JUTRA«
Maribor, sobota 10. decembra 1927
Uredftittro i« »prave; Maribor, Aleksandrova »HUO.il
i« pravnikov voak da« od >6. im
Maratonki
Poilnto« plačan« « flotcvfnf.
Cena 1 Din
Leto I. (VIII.), štev.
ivbafa razen i
ReAve p« pe«*eei
Dve novi trozvsz! v Evropi
FRANCOSKO-JUGOSLOVANSKO-GRŠKA TER IT ALIJ ANSKO-ALBAN-
SKO-MADŽARSKA ZVEZA.
ŽENEVA, 10. decembra. V tukajšnjih diplomatičnih krogih zatrjujejo, da so se pogajanja francoskega zun. ministra Brianda z grškim zunanjim ministrom Kafandarisom končala s popolnim uspehom. Da ustvari na Balkanu protiutež, se namreč Francija trudi, da pridobi Grško za soudeležbo pri jugoslovansko-franco-ski pogodbi, ki bi prišla v poštev kot podlaga za balkanski Locarno. Ker je Francija v Ženevi zelo spretno in odločno podpisala grške zahteve glede begunskega vprašanja in je bilo vprašanje grških vojnih dolgov v Franciji zelo ugodno rešeno, se smatra v političnih krogih možnost tro-zvezne pogodbe med Francijo, Jugoslavijo in Grško kot popolnoma resna kombinacija.
RIM, 10. decembra. Možnost, da se Grška pridruži jugoslovansko-franco-ski pogodbi, je vzbudila tu veliko razburjenje, ker bi na ta način razširjena pogodba vnovič prekrižala politične načrte Italije na Balkanu in imela za posledico novo poslabšanje italijanskega prestiža.
BUDIMPEŠTA, 10. decembra. Ministrski predsednik grof Bethlen je v spremstvu prosvetnega ministra grofa Klebelsberga zapustil Ženevo in odpotoval v Rim, da se tamkaj sestane z Mussolinijem. Bethlenovemu potovanju pripisujejo, v ženevskih krogih velik pomen, ker deluje italijanska diplomacija na to, da se Madžarska pridruži italijansko-albanski zvezni in defenzivni pogodbi.
Nov davek na alkohol
NOV NAMERAVAN ATENTAT NA VINOGRADNIŠTVO STVO V MARIBORSKI OBLASTI.
IN KMETU-
Sestanek skuoščine
Jeograd, 10. dec. Ministrski predsednik Vuklčevič je bil sprejet danes dopoldne od kralja v avdijenci. Narodna skupščina je sklicana za sredo, dne 14. i m. Istega dne bo važna seja Demokratske Zajednice. Ker je Davidovič svojo za včeraj napovedano avdijenco odložil, računajo v opozicijonalnih krogih z možnostjo važnih odločitev v demokratski stranki.
Avtomatična telefonska centrala v Mariboru
Volilni list Slov. ljudske stranke, »Mariborčan« zatrjuje v svoji prvi številki, da je pridobitev avtomatične telefonske centrale za Maribor edina zasluga župana dr. Leskovarja, ki je na inicijativo poslanca g. Žebota sklical leta 1924. anketo, kjer se je sprejela in odposlala obširna tozadevna spomenica.
Resnici na ljubo ugotavlja podpisani gremij sledeče: Trgovski gremij v Mariboru je pričel akcijo za pridobitev avtomatične telefonske centrale že takrat, ko se S- dr. Leskovarju še niti sanjalo ni, da postane mariborski župan. Stvar ie uspela v toliko, da je poštna direkcija v Ljubljani z dopisom št. 16.282/111 z dne 18. maja 1923 Sporočila gremiju, da je za Ljubljano in Maribor že določena po ena avtomatična centrala, vendar pa nima še zagotovljenega kredita za adaptacijo te naprave, ki bo znašala okrog pol milijona dinarjev. Da bi za slučaj, ako bi vlada ta kredit ne odobrila, Maribor to prepotrebno napravo ne Izgubil na korist kakega drugega mesta, bi bilo potrebno kredit tukaj zasigurati. Žato je sklical načelnik gremija g. Weixl na dan 12. junija 1923 anketo telefonskih naročnikov, katere se je za občino ude-
ležil takratni župan g. Grčar. Po poročilu vodje telefonskega vzdrže-Jvalnega urada g. Bračka in zborničnega tajnika gosp. Mohoriča ter po J obširni debati se je izvolil akcijski I odbor za pridobitev avtomatične telefonske naprave, ki je imel poslovati na magistratu, kojemu so se vsi akti odstopili. Ko je kmalu na to zapustil gosp. Grčar županski stol in ga zasedel gosp. Leskovar, je bila pač njegova dolžnost, kot dobro honoriranega župana, da akcijo nadaljuje.
Vsled poznejših spletk raznih večjih mest naše države, zlasti pa Sarajeva, je postala avtomatična telefonska centrala za Maribor skrajno ogrožena, čeravno so bila adaptacijska dela glasom Uradnega lista št. 25 iz leta 1925 že razpisana. Zato je gremij s svojimi dopisi na velikega župana in Zbornico za trgovino, obrt in industrijo z dne 20. novembra 1925 predlagal, naj se centrala določena za Sarajevo, deli, ker je za eno mesto prevelika, kar se je ko-nečno s posredovanjem naših stanov sklh organizacij in mestne občine doseglo.
To se je gremiju zdelo potrebno pojasniti, da si ne bo kaka politična stranka prisvajala zaslug naših stanovskih organizacij. V koliko sta stvar podpirala mestna občina in poslanski klub SLS, smatramo to samo kot njih dolžnost, saj je jasno, da volimo in plačujemo naše župane in poslance vendar zato, da zastopajo naše interese. Povdariti pa moramo, da je naše prizadevanje podpiral tudi poslanski klub SDS.
Trgovski gremij — preds. VV. Welxl.
Kupujte železniške voz n 2 karte v biljetami ,Putnika‘ v Mariboru, AJeksandr.35
Pod naslovom »Začetek avtonomije« je priobčil »Slovenski Gospodar« v svoji 48, številki uvodnik v katerem opisuje delokrog oblastnih skupščin — ki da so začetek avtonomije.
Naše stališče in dolga borba SLS baš proti oblastnim skupščinam nam je itak znana. Ne mislim torej polemizirati s člankarjem, opozoriti hočem le na dobrote, ki nas čakajo z novim proračunom oblastne skupščine. Za tekoče leto se itak gospodari s posojilom 10,000.000 Din, ki ga je najel oblastni odbor. Vršile so se nam reč letos volitve v narodno skupščino in občine in je bilo SLS, ki absolutno gospodari v oblastnem odboru, skrajno neprijetno obremenjevati pre bivalstvo, vsled česar so si gospodje pomagali s posojilom.
Sicer ni bilo nikjer mogoče zvedeti, kako si gospodje mislijo kritje izdatkov, v navedenem članku pa izvemo v odstavku »Lasten delokrog oblastnih skupščin«, da bo uvedla oblastna skupščina le takse na luksuzne stvari, na plese in veselice, na avtomobile, na alkohol, kino itd.
Ne mislim se baviti z drugimi taksami, ki itak, izvzemši takse na avtomobile, kaj posebnega ne bodo prinesle, baviti se hočem le s trošarino na alkoholu.
Naš oblastni odbor obvladajo absolutno dva odvetnika ter en duhovnik, vsi v Mariboru. Ker večino stroškov mesta Maribora krije doklada na trošarino, mislijo torej, da ne bi bilo napačno, če bi taka doklada nosila tudi dober del stroškov oblastne samouprave.
Poleg državne trošarine se ijlaču-je danes v vseh občinah kot občinski davek precej visoka doklada na to trošarino, in to žal na pritisk velikega župana.
Vsled itak visokih cen, slabega splošnega gospodarskega stanja, velikih režijskih stroškov gostilničarjev in sličnih drugih vzrokov, padel je konzum vina na minimum. V naši oblasti, kjer živi ena tretina prebival stva od vinogradništva, so bili donosi vinogradov zadnja leta izredno mali; letos gotovo ne smemo računati pov prečno čez 8 hi na oral. Ta izredno majhen pridelek je vzrok, da so cene nekoliko višje ter da se da pridelek vsaj vnovčiti. Ves primanjkljaj se pa krije z banatčanom in dalmatincem, ki se prideluje pod izredno ugodnejšimi pogoji, je pa sicer veliko slabej-ši v kvaliteti in zato tudi veliko cenejši.
Vse, kar ima opraviti z vinom, bije danes težek eksistenčni boj — pa najsi bo to producent ali gostilničar ali vinski trgovec. Kje so zlati časi, ko je imela pretežna večina gostilničarjev svoje sode in denar, da je lahko kupovala direktno od producentov. To število je padlo že zelo daleč in pada še dalje; gostilničar je navezan na trgovca — in tako tudi producent na posredovanje trgovca. Kdo naj nosi sedaj novo oblastno doklado na trošarino, na vino od teh treh faktorjev. Vsako zvišanje cen vina v podrobni prodaji bo zopet skrčilo že itak pičli konzum vina.
Člankar »Slovenskega Gospodarja« pravi, da se teh dajatev lahko vsakdo ogne, če hoče; ako pa ne, naj jih pa plača, ter da te dajatve ne bodo zadele niti kmeta, niti delavca, malega obrt-
nika niti trgovca. Gospodje, koga pat Ravno te sloje vse, v glavnem pa vinogradnika in vinogradniške delavce.
Poglejmo pa si tudi doklado na državno trošarino na žganje, ki je na prvi pogled nekoliko simpatičnejša.
Obravnavati hočem ta predmet zgolj s stališča producenta kmeta. Danes se plačuje na 100 odstotkov alkohola v žganju 15 Din državne trošarine in v večjih občinah tudi še občinske doklado. Pri tej trošarini doseže producent dane« komaj za liter 40—50 odstotkov neza* trošarinjenega žganja 15—20 Din. Le oni, ki je že sam kuhal žganje, ve, koliko se porabi drv — koliko se zamudi — in koliko pri taki ceni ostane potem za snov samo, iz katere se žganje kuho. Doklada 100 odstotkov — recimo da tako misli oblastna skupščina skleniti, zviša ceno užitnega produkta za 6 do 7 in pol Din. Podrobna prodaja trgovk cem in gostiničarjem je že danes v kah veletrgovcev. Tako zelo zvišaaaf trošarina bo vzrok, da bo veletrgovec pritiskal na ceno pri producentu, ter dti bo uporabljal vedno več špirita in dragih esenc. Škodo bo imel pa sle' spet le kmet. Ne bo več žganja prod: ker se mu ne izplača.
