Lepi zgledi prvega sv. obhajila 1. Sv. Marija Magdalena Paciška. Ta posebno izvoljena služabnica Božja je že prav zgodaj hrepenela po sv. obhajilu, in eas, v ktereni je morala čakati, zdel se ,ji je kakor tisoč let. Bog ji je že lakral dal spoznati, kako veličastno opravilo je sv. ob-hajilo. Kadar so bili mati pri sv. obhajilu, in to se je mnogokrat zgodilo, je hotela mala deklica vedno pri njih ¦ biti, vsedala se je blizo njih in ves dan se ni mogla loč-iti od njih. Če so jo mati Cudeč se vprašali, zakaj to dela, je odgovorila: >Po Jezusu imate duh!« ("lutila je prijetno vonjavo presv. Zflkramenta, ki so ga mati zjutraj prejeli. Dalje se je njena nenavadna ljubezen do presv. M rešnjega Telesa v tem posebno pokazala, da, \er ga že 1 sama ni smela sprejeti, kakor si je želela, je vsaj holela vicleli, kako so ga drugi sprejemnli. Prosilu je toraj maler, naj jo vzemejo o priumikili kuI>o.j v joKiiilovsko oerkev 1 sv. Janeza, kjer je šla v&a družina k spovedi in k sv. ob- ¦ hajilu. Tam je ostala tri do štiri ure zapored, ker je 1 čakala obliajancev ter ž njimi vsa utolažena šla domii. 1 Slednjifi je prišel tako težko pričakovani, tako silno I Mželeni čas. V desetem letu so ji njen spovednik že I dovolili iti k sv. obhajilu; čeravno se fakrat sploh ni || dovoljevalo otrokom v tej dobi prvo sv. obhajilo, njej se zarad tolike svetosti, tolike razumnosti in tolikega hrepenenja ni moglo odreči in dalje odlašati. Veselje ¦ tega presrečnega otroka ,je bilo ravno tako nepopisljivo, I kakor je bila nedopovedljivo velika njena hvaležnost do ] Boga za toliko dobroto. Mislila si je, da je ni zdaj sreč-niše stvari na s\-etu, in tisti dan, ko se je pripravljala za sv. obhajilo, ni ne mislilii ne govorila o drugem, kakor o najsv. Zakramentu. Pa ne le zadnji dan, ampak dolgo časa, takorekoč vse svoje življenje, odkar se je zavedala, se je pripravljala za to najsvetejše opravilo. Tako skrbno M pripravljena je v praznik Marijinega oznanjenja, 25. marca I 1. 1576^ preblaga deklica — angelj v človeski podobi! M — prvikrat pnstopila k itiizi Gospodovu Koliko srečo je ™ takrat vživalo njeno bogoljubno sree, to le ona vč in Bog. ?e pozneje je pravila, da še nikoli ni občutila lolikega veselja in tolike tolažbe, kakor tisti presrečni trenutek, ko je Jezus Kristus prvj-krat prišel v njeno srce. In od tedaj je neizrečeno hrepenela gostokrat sprejemati ta nebeški kruh. Ker so -njen spoveduik poznali njeno bisrno čistost in angeljsko ipobožnost, so ustregli njeni koprneči želji, ter dovolili, Moj sklep je, da bom svoj beli zavratnik, ki sem ga imel pri prvem sv. obhajilu, nosil do tistega dne, ko bi me zadela nesreča, da storim prvi smrtni greh.« Duhoven se zavzamejo in vskliknejo: »Kako, kaj je to! .Taz ne pre-vzamem odgovornosti, da bi t.i lako čuden sklep dovolil. Za to je treba poprej maternega dovoljenja.« — A dobri deček je znal materi in duhovnu svojo zadevo tako iz-vrstno zagovarjati, da so mu dovolili storiti, kar za prav spozna. Stirinajst dni pozneje se drzne eden njegovih so-uCencev zasmehovaje mu z vrata potegniti beli zavratnik. Predrznež je bil kaznovan; vendar so se še taki napadi večkrat ponavljali, — toda vselej zastonj. Nekdo drugi izmed njegovih tovarišev se ga pa loti od druge strani: hoče ga z lepo besedo pripraviti, da bi odložil beli zavratnik. »Povej mi, predragi — ga prav prijazno nagovori — povej mi: zakaj pa nosiš zmiraj ta beli zavratnik? To je vendar le preveč nena-vadno; tega nihče drugi ne počenja. S tem se osmešiš, in kdo ve, ee se ti ne bo Se lcaj neprijetnišega zgodilo.