in tekaških klubov v Notranjsko-kraški regiji. Predstavniki atletske zveze Slovenije so predstavili svoje načrte za prihodnost atletike in njen razvoj, predstavniki klubov in trenerji pa smo izpostavili težave manjših klubov z infrastrukturo in financiranjem. Atletski klub Pivka Skupno: 2. mesto -Kristina Bele -absolutno ženske in v svoji kategoriji 1. mesto -Zala Lenarčič v svoji kategoriji P1 1. mesto -Neža Lenarčič v svoji kategoriji P2 1. mesto -Anže Lenarčič v svoji kategoriji F3 Čestitke! Atletski klub Pivka Foto: Planinsko društvo Postojna Silvo Čelhar ŽENSKA BALINARSKA EKIPA Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka je že lani ustanovil poleg starejših članic, še eno mlajšo žensko ekipo. Vsak začetek je težak, tako so dekleta lani dosegle sem pa tja kakšno zmago v Območni ženski balinarski ligi. Letos gre že mnogo bolje in po prvem delu lige so dekleta na 2. mestu. Poleg ženskega mednarodnega turnirja smo letos organizirali že več tekmovanj za ženske (turnir ona-on, klubsko prvenstvo dvojk, žensko zimsko rekreacijsko ligo). V klubu smo se odločili, da se bodo dekleta naslednjo tekmovalno sezono, to je v avgustu 2018, vključila v 1. žensko državno ligo. K ekipi so se pridružile tri nove članice. Trenutno je v ekipi deset balinark. Že v oktobru smo začeli s še bolj resnimi in kakovostnimi treningi. Ekipa trenira dvakrat tedensko po dve uri. Ekipo je prevzel glavni trener Marko Jagodnik, ki mu pomagata Drago Štunf in Vili Mizgur. Vsi trije so vaditelji balinanja. TURNIR DRUŠTVA UPOKOJENCEV PIVKA V BALINANJU Prvi četrtek v septembru Društvo upokojencev Pivka tradicionalno organizira balinarski turnir in tudi letos ni bilo nič drugače. Tekmovanja se je udeležilo deset ženskih in osem moških ekip, ki so se pomerili v balinarski dvorani Rešta v Pivki, zaradi slabega vremena pa je prvi del tekmovanja moških potekal v Postojni. Kot je že v navadi so tekmovalce in njihove spremljevalce najprej pogostili s prigrizkom in toplim napitkom, nato pa je tekmovanje odprl predsednik DU Pivka mag. Evgen Primožič. Pri ženskah je zmagala ekipa Postojne, ki je z 8 : 2 premagala domačo ekipo, tretje mesto je osvojila Ilirska Bistrica, četrto pa Sežana. Med moškimi ekipami je zmagala Ilirska Bistrica, ki je v finalu z 10 : 6 premagala Ajdovščino, tretji so bili domačini, četrti pa Postojnčani. Po kosilu je bilo izvedeno še tekmovanje v bližanju in izbijanju, v katerih pa so si naslov najboljšega priborili Smiljana Koren iz Postojne v bližanju, Tone Hren iz Pivke Oglasne objave