Večina med oblastnimi poslanci _________
v naši oblasti je kmetov — upajmo da se v svojem zdravem razumu postaj vijo proti naklepom svojih akaderaičnfc poveljnikov, ter odbijejo nameravani atentat na vinogradništvo in kmetijstva; sploh. Ne bojte se nobenih groženj ta
   —^
Humanitarno delo v GultanM
V četrtek so v Guštanju slovesno blagoslovili ter izročili namenu rešilni avto* mobil, ki ga je nabavil krajevni odbog Rdečega križa pri tvrdki Košir In drug v Mariboru. Blagoslovitev je izvršil gn* štanjski župnik g. Rehar, govorili so pa gg. dr. Erat za Rdeči križ Guštanj, nad* zomik Wester iz Ljubljane za oblastni odbor Rdečega križa, Lojze Kuhar iz Pariza —- guštanjski rojak, okrajni glavar Koropec in guštanjski župan Juh. Udeležba je bila velika, mnogo vencev In zastav v znak, da prebivalstvo mežišk« doline visoko ceni delovanje agilne krajevne organizacije Rdečega križa. Na Selu te organizacije sta srezid sanitetni referent dr. Erat kot predsednik, Rafta Kotnik kot tajnik. To inicijativo In odlično vodstvo je s pomočjo požrtvovaK nih odbornikov v kratki dobi Izvrfta veliko človekoljubno in kulturno delo* Rdeči križ je bil v Guštanju ustanovljen 6. 6. 1925 s posebnim rešilnim fondom in lastnim kinom, ki deluje na Prevaljah in v Slovenjgradcu. Zbirka za reštbg fond je pri podjetjih in občinah naletela na slab odziv, požrtvovalno vodstvo pa ni odnehalo. Ob prvi obletnici ustanovitve Rdečega križa je bila v Guštanj« velika tombola, ki je nabrala mnogo darov za poplavljene Mežiške doline, za obrtno-nadaljevalno šolo v Guštanju to za božičnico revnih otrok. Par mesecev pozneje je bila dobro uspela akademije« od 10. do 17. julija letos pa odlična hi-gijenska razstava. Rdeči križ Guštaeja je ustanovil letno javno kopališče, njegova higijenska šola je vzgojila že 5 bolničarjev, za bodoče pa snuje zdravstveni dom in okrevališče na Jadranu. Orgaafc» zacija Rdečega križa v Jugoslaviji, ne šteje zastonj guštanjske podružnice med svoje najboljše. —
Boj za mariborsko obilno
— KANALIZACIJA IN PROTI DEMAGOGIJI IN VARANJU VOLILCEV.
fMODERNI MARIBOR — NAŠA ZA SLUGA.
HODNIKL — PROTI DEMAGOGIJI IN
Gospod urednik! Bogami nikdar jiie berem demagoške samohvale, ki 'jo servirata svoji mbralcem »Slovenec« in njegov pohabljen^ novorojenček »Mariborčan«, ki ga čaka že čez 10 dni sigurna smrt. Te dni sem čisto slučajno prebral izrezek »Slovenca« pod naslovom »Moderni Maribor f— naša zasluga« in malo premislil.
[Začudil sem se. Čujmo!
Jedro vsega je: Brez SLS in njenih generalov (znanih in neznanih) bi bil Maribor od ere župana Tappei-nerja, preko dr. Reiserjev in Schmie-dererja do Grčarja do danes zakotna pohorska vas z blatnimi cestami, hudourniki na ulicah, s slamnatimi strelkami in tako dalje. Ker pa je bila ©LS poverjena skrb in briga mest-tnega gospodarstva in s tem tudi skrb f;za povišanje mestnih občinskih doklad ter najetje milijvnskih posojil je po logiki demagoških škribontarjev Zasebna zasluga župana dr. Leskovarja. mogoče tudi zasluga Marka Kranjca. Januša Goleča, Franca Hrastelja, Zcbota in drugih »zlatih« ljudi, da so se s tujim denarjem zidale [hiše in kupili avtobusi . . . Tega bi po logiki klerikalne gospode ne razumel n. pr. kak Grčar. dr. Lipold ali katel rikoli drugi, če bi imel na razpolago kredite in vtaknil v mestni proračun toliko in toliko odstotkov več občinskih doklad.
Poleg izrazite »šveflarije«, kaj je vse mestna občina pod SLS-ero nabavila na (ni račun, govori »Slovenec« o velikomestnem značaju Maribora in pozablja (seveda demagoSko preračunjeno H da je bil Narodni blok ne pa SLS s svojimi idejami in predlogi tisti, ki je soroži! marsikatero važno napravo ki ie bila v glavah reakcionarnih klerikalcev dolgo — »španska vas«! In v Narodnem bloku so bili naiagilnejši in najbolj inici-jationi delavci demokrati.
»Slovenčev« poročevalec piše o regulaciji in popravi ulic. o kanalizaciji in zopet o popravi cest. v tonu. kakor da je vse to koka v'šja m«!ost In ne dolžnost funkcijonariev. katerim je bilo poverjeno mestno gospodarstvo!
Sreča pri tem je. da mariborski ob-£Sani, davkoplačevalci in volilci niso tako slepi, kakor S' to »krščansko-so-ifcijalni« kopjemetalci in kanonirji v (Cirilovi citadeli predstavljajo. Dokaz o resničnosti te trditve bo brezdvom-flo podan v nedeljo, dne 18. decembra 'leta 1927.!
. Potem našteva šaljivi kljukec. ki !*e pravzaprav neusmiljeno norčuje »Slovenčevih bralcev, kar enajst rljenih načrtov! — Tableau!
Mariborski	in
Ali bi bilo kaj bolj smešno ali manj resno, ako bi recimo neklerikalne in napredne stranke objavile kar 56 ali več za bodočnost pripravljenih načrtov samo zato, da se zamamijo lahkoverni volilci, kakor koza na sol?!
Ce bi bil jaz nosilec liste, bi obljubil še več bonbonov, zavitih v še svetlejši stanijol. ako mi dajo gospodje klerikalci garancijo, da ne utonem na Koroški cesti ali si pa ne razbijem kje v sredini »velemestnega« Maribora nosu ali celo butice.
V pero mi sili povest o sraki s pavovim perjem, štorija o petelinu, ki si domišljuje. da s svojim kukurika-njem vzbudi beli dan ali preresnična bajka o oslu. ki si je nataknil levovo kožo. stopil pred živalsko carstvo in si dal izkazati kraljevske časti. Bogami, ta vtis imam, ko čitam take neslanosti. kakor jih servira »Slovenec« svojim štajerskim bravcem in se ga ne morem ubraniti, četudi skušam v obrambo nred tem vtisom porabiti celih 30 HP.
Poslušaj, dragi čitatelj m volilec!
Pozimi ti govorijo ti naivni demagogi o novem dravskem kopališču- ne vedo na. da je dosedanje., toliko, hvalisa-no bilo pravcato — mokro nokopališ-če vsaj v pretekli sezoni. Mariborčani vedo brez klerikalnih gospodarskih metorjev čisto dobro da je treba novega mestnega kopališča in vedo tudi, — kar piše doslovno »Slovenec« — »Vprašanje dravskega kona-lisča se bo tekom pribodniih let gotovo rešilo.« — Podoišemo in pristavimo. da že prihodnie leto — ne
samo tekom Pnbodriih let - k^na.	k
Previdnost v obljubah! - če bo iz-	v
Seje in sestanki SDS v Mariboru
V pondeljek 12. dec. seja širokega sreskega odbora za mesto Maribor
ob 20. uri v hotelu Kosovo.
V torek 13. dec. volilni sestanek za I. okraj ob 20. uri pri Kosiču.
V s r e d o 14. dec. volilni sestanek za II. kraj ob 20. uri pri Puntigam.
V čet rt ek 15. dec. volilni sestanek za IV. okraj pri Dergasu ob 20. uri.
V petek 16. dec. volilni shod za celo mesto v spod. mali dvorani Narodnega doma.
Volitev župana v Slatini-Radencih.
Pri volitvi občinskega starešinstva, ki se je vršila v petek, je bil zopet soglasno voljen za župana odlični naš obmejni, narodni borec gosp. Jakob Zemljič; za občinske svetovalce pa g. Fr. Zamuda in g. Franc Puhar. Velezasluženemu delavcu, vrlemu našemu somišljeniku ob naši severni granici k zopetni izvolitvi prav iskreno čestitamo! —
Kako je SLS pozabljiva!
V »Slovencu« in v najnovejšem revol-ver-žurnalu »Mariborčan« se gg. klerikalci obregujejo ob bivšega socialističnega župana Grčarja in ob njegovo gospodarstvo. Zakaj pa gg. svojim častitim »bravcem« ne povedo, da je bila 1. 1921 SLS tista, ki je dvignila Grčarja na ščit kot župana. Če se njegovo gospodarstvo ni obnesl, je SLS vsekakor sokriva.
Ljudska univerza v Mariboru, Slomškov trg 17.
V nedelo 11. decembra ob 4. pop. je iprvi otroški večer. Ga prof. Pibaričeva bo pripovedovala lene pravljice. Sledijo
V restavraciji „Prt treh ribnikih* v nedeljo 11.
VRSTNI KONCERT VRSTNI
Pojedina piščancev. Dobro staro in Sele došlo prima novo vino. — Priložnost za ples.
voljeno agilno napredno občinsko za- • stonstvo.
Potem na hvala za r.*-^r-avo mesta! Kakšna milost katere ne more nikdo drug naklon/ti Mariboru V dolgi raidi naštevamo vseU stavb, nar-kov. trgov in cest se v1e*,a doDn rdeča nit M? m 53*vn m’!! Previdno na ie »Slovenčev« kljukec zamolčal da imajo največ zaslug za to ravno demokratski občinski svetniki.
Za danes bodi to pismo dokončano v miru božJem. Na vidiku ie Pole-cov volilni »Mariborčan« zložen in prinravljen v Cirilov? citadeli kakor zaboj ekrazitnih šrapnel . . .
O še bo »luštno«, dokaj »luštno« v
itične slike. — V pondeljek: g. operni pevec Neralič ooie operne ariie (ob 8. uri 1 zvečer). — V Studencih (deška šo-;la). V forek 13. decembra ob 7.30 predava oblastni referent g. dr. Jurečko o »Jetiki«, tem hudem sovražniku delavstva. —
Radio na Klonnem vrha.