« — Temu Jurij zaupa svojo skrivnost, pa ga prosi, naj nikomur q tem ničesa ne pravi. Drugo jutro so že vsi tovariši vedeli zgodbo o belem zavratniku. Pa nobeden si ga ni upal več dražili, marveč vsem se je zdel častit-Ijiv in spoštovanja \Teden. Castitljivo ,in vsem drugim v zgled je bilo pa fudi njegovo vedenje; da bi nedolžnost ohranil, opravil je vsak teden s srčnim kesanjem sv. spoved in z angeljsko pobožnostjo sv. obhajilo. Vedno je zvest. ostal svojemu sklepu: heli zavrutnik je nosil vsak dan v šolskem času in o poč-itnicah; Se ludi kot filozof. L. 1870 je osemnajstlelni mladeneč ojiravil zreloslno poskušnjo — zmiraj še z belim zavratnikom. Kraali potem pride ob času prusko-francoske vojske h krdeln papeževih voj§c-akov. Kakor je bil poprej zgled vsem dijakom, tako je zdaj vojščakom. Vsako nedeljo in praznik gre k sv. obhajilu in vendar je med vsemi najveselejši. — V hurli bitki je sicer njegovo krdelo :zinagalo; a nenadno ga zadene sovražna krogla in ga ;smrtno rani. Vojaški duhoven prihitijo in mu ponudijo dušno po-moč. »Zahvalim, pravi Jurij; pred dvema ali tremi dnevi sem se spovedal; ničesa nimara na vesti. Bodite tako dobri, položite me na slamnato posteljo in prinesite mi sv. popotnico. Pa Se eno prošnjo imam: Dajte mi iz telečaka beli zavratnik, beli trak in beli molek.-To so moji spomini na prvo sv. obhajilo. — Tako. —I Prosim, denite mi beli zavratnik okrog vrata.« — Koje*J prejel sv. popotnico, je še rekel: »Kadar bom umrl,| odvežite mi spet beli zavratnik in pošljite ga moji materi ter pišite jim v mojem imenu, da ni bil nikdar drugače _ omadeževan kakor z mojo krvjo, ki sem jo za ubogcm domovino prelil.« Kako lepa je smrt v obleki krstne nedolžnosti! 4. Dan prvega sv. obhajila — veličasten-praznik. f Hčerka jako pobožnih starišev je šla prvikrat k sv. obhajilu. Ne le da so bogoljubna mati za ta najve-selejši dan deklici napravili lepo novo oblačilo in ji bel venček na glavo pripeli, marveč tudi hiša je morala biti kakor za nedeljo ali praznik pripravljena. Med tem, ko se je v cerkvi presvelo opravilo vršilo, so mati hčerkino spalnico z venci olepšali in zlasti altarček s cvetlicarai okinčali ter jo takorekoč v malo kapelico spremenili, tudi dišečega kadila so zažgali in voščene sveče so na altarčku gorele. Zdaj pride srečna deklica iz cerkve domu; materi in hčerki igrajo solze veselja v oCeh. Z ginjenim srcem ji srečo \rošijo, da danes prvikrat kot nevestica Jezusova ('•ez domači prag stopi, potlej jo primejo za roko in peljejo v krasno ozališano in razsvitljeno spalnico ter ji rečejo, naj tii še enkrat poklekne in se goreče zahvali Jezusu za neizmerno srečo danažnjega dne, naj mu še enkrat zaupljivo priporoči vse svoje duSne in telesne potrebe in naj se mu popolnem daruje. — Pač je bil dan prvega sv. obhajila za to blago deklico veličasten praznik, ki se ga je ves čas svojega življenja hvaležno spominjala in stanovitna ostala v svojih trdnih sklepih.