Y-±3§-_ :rj=2= :^iET^=f=* vmr - je v smrt - ni pre - gre - hi! pa se mu nesrečnik takoj zasmili — kakor napev kaže —, da mu čisto vse upade, vse mu otrpne (orkester, ki se je v tej grožnji v basih kakor pičen zagnal kvišku, odrevenel čisto preneha) in kakor bi bil do smrti ranjen, strašni stavek, poln bolesti, komaj dokonča. Zbor istotako ves plah prestrašeni Frančiškov vzklik trikrat ponovi, ki se v orkestru grozeče kot oddaljujoč se grom počasi izgublja. In zopet nastopi tisti blaženi, večnosrečni, mirni svetnik, ki s telesnimi sponami še obdan ves v božji milosti počiva, pa brez poze, brez patosa, brez histerije, tudi brez ekstaze, naivno kot otrok, ki se še ni popolnoma zavedel, pripoveduje (uvodni motiv z mirnimi alti), kako je i—j—-—0—t—*—*—*—*—*- sre-cen, ka te - ri tvo - jo pre- := :± ±: sve - to vo - ljo iz - pol - ni, v orkestru se ponavlja tisti božajoči začetni motiv, ki mu ptiči vmes zagostole, altom se pridruži sopran-solo kot višja oktava in bariton kot mehko, prijazno polnilo in podlaga; vtisk mora biti nepopisno lep, svetel, ljubek. Po motivu smrtne pogube nastopi sklepni zbor, ki enako kot začetkoma ponovi hvalo najvišjemu, mogočnemu in dobremu Gospodu, le da v sredi, kjer je začetkoma sam orkester hvalo božjo razpredal, nastopita solista, bariton in sopran, ter tako drugi zbo-rovi nastop pripravita, oziroma oba sklepna zbora še tesneje zvežeta. Še v par odločnih udarcih se orkester mogočno razmahne in v blestečem trizvoku v jasni tereni legi izzveni. Kimavec. »Soči« v italijanskem prevodu. Binkoštno nedeljo je tržaška »Edinost« objavila italijanski prevod »Soči«, ki ni popolnoma zadovoljil. Dr. Vattovaz je poskusil pesem bolje prevesti in ta poskus priobčujemo sedaj v presojo. Prevod je skoro dobeseden, italijanska pesniška dikcija je dobro zadeta, ni se pa prevajalcu posrečilo ohraniti Gregorčičevih kratkih in tako jedrnatih verzov in njegovih krepkih rim; verze je delil precej samovoljno (original ima dva verza več kakor prevod) in izbral drugačen sistem rim, nego je v slovenskem originalu. Soči di Simone Gregorčič AH' Isonzo (traduzione poetica). Bello sei tu, o chiaro figlio alpino, Agil grazioso in natural beltade, Se il gorgo cristallino L' ira non turba d' atra tempestade; Figlio d' Alpe sei bello, II corso tuo Vivo e leggiero il suo Passo ricorda alla fanciulla alpestre. Come 1' aura montana sei cilestre, Sonoro sei, come d' alpin garzone La gagliarda canzone, — Bello sei, figlio alpino, Contento miro le tue vivide onde, Quelle onde verdi-azzure. II nereggiante Verde delle pianure Alpine bel si fonde Col limpido violetto delle alture. Del turchino tuo cielo alle rugiade, Alle rugiade di verdi contrade Belta bevesti tante. Bello sei, figlio alpino. A me carissima sei conoscenza! Se giu da V alto con rumor ti volti, Nunzio dal tetto mio Di saluti mi sembri e dolci e molti. Quivi nel piano, qui t' accolga Iddio. Come alto mormori e qual con piacenza, Qual salti fresco e quale vigoroso, Finche seori su monti! Perche il vivo contento Ti passa, quando iroso Rompi sul pian? Affaticato e lento Strisci: e querele, deh, peche racconti? Forse ti e duro eolli abbandonare, Culla de 1' acque tue? Forse tu sai, Che dei tombe bagnare, Patrie tombe slovene? Inver tu hai L' uno e 1' altro dolor, — Lamentevole ed egro in tai dolori, Pari lagrima immensa, E aneor qual lagrima, tu ne innamori.— Bello mi sei, tu chiaro figlio alpino, Agil grazioso in natural beltade, Se il gorgo cristallino L' ira non turba d' atra tempestade. Ma, ahi mesehin, orribile uragano Ti minaccia, tremendo un uragano,« Ascendera dal caldo mezzodi, Per infuriar su 1' ubertoso piano, Che 1' acqua tua ristora. Ahime lontano no, non e quel di! Sovra di te šara '1 ciel chiaro allora, Grandine plumbea a te cadra d' intorno, Pioggia di sangue, e lagrime a torrenti. Che lampi e tuon — oh che battaglie ardenti! Quivi affilato mietera 1' acciaro, E tu cruento moverai impregnato Di sangue nostro, dali' ostil macehiato. La parola rammenta, Isonzo chiaro, Allor, di un triste cuore: Cjuanto in sue nubi il cielo tuo raduna D' acque, quanto i tuoi monti, Gjuanto il florido basso, tutto in una, Irrompa tutto fuore! Cresci, in terribile alluvione inonda, Che quel di non ti stringa entro i fossati, Ma sugli argini monti! — E ne' gorghi sfrenati L' estrania farne di terreno affonda. 222