Koča na Klopnem vrhu je nepričakovano obogatela za nadvse hvalevredno napravo. ki je baš v gorskih zavetiščih izrednega pomena. Gospodar koče na Klopnem vrhu je instaliral radio snrejem-no postajo, ki jo je odkupilo SPD in bo vsem posetnikom na razpolage. Mariborska koča ima klavir in pojočega oskrbnika, Ruška harmoniko in orgljice, Klopni
Mariboru, najbolj »luštno« pa v nede-ivr^ pa 3'e oc* Kramofona prišel do radio
ljo. dne 18. decembra leta Gospodovega 1927.. do katorega čaco se bodo Mariborčanom, seveda volilcem in davkoplačevalcem odnrie zasenčene oči in se bo tudi v glavah zasvetilo spoznanje dobrega in hudega.
Občinske volitve v Studencih
Od članov Narodnega bloka, ki je bil ustanovljen 1. 1924 in kateri še danes obstoji v celoti in solidarno deluje, smo prejeli na našo včerajšnjo notico o občin skih volitvah v Studencih sledeče pojasnilo:
; V nedeljo, dne 11. t. m. ne bodo 4 am-fak samo 3 skrinjice, ker je bila korau-Slstična lista razveljavljena. Prva lista 'Je socialistična z nosilcema Kalohom in Pušnikom. Druga lista je lista hišnih gospodarjev; na njej briljirajo imena dr. fritz Juritsch, bivši nemško-nacijonalni Župan, Ullrich, Franki, dva Kollniga itd. 'poleg radikala Belšaka in izrazitih Slovencev, ki pa so postavljeni za namest-jinke. Tretja skrinjica ni klerikalna, ker &LS sploh ni vložila svoje liste; pač pa pha ta lista naslov »Najemniška lista Združenih slovenskih strank« in predstavlja torej Narodni blok.
Tretja skrinjica je torej skrinjica narodno zavednih mož posestnikov in najemnikov in bo zato vsak Slovenec brez razlike političnega mišljenja vrgel svojo krogljico v tretjo skrinjico za Narodni blok.
StudenČani! Pozivam Vas, da v nedeljo, dne 11. t. m. glasujete za listo »Najemnikov združenih slovenskih strank«, ki ima tretjo skrinjico. Volitev se začne pb 7* zjutraj. Volite že dopoldaeJ
Pred razpustom občinskega odbora v Soštanlu
V mestu Šoštanju so bile 27. nov. občinske volitve, pri katerih je dobila »nemška« lista 8 odbornikov, soc. demokrati 3 in SDS 6. Ker v Šoštanju pravih Nemcev ni več kot kvečemu 15, poleg tega pa kakih 30—40 renegatov, je jasno, da je nemška lista dobila svoje glasove le s pomočjo najgršega terorja tovarnarja Woschnagga in njegovih poma gačev. Saj je znano, da imajo socialni de mokrati nad 150 organiziranih članov, dobili pa so komaj 64 glasov. Znano je dalje, da je imel tovarnar Woschnagg na dan pred volitvami v tovarni volilni sestanek, na katerem se je delavce opozarjalo, naj se zavedajo, kdo je njihov delodajalec, in naj po tem vravnajo svoje postopanje pri volitvah. Jasno je torej, da so Nemci dobili svoje glasove potom najgršega terorja. Z ozirom na/vse to sta sklenili SDS in pa socialistična stranka, da vsi na njunih listah izvoženi odborniki (9 od 17) polože svoje mandate in da zahtevata razpust obč. odbora, ki itak ne bi mogel biti delazmožen, ter razpis novih svobodnih volitev. To sta obe stranki v posebni spomenici sporočili politični oblasti, katere naloga je sedaj, da stvar v interesu občinskega .gospodarstva nujno reši,,
aparata. Planinci podjetnost gospodarja iskreno pozdravljamo. —
Oficirji mariborske garnizije prirede dne 17. t m. v Unionski dvorani slavnostni ples v proslavo roistnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. Pričetek ob 9. zvečer; obleka za gospode frak ali smoking, za dame plesna toaleta. Za ta ples se ne bodo razpošiljale posebne po-zivnice, temveč veljajo kot permanentne in vstopnice one, ki jih izda Oficirski dom. Kdor nima take legitimacije in se želi udeležiti plesa, naj javi to najkasneje do 12. t. m. predsedniku Oficirskega doma, podpolkovniku g. Petkovič — kasarna 45. pp. Melje. —	19f4
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 1. do 7. decembra je bil prijavljen mariborskemu mestnemu fizikatu po en slučaj škrlatinke in šena. En slučaj škrla-tinke je končal s smrtnim izidom. —
Sadjarska in vrtnarska podružnica ljutomerska
vabi na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 18. t m. točno ob J4 9. dopoldne v III. razr. deške šole s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajničarja in drevesničar-ja. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti in plačevanje članarine za 1928. — Pridite vsi člani in prijatelji sadjarstva!
Nesreča pri delu.
Strugar v železniški delavnici Jakob Rakitnik se je jvčeraj tako ponesrečil pri delu, da je moral v bolnico po zdravniško pomoč. Stružnica mu je prerezala kite na levi roki. —
Ure, zlatenina na obrobe
brez poviška. Ilgea*, Maribor,-Gosposki 4. 15, - - "“v i
Razstava prof. Gvajcg,
Jutri, dne 11. t. m. ob 11. doa. t slavnostni dvorani v II. nadstropju moškega učiteljišča v Koroščevi ulici akad. slikar prof. A. Gvajc razstavo svojih slik. —
Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo vabi vse odbornike, njih namestnike kakor tudi društvene člane k jako važni odborovi seji, ki bo v nedeljo dne D. t. m. ob 10. dop. v Mariboru, Sodna ulica 9, pritličje, soba 27. —
Gozdovniki!
Jutri, v nedeljo, ob 10. dopoldne, v meščanski šoli obvezen Rodov zbor! — Poročilo občnega zbora v Ljubljani! —■ Pridite sigurno vsi! — Glavar.
Premogovnik »Peklenica« v Murskem Središču
je razširil svoj obrat z novim rovom. Premog iz tega rova je izvrstne kakovosti, ki je dobavo toliko povečala, da je premogovniku mogoče, znižati ponovno dosedanje cene. Mnogoštevilni odjemalci tega izvrstnega in vsestransko dobro vpeljanega kuriva pozdravljajo ta redek, slučaj redukcije cen. Opozarjamo na tozadevni današnji inserat.	1871
Nov sejem v Slov. Bistrici.
Vsled razglasa mestnega urada v SL Bistrici Br. 107-3 objavljamo, da se vrši dne 15. decembra (v četrtek) v Slov. Bistrici na novo vpeljani živinski in kramarski sejem. Interesente pozivamo, da ga v čim večjem Številu posetijo. 1855
Ustanovni občni zbor Pogrebnega društva na Pobrežju pri Mariboru
ba v nedeljo, dne 11. decembra v verandi srostilne Simonič, Cesta na Brezje 15-ob 9. dopoldne.
Priglasitev zasebnih žrebcev k licenco* vanju.
Lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za nlemenitev tujih kobil, morajo priglasiti žrebce najpozneje do 3l dec. pri sreskem poglavarju (mestnem magistratu), v čigar okolišu se nahaja. Pri priglasitvi, ki se vrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznaniti: 1. Ime, priimek in bivališče lastnika; 2. pasma in rod, starost in barva, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti, se splošno ne daje dopustilo za spuščenje. Veliko županstvo bo svoječasno razglasilo, kje in kedaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). —
Skrb vsake gospodinje.
Otroci morajo v šolo, stanovanje treba da je v redu, jed tečna, a cela družina snažno Oblečena. — Take in enake skrbi ima vsaka gospodinja. Ako jo torej rešimo vsaj skrbi za veliko žehto, smo ji storili mnogo. Čarobno sredstvo za pranje perila se imenuje »Radion«. — Kupite še danes en zavitek, pa poizkusite! —
VI sami boste obdarovani!
Od 1. do 25. decembra priredimo za naše cenj. odjemalce stalno božičnica, tako da vsak kupec dobi od nas srčkano božično darilo! A. Stoječ, zlatnina, ure,
Maribor, Jurčičeva 8____________________ 183S
Pri zaprtju, nerednem prebavljanju, bolečinah v želodcu, glavobolu, pri občnem nerazpolo-ženju, je potrebno vzeti zjutraj na tešče kozarec prirodne Franc-Jožefove grenčice. Po izkušnjah, pridobljenih na klinikah za notranje bolezni, je Franc-Jožefova grenčica izvrstno sredstvo za čiščenje. —
Ljudje govore,
da se dobe pri tvrdki L. Ornik, Koroška cesta 9, vsakovrstni oblačilni predmeti po neverjetno nizkih cenah in to celo na o-broke. Pojdite in poizvedite, če je to res!
To bi res bila kolosalna ugodnost! —
■u V » v	1
1903
žTrfrbTtFTcGie'
Adventni dnevi med ljudstvom
mistična doba adventa*
CIJIN kruh NA POHORJU.
SVIT NICE. ČAROBNI STRELEC. LU-PRI PRAVE ZA BOŽIC. OTROŠKO VESELJE.
Decemberski dnevi, ko zapade sneg in se vse pripravlja na vesele praznike, so na kmetih posebno idilični Nekaka mistika obdaja takrat selišča in domove, vse preveva skrivnostno hrepenenje po miru na zemlji... Vse kaže dobro voljo.
Značilne za to dobo so »svitnice«, ki adventni čas še posebno proslavljajo. Zgodaj zjutraj, ko je še trda tema, hite ljudje od vseh strani s svetilkami in ba-kljami proti cerkvi. Kot; kresnice v poletni noči svetijo ob pobočjih in cestah, le bela snežna odeja te; spomni na poezijo božične noči, ki se bliža. Ljudstvo je mnenja, da je neobhodno potrebno, udeležiti se 3 svitnic. V Slov. Goricah in na Pohorju se to strogo izvaja, ob Ščavnici je pa za dekleta razširjena še posebna navada.
Že na prvo adventno nedeljo si mora Jeklina kupiti robec; pikdo ne sme videti, ko si ga kupuje, trgovcu mora plačati, toliko, kolikor on zahteva. Kupljeni robec si mora ves adventni čas na skrivnem robiti Pri polnočnici mora med pvzdigo-vanjem storiti skrivaj zadnji vbodljaj. V .cerkvi in domov grede ne sme spregovoriti Ko pride domov, si mora dati robec pod zglavnik in na njem zaspati. Po noči pride tisti, ki ga bo poročila, da ji obrhe z robcem lice...
Tudi za fante v Slov. goricah je znan po; eben adventni običaj, Na dan sv. Luci j s — 13. decembra še mora začeti de-
lati stolec, ki se nese k polnočnici In na njem se lahko zve bodočnost. Ponekod se delo prične že na dan sv. Barbare (4. dec.) Stolec mora biti iz 9 vrst lesa in se mora delati skrivaj. Tudi na Pohorju so istega mnenja, vendar imajo, tu še neko drugo opravilo. Na Lucijin dan se pečejo mali hlebi kruha, ki mu pravijo »Lucijin kruh«. Ima posebno čudežno moč pri živalih. Še celo pes dobi svoj delež proti steklini. Ta običaj je,razširjen tudi drugje, vendar pomešajo med kruh razno semenje in zelenje, .nabrano o kresu. Živina ima potem dober tek.
Lucijin dan se je svoj čas praznoval /ta Murskem polju posebno čudno. Dve ženski ali dva moška sta se oblekla kot Lucija in strežnica. Lucija je bila črna, strežnica bela. Prva ima velik krožnik, na niem pa dolg nož in oči. Ona sili otroke moliti Tistim, ki radi molijo, deli sladkano koruzo, ki jo nosi Seboj. Kateri pa ne. molijo, jim koplje oči Strežnica ima veliko sekiro, na kateri so obešene pe-roti, ki stoje v stran, kakor ušesa. Tega strašila se otroci bojijo, ker mislijo, da bi jih pograbilo, Če ne bi pridno molili
Advetni čas je tudi čas za božične priprave: izrezavanje jaslic, prirejanje drevesnih okraskov itd. Že to je za deco posebno veselje in čim bolj se bližajo prazniki, tem bolj nestrpna postaja. Šele božični zvonovi svete noči prinesejo težko pričakovani mir ljudem na zemlji...
Mariborski tipi
NAŠI DON JUANI ALI GOSPODJE JANEZI.
Maribor, 10. dec.
To kar bom tu napisai, je plod dolgega, kajpak objektivnega opazovanja in nobena zafrkacija, ampak odkritje in če smem verjeti svojemu prijatelju, ki mi Je dal inicijativo (pobudo) za to »študijo« -- bo vse v naslednjem povedano Pikantna (ne banalna) mana za mariborsko publiko ih če hočete — za neodkrite In še nepreštudirane Don Juane.
če zgovoriš ali slišiš besedo Don Juan. nisi pravzaprav rekel ali slišal nič posebnega. Don Juan ni nikak tip razun tip ero tika, ki se razlikuje od tipa asketa; kajti če nočemo biti iažniki pred samim seboj in svojo vestjo, je vendarle res, da križa pota vsakega moškega več kot ena žena... če se pa tip Don Juana začne pri prvi, drugi, tretji, četrti, peti — in xi-ti ženi se splošno, zlasti pa pri mariborskih ne more kategorično trditi. Erotično pismeni ljudje poznajo sicer. ženijalno pesnitev Lorenza Dap.onteja, ki je iz Don Juana napravil nacijonalno .figuro, v kateri je Don Juan opisan v najrazličnejših poantah in tipičnih karakteristikah, vendar grešimo proti objektivnosti če bi španskega Don Juana, kakor je pisan, generalizirati za vse tudi slovenske »gospode Janeze« — (kar so v resnici I); kajti tip Don Juana ni jedinstven, njih je več, »lasti v Mariboru. Pri tek tipih pa so take razlike kakor sploh v značaju smrtnih ljudi.
Toliko za uvod. Pripomnim naj še samo to, da imen teh špecijalitet Maribora iz posebnih razlogov ne bom imenoval, za katero diskretnost pričakujem proti-uslugo.
Prvi je močno dražljiva natura, kateri ne zadostuje njegova precej krepka zakonska polovica. Močne narave, bikovega vratu razbija ženska srca kakor vratove šampanjskih steklenic, kateremu športu je posebno vdan. Pri tem svojem posln prepeva in se smeji z gromom prepričanega bikoborca, in je o specifični vrednosti ženske prepričan v to smer, da ni za drugo rabo.in ne.sme služiti v druge Svrhe kakor v njegove strategičnu načrte. Omenil bi še, kam zahaja in kje
se ga vid| največkrat, ali to bi bilo nevarno. Pripomnim le, da je spoštovana ličnost in da je njegova don-Juanska strategija v okviru vpliva nepremagljivih okolnosti — upravičljiva.
Drugi je eleganten, duhovit bonvivan, ki je v dno svoje duše prepričan, da mu ena sama ženska za duševno razvedrilo ne zadošča. V biografijah sjav-nih mož mu topogledno naliči — Goethe. Ta »drugi« je uspešno - ljubezniv in se nanj nobena ženska ne jezi, o preklinje-vanju pa sploh govora ni; kajti iz njegove prakse mu je dovolj znano, da se ženske v principu nikdar ne jteze, če imajo zavest, da so se kedaj predale ljubljenemu možu. Ta Don-Juan (slov. »gospod Janez«) ima do revnih veliko usmiljenje,, ne more pa niti njim, še manj pa sebi pomagati Tem lepim revicam pa ostane dober prijatelj in zaščitnik še dolgo potem, ko je nehal misliti na telesne čare revne oboževanke, kateri se je približal iz golega »usmiljenja« do njih krute usode.., Rad popiva in plača svoje račune točno. Prigodi se pa, da je že marsikateri krojač in čevljar brezmotorno letel preko, stopnic zato, ker ga je motil pri telefonskem razgovora z direktorjem banke radi menice za Madame \.
Tretji gospod Janez ima — kakor se vidi —nekaj potez od svojih dveh prednikov, vendar je tip za sebe. Njega ne vodi po ljubezenskih potih, nobena izrazita Sila in niti sam ne ve, kaj ga sili, da po vseh pravilih dostojnosti preži na svojo »ideale« kakor lovec na srno. A to samo mimogrede, kar je njegova karakteristična poteza. Nesrečen je samo zato, ker je na svetu vse tako, kakor pravi — nerodno in nepraktično urejeno. Ni igralec pa ima Igralsko kri v sebi pa se mu zgodi kakor slavnemu tenorju, ki sprejema prvikrat vse dame, katere ga prosijo za milosten avtogram z blaženim, ljubeznivo-sladklm nasmehom, drugikrat daje iste že z nevoljo, med tem ko mu t r e t j i k r a t že stopi žolč pred grlo. Tudi drugače je igralec mentalitete, pravj pozčr v y*eb mogočih vlo-
gah spreten, sposoben za pretvarjanje v bistvo vseh mogočih tipov, ne da bi imel za to prirojenega daru... Seveda vse napol ali na četrt, ne da bi se potrudil gledati na konec svojega igranja. Zgodilo se je temu tretjemu bratu, da mu je
ta ali ona »dama iz družbe« vspričo mene spraševala vest, a on je bil sveti Alojzij (ime mu je drugače) in hi vedel ničesar. Bil je nekdo drug, a on je čist in moralno globoko čuteč, saj to spričuje njegov — položaj.
Slovenjebistriška kronika
Slov. Bistrica, 10. decembra.
Veliko veselje je zavladalo tudi pri nas, ko smo zaznali za sklenitev prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. Med tem, ko smo se mi veselili, se je seveda Mussolini zvijal, kajti on dobro ve, da se nad njim pripravlja nekaj, kar mu bo dalo obilo plačila po njegovem Capo-retu.
Nad Sl. Bistrico je zavladala huda mrzlična bolezen. Bacili v neizmernih množinah so se pojavili med našimi »pur-garji«. Kar trese jih. Zakaj? Volitve so tu in že nekaj dni teče pri okroglih in štirioglatih mizah takozvani »Agitationswein. — V vojni smo dobivali proti malariji ki-nin, za sedanjo malarijo, ki stresa marsi-kterega, so pa prikladni literčki »rujne-ga«. Ne rečem nič. Samo gledam in če se slučajno zaletim med družbo, ki šteje pristaše različnih volilnih skrinjic, sem tudi jaz deležen kapljice, ki dandanes pre
ganja slovenjebistriško malarijo.
*
Da nekteri veljaki napredujejo, je u-mevno. Ni pa mi 'neumevno, zakaj je nekdo najel »suflerja«. Ali se morebiti tam ustanavlja »teater«? Prav! Saj glavne moči so že tu, ker se nam že obljublja, da nastopi v kratkem kvartet, ki ga bo
vodil dobro znani RA I. R.
•
Sedaj pred volitvami je pri nas obilo sestankov. Pa največje čudo je, da se je pri onem, ki so ga imeli Nemci, govorilo slovenski, na drugem, ki so ga imeli Slovenci pa: če hočeš kranjsko špraho ver-folkomnat, se moraš fremdnih avsdru-hov bedinat«.
Iz Zg. Bistrice se poroča, da bodo imeB 4 skrinjice: 1. SDS; 2. Kmečka delavska zveza; 3. SLS in 4. napredna gospodarska stranka. Tudi tam bo hud boj, ker že sedaj razsaja tropična malarija. Razveseljivo dejstvo pa je, da bo novi župan obvezan, da tlakuje cesto iz Slov. Bistrice do Zg. Bistrice s »Flusspapirjem«, ki bo potegnil vso »fajhtnost«, ki se zbira na progi
*
Večkrat čitamo o letalskih nesrečah. A to, kar sedaj zapišem, se lahko pripeti šele leta 2.000. Gostilničarka je odšla S svojim letalom kupovat vino. Potoma jo je srečala smola. Letalo se je zaletelo v avto. Slednji je pa odskočil in se ni zgodilo nič drugega, kakor to, da je imela gostilničarka opraskan hrbet Nekaj dni pozneje je poskusil isto kupčijo njen soprog. Tudi on se je zaletel. Pa ne pod avto, pač pa v sv. Urha. Druge posledice ni bilo, kakor drugi dan »mačkova obara«.
*
Vas Mariborčane zelo spoštujemo, k«? imate velikega župana. Pa tudi vi nam vračajte milo za drago, tudi vi nas občudujte, kajti mi, mi pa imamo »debelega« župana.
*
V veliki nevarnost pa bodo razni vo* lilci, kajti ravno tam okoli volilnega lokala je obilo blata in vode. Pa faktorji so jo pogruntali. Da bo pot prikladna, je nekdo ponudil svojo kočijo, zopet drugi je naročil toliko plavalnih hlač, da bomo vsi, ki jim kočija ni namenjena, plaval! po raznih potih do naših skrinjic.
JProsveta
Mariborsko gledališče
Sobota, 10. decembra ob 20. uri »Madame Butterfly« ab. C.
Nedelja, 11. decembra ob 20. uri »Logarjeva Krista«. Prvič. Navadne operne cene.
Pondeljek, 12. decembra. Zaprto. • Torek, 13. decembra ob 20. uri »Madame Butterfly« ab. A. Kuponi.
Nedelja v mariborskem gledališču.
To nedeljo, ll. decembra, se vprizori samo ena predstava: priljubljena opereta »Logarjeva Krista« prvič v tej sezoni. Vlogo cesarja Jožefa II. igra g. Da-než, vlogo dvornega maršala g. VI. Skrbinšek, druge vloge pa so zasedene kot lani Veljajo navadne operne cene.
Marib. gled. abonenti se naprožajo, da plačajo svoje zapadle obroke do 15. dec. „
Gostovanje graškega gledališkega ansambla v Mariboru.
Pogajanja glede gostovanja graškega gledališkega ansambla v Mariboru so u-godno zaključena in je dbsežen sporazum, da bodo Gradčani gostovali že 19. t m. Uprizorili bodo Schillerjevo »Ko-varstvo in ljubezen«, katerega uprizoritev na Dunaju je graškemu gledališču prinesla velik uspeh, kajti kritika je s priznanjem nagradila umetniško kvaliteto podajanja in označila graško gledališče za najboljši izvendunajski ansambel. V »Kovarstvu in ljubezni« sodelujejo: Gustav Zimek, Erich Strčmer, Hans Kamauf, Grete Imle, Wenzel Hoffmann, Hans Jorg Adolfi, Flora Schweikhardt, Ida Kossow, Wally Waldeck in Louis Mittersteiner; kot inscenator pa bo fun-giral Wenz. Hoffmana. —.
Fran Neralič
V pondeljek, dne 12. t m. nastopi ni operni bariton, Fran Nerallč v samostojnem koncertu pred mariborsko pub* liko. Nedavno je absolviral uspešna gostovanja v Zagrebu in v Ljubljani V Zagrebu je nastopil kot Rigoletto, v Ljubljani pa kot oče Germont v Travia-ti. Povsodi je ugodno iznenadil gledališko publiko ter si pridobil polne simpatije, kar je dokazal živahni aplavz, katerega je bil deležen. Tudi poročevalci so mu darovali veliko pozornost in iz njihovih kritik je razvidno, da imamo opraviti z umetnikom resnih kvalitet in temeljite muzikalnostl Predvsem se omenja njegov značltni in plemenit glasovni materijaL Neraličev bariton je briškega značaja ter ima od narave mehko in lahko višino, nekak noralni zvok. Glasovni obseg je v vseh registrih izenačen. Omenja se k tem 5e volumlnoznost, simpatičnost in metalno zvočnost tona. Pevec poje mimo, uprav elegantno in s sigurnostjo; mnogo pažnie daruje lepemu fraziranju in čuvstveno iskrenemu predavanju ter ne išče zunanjih efektov. V igri je podal dovršeno kreacijo ter se izkazal kot rutiniran igralec, ki ima živahen in simpatičen nastop. Dajo se mu še migljaji v nadaljno izpopolnitev umetniških vrtin, pevskih ta igralskih in vsa poročila mu prerokujejo lepo bodočnost. Njegov koncert, ki se vrši pod okriljem Ljudske univerze, zasluži torej vso našo pozornost to prav posebno še opozarjamo na srečno sestavljen vspored, ki vsebuje arije iz domačega, kakor tudi najbolj priznanega svetovnega slovstva. Jamči se nam poseben umetniški užitek in občinstvo vabimo, da poseti v kar največjem številu prireditev priljubljenega domačega umetnika, katerega nam bo vzel v prihodnji sezoni prav gotovo kak večji oder,	H.	D.
Stre* ¥
aas
d.
V Mariboru, 3ne 10. XII. 19?»
Iz kraljestva filatelije
ZANIMIVI POSTNI ŽIGI NA ZNAMKAH LJUBLJANSKE IZDAJE.
VINSKI POMEN IN DOKUMENTE
ZGODO*
Kmalu po prevratu je podarila Ljubljana slovenskim filatelistom lepo serijo novih znamk, tkzv. ljubljanskih, ki so simbolično prikazovale naše osvobojenje, ozi roma na kronskih vrednostih glavo kralja Petra I. Ta izdaja je za filateliste silno zanimiva, ker se je za njih izdelavo uporabljal najrazličnejši papir in najraz-Hčnejše barve, razun tega pa izkazujejo zbog nedostatka potrebnih strojev in tehničnih pripomočkov tudi mnogo tiskovnih pogreškov in napak. Večino teh navajajo vsi boljši katalogi znamk, specijalist pa bo našel seveda še vse polno drugih malenkosti, tako, da bo količkaj popolna zbirka obsegala kar na stotine najrazličnejših nijans in to z ozirom na barve kakor tudi na papir, natise itd.
Razen vsega tega pa se najdejo pri uporabljenih znamkah še druge zanimivosti, ld so posledice prevrata, oziroma takratnih povojnih razmer. To so poštni žigi, s katerimi so bile znamke žigosane. Posebno v obmejnih krajih so ti zelo zanimivi. Poštni uradi si seveda niso mogli nabavita kar čez noč novih žigov; zato so bili prisiljeni uporabljati še nekaj časa s-tare avstrijske. In tako naletiš na znamke;, ki imajo dvojezične žige — slovensko-nemške —, celo take, ki imajo samo nemške žige, ali pa končno znamke, ki so bile žigosane s popravljenimi žigi, na katerih je bil nemški .naziv odstranjen. To so izvršili menda po-Stnl uradi sami; spoznaš jih lahko, ker imajo polovico kroga praznega in v drugi polovici samo majhen slovenski napis, kot je bil poprej v Avstriji.
Kdor ima mnogo žigosanih znamk, si bo lahko sestavil tudi zbirko po poštnih žigih in bo imel s tem veliko veselje. A ne samo to. Tudi zgodovinski pomen imajo take sestave. Našel bo med temi žigi imena krajev, ki bi lahko danes pripadali nam, na primer Koroški: Velikovec, Sinčja ves, Grabštajn itd ter na Štajerskem: Špilje, Cmurek in Radgona. Za poznejše zgodovinarje bodo tudi te majhne znamke s svojimi žigi važen dokument, kajti: avstrijska poštna uprava gotovo ne bi bila dala dvojezičnih žigov
primerih samo znamke, sicer še nalepljene, vendar pa izrezane iz razglednice ozir. dopisnice in slednjih nisem videl, torej tudi nisem mogel sklepati na event. naslovnika, odpošiljatelja, kraj, odkod in kam so bile poslane itd., sem smatral vse to samo za igračkanje ozir. nameravano prevaro.
Nekaj časa pozneje pa sem našel slučajno v albumu znanca dve razglednici, ki sta bili odposlani iz Celovca v Maribor in sicer v času, ko je bil prvi zaseden od naše vojske. Razglednici sta naslovljeni na isto osebo in nosita datume 14. in 15. VI. 19l9. V sredi zgoraj sta pečata vojaškega oddelka in zraven čez znamko zopet: SHS Celovec. Popolnoma jasno in razločno. Stvar ml je bila sedaj razumljiva, ko so bili naši vojaki v Celovcu — kar je trajalo menda 10 do 14 dni — tamošnji poštni urad gotovo ni deloval, ker so nemški poštni uradniki najbrže zbežali. Vojaštvo si je odpomoglo s tem, da je samo žigosalo svojo pošto in jo odpremijalo v Maribor. Tako je vzpostavilo vedoma ali nevedoma vojaško pošto in v tem primeru celo vojno pošto. Ker pa je vojaštvo obstojalo večji-del iz Slovencev, bi lahko rekli, da je bila to menda edina in zadnja slovenska vojna pošta.
Kakor sem poprej omenil, je bila naša vojska le kratek čas v Celovcu, zato je bilo odposlano od tam gotovo samo razmeroma majhno število poštnih pošiljk s to štampiljko in dobro bo, če bi pregledali filatelisti stare albume in zbirke iz prvih povojnih let, da rešijo, kar se da.
Ker nisem imel časa ozir. prilike, da bi to stvar zasledoval in dobil natančnejših podatkov na pristojnih mestih, bi bilo zelo razveseljivo, če bi se oglasil še kak drug filatelist, ki mu je o stvari kaj znano oziroma kdo od naših strokovnjakov, da bi zadevo pojasnil.
Kot kurijozum navajam še razglednico, odposlano iz Labuda, na kateri pa je znamka uničena mesto s poštnim žigom z uradnim pečatom: Lavamiind, v sredini pa je vpisan s svinčnikom datum: 10. VI.
r L r.
Pri Tonetu Gvalcu
CK današnji otvoritvi razstave njegovih slik).
Minilo je nekaj let, kar nisem zrl v Tonetovo delavnico. Ko sem pa slišal, da pripravlja razstavo svojih novih del, mi srce ni dal več miru; gnalo me je tja, kje na šTone ustvarja svoja divna dela.
Pri vstopu v atelje sem osupnil: Celi kupi slik čakajo v okvirih in brez njih, da jih odpravi mojster v moško učiteljišče, kjer bodo razstavljene. Nad 70 podob.
Tone je bil prav prijazen in mi je z veliko potrpežljivostjo pokazal sliko za sliko in povedal zgodovino nje nastanka. Gvajc ne hodi v naravo z namenom: danes ulovim nov motiv za kako pokrajinsko sliko. Kjer ga prizor omami, tara se uživajoč zamisli vanj, nato pa vzame knjižico in prizor nariše.
Vse slike, kolikor jih je, so posnete po naravi. Kompozicij brez modela ni. Pej-saži, tihožitja in — nekaj novega — prizori iz Maribora.
Najbolj so mi ugajala tihožitja. Gvajc je v njih nedosegljiv. Dolgo sem stal pred trodelno sliko: Srednjo sliko u-stvarja bohoten šop raznobarvnih krizantem v japonski vazi; divne rdeče in zmedene cvetke se dvigujejo kakor bi živele z modrikastega ozadja. Na levi prehaja v tihožitje z rumenimi krizantemami in na desni se šopirij na tretji sliki rdeče rože nad u redko umetnostjo sestavljenim in naslikanim tihožitjem. Da ima Gvajc okna odprta, ne vem, ali bi tudi k njegovim grozdom ne prihajale ptičice v goste. AH ste že videli, kako slika Gvajc nagelčke? Pojdite na razstavo in oglejte si jih, ki jih ljubite, kakor jih ljubim jaz, tiste dehteče krasotice poznega poletja.
Gvajc je port narave. Njegove pokrajine niso prozaični posnetki istinitosti. Povsod zna naš mojster vloviti moment, ki daja izrezku narave tisto silo, da vpliva tako privlačno na naše srce: ne moremo se ločiti od teh krasot naše slovenske zemlje. Zdaj nam odgrinja umetnik s še zaspane gorske krajine tančico, ki jo je še pravkar zagrinjala — še se vlečejo v globelih sive megle, le vrhovi se svetijo v rdečkasti nežni zarji — svet
se vzbuja in gozd vstaja k novemu življenju. Ali pa na drugi sliki: par golih vrb se dviga v krvavordečo večerno zarja, tema zagrinja ozadje in se lovi debel in vejic, kakor da se nemo in neusmiljeno bori v ugašajočo lučjo. Nepopisni so občutki, ki navdajajo srce, ko gledaš take prizore. Le težko se ločiš od take umetnine, dasi veš, da te čakajo pri vsaki sliki enaki občutki.
Gvajc se razvija neprestano. Od leta do leta raste njegova umetniška sila. In če primerjamo to, kar je sedaj ustvaril z delom prejšnjih let, tedaj se nam vsilju je vprašanje: Kdaj pride ta strmeča duša do svojega viška?
Želimo Tonetu Gvajcu mnogo uspeha. Kdor želi urico nekaljenega umetniškega užitka, naj se potrudi na njegovo razstavo.	—L
Ultravijoletni žarki in njih ugoden upliv.
V Nemčiji so pričeli pod nadzorstvom profesorja Hingsta zanimivi poizkusi v neki ljudski šoli. Šolska oblast je namreč odredila, da se morajo preizkusiti neka nova stekla, ki prepuščajo ultra-vijoletne solnčne žarke. V to svrho so v šoli organizirali tri razrede z dečki in deklicami istih let in približno enake telesne konstitucije. Razredi se nahaiaio v treh različnih stavbah, na katerih so okna z navadnimi stekli, okna s stekli, ki prepuščajo ultravijoletne žarke in dvorana brez stekel, torej z odprtimi okni. Vsi prostori so na isti solnčnl strani in enake velikosti. Po več mesecih bodo otroci vseh treh oddelkov stehtani, zmerjeni in zdravniško pregledani, rezultati pa bodo registrirani. Sličen poizkus so napravili že na Angleškem in ugotovili, da so kolarji, ki so posečali razred z ultra-vijoletnimi stekli, po 9 mesecih tehtali 1 kg in 4 g več od otrok, ki so obiskovali razred z navadnimi steklu
Ranjena nevesta pred oltarjem.
Hčerka nekega bogatega trgovca iz Lodza je pred dnevi slavila poroko. V trenotku, ko so svatje vstopali v cerkev, je zavistni snubec nepričakovano skočil k nevesti in ji z nožem prebodel prsL Kljub težki poškodbi se je dekle dalo prenesti do oltarja, kjer je bila poroka tudi izvršena. Po poroki so jo prepeljali v bolnico.
OSETITE PRVI ZAGREBŠKI BOŽIČNI SEJEM
50°|o popusta na vseh železnicah S. H.S.
kjer kupite dobro in po posebno ugodnih cenah na drobno in debelo
odi decembra I9Ž7 do vključno
__	_________ ___________________________________________________,_______24.	d e c e m b r • 1927. do pol noči.
Legitimacije se dobe na glavnem kolodvoru v Zagrebu in v pisarni PUTNIKA, Jelačičev trg 6, za ceno Din 6'—.	1873
krajem, v katerih ni bila vsaj nadpolo-▼ična večina Slovencev, torej je to dokaz, da so bili vsi ti kraji po veliki večini slovenski. Nadalje mu povedo tudi, da so bili ti kraji že pod našo oblastjo, da pa so nam jih zopet iztrgali potom Izumetničenega glasovanja (plebiscitne znamke.)
Od zgoraj navedenih žigov je najbolj zanimiv oni Cmureka (Mureck). Znano je, da je obstojal SHS poštni urad v Cmureku še precej časa potem, ko so že ▼si drugi v tem pasu prešli nasilno pod opravo Avstrije. Po odločitvi mednarodne komisije je smela obdržati Jugoslavija svoji poštni urad v Cmureku poleg nemškega vsled tega, ker se je od tu oskrbovala pošta za nekatere krale tostran Mure v Slov. goricah. To je trajalo nekako do junija 1919, ko so Bauerbun-dovci pregnali z nasiljem zadnje naše poštne uradnike tudi iz tega kraja. Ako se najdejo torej danes kake ijublianske znamke z žigom Cmurek (Mureck) do menda. 3. junija 1919, je to povsem pia-vilno in v redu.
Pri pregledovanju večje množine žigosanih znamk sem naletel dvakrat na štampiljko SHS Celovec, ki je bila poševno pritisnjena čez znamko in sicer čez 10 vinarsko rdečo. Ako sem rekel Štampiljko, ki je bila menda celo sestavljena iz posameznih črk, torej ne vlita ali izrezana iz enega kosa. Sodim to po tem, ker lega posameznih črk ena napram drugi ni bila povsem vzporedna in pravilna. Barva natisa je bila vijoličasta, navadna, kakor se uporablja za ročne štampiljke. Kar setu imel v zgornjih dveh
Iz Studiiske kni žnice v Mariboru
Priobčuje Janko G las er.
VI.
Anker M. J.: Kurze Darstellung der mineralogisch - geognostischen Ge-birgs-Verhaltnisse der Steiermark. Gratz 1835. (549.)
Brancsik K.: Die Kafer der Steiermark. Graz 1871. (1190.)
G!owacki J.:	Die	Moosflora	des
Bachergebirges.	[Marburg 1908.]
(450.)
Halte E.: Die Minerale des Herzog-thums Steiermak. Graz 1885. (605.)
Hayek A.: Pflanzengeographie von Steiermark. Graz 1923. (1492.)
Hiltl K.: Das Bachergebjrge. Kla-genfurt 1893. (236.)
Hoernes R.:	Die fossilen Sauge-
thlerfaunen der Steiermark. Graz 1877. (425.)
Ippen J. A.: Zur Kenntnis der Eklo-gite u. Amphibolgesteine des Bachergebirges. Graz 1893. (452.)
Kern F.: Ueber den Gneis von Schento\vetz (Bachergebirge). Stuttgart 1909. (426.)
Koprivnik J.: Pohorje. V Mariboru 1923. (221.)
Krašan F.: Aus der Flora von Steiermark. Graz 1896. (1077.)
— —: Ueber die Vegetationsver-haltnisse u. das Klima der Tertiarzeit in den Gegenden der gegenwartigen Steiermark. Graz 1889. (II 585.)
Landcsmuseum, Das sfeiermarki-schft, Joanaeum u. seine Sammluii-i
gen. Redig. von A. Mell. Graz 1911. (II 798.)
Maly J. K.: Flora von Steiermark. Wien 1868. (547.)
Mittellungen der Gesellschaft fflr Hohlenforschungen in Steiermark. Graz 1896. (410.)
— des natunvissenschaftlichen Vereines fiir Steiermark. Graz 1863 —. (15.771.)
Munda A.: Ribe v slovenskih vodah. V Ljubljani 1926. (II 595.)
Murmann O. A.: Beitrdge zur Pflanzengeographie der Steiermark mit bes. Beriicksichtigung der Gluma-eeen. Wien 1874. (548.)
Redlich K. A.: Das Alter der Koh-Ienablagerungen estlich u. westlich von Rotschach in Stidsteiermark. Wien 1900. (II 586.)
Rejser O.: Die Vogel von Marburg an der Drau. Graz 1925. (1491.)
Rolle F.: Geologische Untersuchun-gen in der Gegend zwischen Ehren-hausen, Schwanberg. Windisch-Fei-stritz n. Windiscb-Gratz in Steiermark. [Wien] 1857 (451.)
Sartorl F.: Grundziige elner Fau-na von Steyermark. Gratz 1808. (916.)
Seidl F.: Kamniške ali Savinjske Alpe. Ljubljana 1907—1908. (244—5.)
Soleh J.: Die Windischen Biihel. (Wien 1919.) (606.)
Wradatsch G.: Die Kafer im Sa-vegeniste. (Berlin 1915.) (734.)
Prispevajte za spomenik Kralja Petra v Maribora
Pesniško razpoložena Rusija.
»Matin« poroča iz Moskve, da je neki moskovski časopis dvignil glas proti industriji stikov v Rusiji in navaja več primerov. Narodni pesnik Boris Korenjev je povodom prekinjenja diplomatskih od-nošajev med Rusijo in Anglijo spesnil In objavil v raznih časopisih in revijah devet pesem o isti temi, dočim je pesnik Osip Kolišev ob usmrtitvi Sacca in Van-zettija objavil okrog dvajset pesmi.
Krona Avgusta Krepkega.
Dresdenski časopisi poročajo, da so a priliki preurejevanja historičnega muzeja v Dresdenu našli krono Avgusta Krepkega in njegovo žezlo ter nekatere dragocenosti, o katerih se je domnevalo, da so izginile. Krona Avgusta Krepkega je izredno dragocena umetnina. Izdelana je iz čistega srebra in pozlačena. Posuta je z različnimi dragulji in tehta 1 kg 83 dkg.
Poslano
Z ozirom na govorice, ki se širijo a podjetju kavarna in gostilna Evropa, Izjavljam, da sem podpisani edini lastnik tega podjetja, ki ga vodi na račun gosp. Fiedler. Vse druge govorice ne odgovarjajo resnici in bom proti vsakomur, ki bo skušal Še nadalje širiti o podjetju izmišljene govorice, sodnijsko postopal. Josip Cizel, lastnik kavarne in gostilne Evropa 1910	v Mariboru.
mmm
RAZUMNA
MICA
„Raduje se življenje nam, saj Radion
Spari
Smučarji!
Zimsko športni odsek ISSK Maribora priredi izlet na Klopni vrh v treh skupinah. Prva je pod vodstvom načelnika odšla danes ob 13.18, druga odide ob 17. in tretja jutri zjutraj ob 5.38. — Na Pohorju, zlasti v okolici Klopnega vrha je smuka izredno ugodna.
Peltzer v Ameriki.
Nemški tekač rekorder dr. Oton Peltzer je prispel v Ameriko, kjer so ga sprejeli zastopniki nemških in ameriških klubov.. Pozdravil ga je tudi nemški konzul. Glede načrtov in namenov, ki jih ima v Ameriki, ni izdal ničesar. Dejal je, da sam ne ve, kaj bo počel. Potoval bo v San Frančiško k sorodnikom. Vsekakor ima svetovni rekorder tajne namene.
Drsalec Grafstrom.
Švedska drsalna zveza je izdala za bivšim prvakom v drsanju Grafstromom »tiralico«, ki je imela popoln uspeh. Pazi-vu, da pošlje svoj naslov zvezi, se je rekorder naslednjega dne odzval na berlinskem konzulatu. Tako je Švedska zopet prišla do odličnega reprezentanta, ki jo bo zastopal na olimpijskih igrah. Iz-gledi ostalih konkurentov so se s prijavo Grafstroma znatno zmanjšali.
Sokolstoo
„Pot v sokolsko življenfe"
Tak je naslov majhni knjižici, ki jo je izdal Jugoslov. Sok. 'Savez za naraščaj in deco, da se jima razdeli na sokolski praznik 1. decembra. Ker dokazuje tudi ta knjižica, da je Sokolstvo poleg tele-sno-vzgojne i visoko etična in v smislu jugoslovenskega nacijonalizma unitaristična organizacija, naj sledi nekoliko citatov iz te knjižice!
»En narod — ena država — eno Sokolstvo!«
»Sokolstvo je največja slovanska organizacija, ki vzgaja Slovane v telesno močne in duševno plemenite ljudi.«
»Vsega lepega se naučiš v sokolski telovadnici... Naučiš se biti dober. Ljubi, spoštuj, slušaj svoje starše! Ne muči živali, tudi ona čuti bolečine! Spoštuj prirodo, ne uničuj brezmiselno cvetic, zelišč in drevja! Ne zaničuj siromaka! Usmili se ga, pomagaj mu! Bodi plemenit v sili in potrebi!«
»Naučiš se biti pošten, pravičen in čist po duši. Govori vedno in povsod le resnico ... Ne laži, ne kolni, ne opravljaj.«
»Naučiš se biti marljiv. Delo je čast, lenoba je sramota.«
»Naučiš se izpovedati svoje prepričanje odkrito in spoštovati tuje.« i »Dolžnosti sokolske... segajo tudi v
življenje izven sokolske telovadnice. V šoli in doma bodi vsekdar poslušen, vedi se spodobno, spoštuj učitelje in starejše ljudi.«	• '
»S sokolsko telovadbo naučiš se discipline, ki velja tem več, ker je prostovoljna; ž njo se naučiš obvladati same-' ga sebe, kar je najtežja, a najlepša zmaga. Spoznavaj samega sebe, da boš trezen v mislih in pravičen v sodbi.«
»Domovina je mati nas vseh. Bodi ji vdan in zvest do groba! Ta tvoja zvestoba ne bodi hrupna in glasna, ona bodi tiha in vztrajna! To zvestobo izpričuj v delu in življenju!«
»Sokolski mladini je prepovedano za-1 uživanje alkoholnih pijač in pušenje.« Navedeni citati lahko prepričajo vsa-kdor ima predsodke o Sokolstvu, kakšni so temu nameni. Dovolj so pač močni, da jih lahko razprše: da uvidi torej vsak pošten in dobrohoten Jugoslovan da mu je odprta pot v Sokolstvo in da tudi svoje dete lahko zaupa Sokolu.
JaDonski kimono - žrtev evropske mode
Kimono, slikovita narodna noša, kt sS jo Japonke čislale dolga stoletja, je imel velik upliv na evropsko modo, toda v Mi kadovem carstvu izginja vedno bolj in se umika novotarijam. Preti mu nevarnost, da bo popolnoma izpodrinjen. To ugotovitev je objavila v nekem tokijskem listu gospa Fusae Cikava, voditelji ca japonskega ženskega gibanja. Kot razlog opuščanja noše navaja dejstvo, da ja-, ponskim ženam ni dana možnost, da si nabavijo dragoceno svilo in brokatna sukna, ki so potrebna za kimono. Japonka, ki se želi oblačiti v skladu z običaji, domačije, rabi dvakratna sredstva, kot-' pri nabavi elegantnih evropskih oblek;! Niti najboljši pariški modeli niso tako dragi kot kimono, izdelan pri dobrem japonskem krojaču. Razen tega je še razlog, ki zapostavlja kimono. Kimono-noša je jako nerodna, kajti široki trak, nazvan »obi«, ki se čvrsto privije v bokih telesu, je tudi iz težke svile in ženskam nadležno breme. Končno je radi stiskanja telesa nasprotno modernim principom higi-jene in nezdrav. Kimono-nošnja je tudi zelo dolga in ovira moderno Japonko v kretnjah. Že 80 odstotkov učenk vseli šol v japonskih mestih in do 50 odstof-kov na deželi oblačijo obleke, ki odgovarjajo evropskemu stilu. Ravno tako so v rabi tudi evropske nogavice in čevlji. Mlade žene nosijo po večini kostume, ki se v ničemer ne razlikujejo od onih, ki jih srečujemo v Parizu ali Newyorku. Kimono se zadržuje le pri starejših damah, ki se cvoiiv- sbičajem ne morejo -is -oieio izneveriti.
Cičerin
SAMOTAR IN ČUDAK DRŽAVNIK IN NE STRANKAR —
Kot najbolj zanimivo osebnost med današnjimi ruskimi oblastniki označuje poročevalec enega največjih pariških listov komisarja za zunanje zadeve Cičerina. Pod carizmom je Cičerin kot bogat aristokrat z mnogoštevilnim vplivnim sorodstvom med ruskim in francoskim pliemstvom postal tajnik konzulatov. Služboval je v Washingtonu, Parizu in Londonu. Naenkrat pa se je v veliko pre-. senečenje vlade in plemenitaškega sorodstva znašel med revolucionarji. Zapustil je čast in bogastvo ter se kot reven begunec naselil v Parizu. Siromašne dele tega velemesta pozna bolj kot stari Parižani
Mož je pa tudi čudak. Živi silno skromno in je navadno revno oblečen. Včasih ga pa nekaj prime, podobno maniji bivšega nemškega cesarja — in obleče se v najsijajnejše uniforme. Pri sprejemu diplomatov je v skromni in celo oguljeni suknji, na večerji se pa pojavi v gala-nniformi rdečega generala. V taki uniformi ali pa v pestri čerkeški narodni noši pride v veliko začudenje vseh so-drugov tudi na kako sejo, ker najbrž pozabi, kaj ima. na sebi. Cičerin je nadalje -zakrknjen samec in nasprotnik žensk. V mnogoštevilnih pisarnah zunanjega ko-misarijata ni niti ene ženske delavne moči in če se kaka ženska slučajno pojavi v njegovih uradih, se pri vsej svoji Iju-
Novost iz faune.
Izjave ravnatelja berlinskega zoološkega vrta potrjujejo domnevo, da je na zemeljski obali še dokaj velikih živali, lci jih mi niti ne poznamo. V sredini nepredirnih pragozdov neraziskanega Konga, v neprehodnih močvirjih, so odkrili novo, zelo čudno žival, ki je nekaka mešanica čebre, žirafe, konja in antilopi*. Razen tega se domneva, da žive v neraziskanih predelih centralne Afrike ogromni krokodili — ostanki živalskih monstrumov iz predzgodovinske dobe. Končno so v Avstralskem morju iztaknili ribo »seradotus«, ki doslej še ni bila znana.
Plesalka s kačo.
V Budimpešti je velikanska reklama napovedal nastop plesalke Arimand Banu v Royal-orfeju. Ta plesalka je namreč slovita po svojih orientalskih plesih In ravnateljstvo orfeja jo je pridobilo za nastop z velikimi težavami in stroški. Plesalka je prišla in šele pred nastopom se je zvedelo, da pri svojih eksotičnih plesih ne nosi nobenega oblačila razven okrog telesa ovite velike žive kače. Vodstvu orfeja in publiki bi bili taki plesi,
t’ *	•	-	’	.	>.	.	\	,	.	I
beznivosti silno razburi. Knjige in godbo ljubi strastno, a na skrivaj kot pravi čudak. Najrajši igra klavir in to le tedaj, Če je sam.	•.
Največ in najrajši dela ponoči. Obiske sprejema navadno okrog polnoči. Ker je bila kriza glede rusko-francoskih odno-šajev tedaj na višku, si je Cičerin izgovoril strogo privatni značaj razgovora. Francoski dopisnik je pa tudi iz- takega razgovora spoznal, da je komisar najtoč-neje poučen o političnem in splošnem življenju v Franciji in tudi o literaturi.. Ob drugem obisku je komisar novinarju prepričevalno razlagal, da nima Rusija nobenih slabih namenov glede Francije, Ko je razgovor nanesel na razmere v Rusiji, je Cičerin zatrdil, da se je v Rusiji osnovala nova aktivna realistična družba in da ni več fantastov, kakoršne je opisoval Paleologue v svojih spominih. Ko sta se ločila, se je že danilo in Cičerin je bil silno prijazen.
Značilno je, da se Cičerin pri vsej vplivnosti niti malo ne vmešava v spore vodstva komunistične stranke s Trocki-jem. Zanj spor Stalin-Trocki ne obstoja. Pri mnogoštevilnih debatah se še nikdar ni od te ali one strani imenovalo njegovo ime. Izgleda, da je Cičerin zaglobljen v svoje delo za državo ter da se ne briga za to, kdo je na čelu stranke.
ki so vzbujali v Parizu veliko senzacijo, seveda zelo po godu. Ne trpi jih pa bu-dimpeštanska policija. Policija je ravnateljstvu orfeja nastope plesalke brez kostima kratko in odločno prepovedala. Ravnateljstvo se je s plesalko začelo pogajati glede kostimiranega nastopa, plesalka je pa dejala, da je to nemogoče, ker bi se nevarna kača nad nenavadno obleko razburila. Ker je prišla zastonj v Budimpešto, zahteva 5000 dolarjev odškodnine.
Sleparsko izkoriščanje sočutja.
Sleparji so silno iznajdljivi. Na Dunaju je enemu prišlo na misel, kovati dobiček iz splošnega sočutja do žrtev zadnjih dunajskih izgredov meseca julija. Ponaredil si je nabiralne pole za rodbine padlih in ker je svoji slepariji nadel še masko socialistične stranke, je z velikim uspehom pobiral prispevke. Nekaj časa je denar sam pobiral, zlasti med delavci, pozneje je pa postal tako predrzen, da je pod naslovom podpornega komiteja razpošiljal prošnje za prispevke raznim odborom in ustanovam. Ujel se je, ker je bil preveč predrzen,
Varuje perilo!
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti bi krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Maksim Gorki:	$
Otreika leta
54 Poslovenil dr. I. D.
Pazno je sledil, da je nalila babica ' čaj njemu in sebi v enaki meri in da iga je izpila ravno toliko čašic kakor on.
»Še eno, kaj?« ga je vpraševala, predno je natočila ves čaj.
Ded je pogledal v čajnik in rekel:
»Nu, daj — še eno!«
Tudi olje za luč pred sveto sliko je kupoval vsak zase; vse to po pol stotini let vzajemnega truda.
Meni je bilo i smešno i odvratno gledati vse te dedove neumnosti, babici pa — samo smešno.
»Pusti ga!« me je pomirjala. »Nu, kaj za to? Star je, zato pa nori! Osemdeset jih že ima! Pusti ga, naj nori, saj nikomur v škodo! Sebi in tebi že zaslužim kruha, ne boj se!«
In tudi jaz sem začel služiti denar: ob nedeljah sem rano zjutraj vzel vrečo in se odpravil po dvoriščih in ulicah, pobirat govejih kosti, cunje in starega železa. Pud cunj so kupovali starinarji po dve grivni, železo — ravno tako, pud kosti pa po osem kopejk. S tem delom sem se pečal tudi ob delavnikih po šoli. Vsako soboto sem prodal raznega blaga in izkupil do trideset kopejk, do petdeset, včasih tudi več.
Babica mi je vzela denar, ga počasi spuščala v žep pri jopi in me je hvalila, povesivši oči:
»Hvala ti, dragi moj! Midva se bova že preživila, ne? če ne bo drugače!«
Nekoč sem videl, kako je, na dlani 'držeč moje petice, ogledovala denar in molče jokala, ena solza ji je motno visela na nosu.
Več kakor starinarstvo, je nesla /tatvina drv v skladiščih lesa na bregu Oke ali pa na Pesku, — na otoku, kjer so ob semanjih dneh trgovali z železom v nahitro zbitih stojnicah. Ko je bil semenj končan, so stojnice razdrli, drogove in deske so zložili na kupe; tam na Pesku je ležalo vse toi do pomladanske povodnji. Za dobro 'desko so plačevali hišni posestniki po
deset kopejk, na dan pa je bilo mogoče izmekniti po dve. Da se je pa to posrečilo, je bilo neobhodno potrebno slabo vreme, ko sta metež ali dež razpodila stražnike in jih prisilila, da so se poskrili.
Nabrala se nas je tovariška tolpa; desetletni Sanjka Vjahir, sinček beračice, ljubek deček, nežen in vedno mimo vesel; brezdomi Kostroma, vihrav in koščen, z velikimi črnimi očmi, ki se je pozneje, trinajstleten, obesil v koloniji za mlade zločince, ker je ukradel par golobov; tatarček Habi, ki je imel dvanast let in bil silno močan, pa prostodušen in dober; toponosi Jasj, sin pokopališčnega stražnika in grobarja, deček osmih let, molčeč kakor riba, ki pa ga je metala božjast; najstarejši pa je bil sin vdove po nekem krojaču, Griška Curka, preudaren, pravičen in strasten borec na pesti, — vsi smo bili iz ene ulice.
Tatvina se v predmestju ni štela v greh, ampak je bila običaj in skoraj edino sredstvo za življenje na pol gladnih meščanov. Poldrugi mesec trajajoči semnji niso mogli nahraniti za celo leto in prav mnogo poštenih hišnih gospodarjev si je poiskalo »zaslužek na reki« — lovili so drva in bruna, ki jih je prinesla povodenj, prevažali so na čolnih manjše tovore, v glavnem pa so se pečali s tatvino na barkah in jemali sploh vse, kar ni bilo trdno pribito. Ob nedeljah so se odrastli bahali s tem, kar se jim je posrečilo, otroci pa so jih poslušali in se učili.
Spomladi, v vročem času pred semnom, so bile zvečer ulice predmestja na gosto posejane s pijanimi rokodelci, izvoščki in vsakovrstnimi delavci, predmestni otroci so stikali po njihovih žepih, to je bil uzakonjen posel, pečali so se z njim brez bojazni, pred očmi starejših.
Kradli so tesarjem njihovo orodje, vijake voznikom, železne zagvozde pri osčh; naša kompanija se ni pečala s takimi stvarmi. Curka je nekoč odločno izjavil:
»Kradel ne bom, mati mi je prepovedala.«
»Jaz pa — se bojim!« je rekel Habi.
Kostruma je imel stud pred tatovi,
besedo tat je izgovarjal posebno s poudarkom, in kadar je videl, da tuji otroci obirajo pijance, jih je razgnal, in če je mogel dečka ujeti, ga je hudo pretepel. Ta velikooki, neveseli deček se je imel za odrastlega človeka; hodil je s čudno dolgim korakom, kakor prenašalec tovorov, prizadeval si je, govoriti z globokim, surovim glasom, ves je bil nekako tog, zamišljen in star. Vjahir je bil uverjen, da je tatvina — greh.
Izmikati deske in drogove s Peska pa se ni imelo za greh, nobeden izmed nas se tega ni bal in iztuhtali smo celo vrsto zvijač, ki so nam olajševale to delo. Ko se je zvečer začelo temniti ali pa ob slabem vremenu, sta se Vjahir in Jasj odpravila na Pesek čez zaliv, po vzbuhlem, mokrem
ledu, šla sta tako. da so ju videli in se trudila, obrniti. pozornost stražnikov nase; mi četvorica pa smo šli čez neopaženo, posamič. Straža, vzne mirjena po Jasju in Vjahirju. jim je sledila, mi pa smo se sešli pri kupu, katerega smo naprej označili, si izbrali bremena in, med tem ko sta urna tovariša dražila stražo, jo silila, da je tekla za njima, smo se mi odpravili nazaj. Vsak izmed nas je imel vrvico, na njenem koncu je bil zakrivljen velik žebelj; s to vrvjo smo vlekli deske in drogove po snegu in po ledu, — straža nas skoraj nikoli ni opazila, če pa nas je zapazila —-nas ni mogla ujeti. Ko smo prodali, kar smo prinesli, smo razdelili izkupiček na šest delov, prišlo je na vsakega po pet, včasih po sedem kopejk.
(Dalje prihodnjič.)
MaN egtMt, M	poar*-
dovelna m •ocijafn* namena •bfitnatra: vaaka beeeda 30 p, aajmanjU znaaek Din 5'
z Mali oglas
Ženitve, dopieevaiije in Ofla* ai trgovaksga ali raUaaaaagaj značaja; veaka beeeda 50 aijmanjii znaaek Dia
a
Snežni čevlji, galoše vseh najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih ce-ahn pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12. Popravila se sprejemajo. 27a
Knjige veže • od priproste do umetniško dovršene vezave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul 24 in 37.	428
Kupim staro zlato, srebrn denar, umetno zobovje’ po najvišjih cenah, ilger, Maribor, Gosposka ulica 15-	U .a
Obrtniški koledar za leto 1928 z jako priročno obliko v platno vezan in z zanimivo poučno vsebino se dobi v trgovini gospda Miho Vahtarja.	1913
Otroka
sprejmem v dobro oskrbo. Tattenbacho-va 16. III. Florian.	1886
Hišo
z 2 stanovanji in vrtom prodam. Studenci, Kralja Matjaža ulica 34.	1912
Galoše in snežne čevlje popravlja Ameriška vulkanizacija. Maribor, Zrinjski trg.	1649
Velika zaloga kuhinjske posode. Vsaki gospodinji znano prvovrstno posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, postekleno, tehtnice, ribeže, sita, deske za testo, valarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutiie za špece* riio in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice, umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Phobus« in druge vrste, škafe, lonce za kubanie perila in perilnice, iedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana in kamenine, umivalo.« garniture in vae vrste steklene robe. — Albert Vicel, Maribor. Glavni trg štev. 5. -	15-a
05 P AH
sc 6arune nccmce Qsrcem-svetitfko,.
■ -	'T	'	-	-	-
So žo $wU(>fke, !ci sova/o ppifelno. raacpob&3iyQ v&Sii/cc/očo smttobo.
n
mm
OSRAM
Kolesa in motorje shranjuje preko zime tvrdka Justin Gustinčič, Tat-tenbachova 14.	26a
Specijaina delavnica za črkoslikarstvo in soboslikarstvo, Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2. Maribor. 1723 Oddam takoj prazno sobo gospej ali gospodični, ki ml plača za 3 mesece naprej. Tattenbachova 16. III. Florian.	1885
Vajenca
od 14—16 let starega sprejmem za delikatesno stroko. Naslov v upravi »Ve« černika«.	1596
Abonente
sprejmem na dobro hrano. Obed po Din 7.50, večerja po Din 5. — Brezalkohlna restavracija »Pri zvezdi«, Maribor, Pod mostom ll.	19U
Brez posebnega obvestila!
Globoko užaloščeni naznanjamo tem potom pretužno vest, da nas je naša nad vse ljubljena in nepozabljena mati, gospa
Ivanka Cutič
partkarjava soproga in hlina posestnica
v 44. letu svoje starosti danes 10. decembra 1927 v Gradcu po dolgi mukepolni in z angeijsko potrpežljivostjo prenašani bolezni, za vedno zapustila.
Maribor, dne 10. decembra 1927.	ms
Marija In Karla, otroka in ostali sorodniki
Pes z znamko Radvanje 122
se je zatekel. Vprašati: Tezno, šola, do 15. t. m.	1895
Tečaj
za vezenje Dichtelčipk in praktično šivanje prične. Vpisovanje do preklica v Pokojninskem zavpdu, Dr. Verstovškova ul. 4. Istotam so vsakovrstni šivalni stroji na prodaj. — Gabrenja. —
Lep solnčen lokal s stanovanjem in pritiklinami se odda takoj v Studencih, Sokolska ulica 6. Vprašati istotam.
1900
Sobo in sobico
z 1 ali 2 posteljama oddam v najem takoj ali s 15. decembrom. Vhod s stopnic. Linhartova ul. 12.	1891
Sobo in kuhinjo oddam v Dušanovi ul. 12.	1890
Kupim hišo tudi v bližini mesta, takojšnja vselitev 50 do 60.000 Din. Ponudbe pod »Plačnik« na upravo lista.	1897
Smuči in .potrebščine se dobijo samo pri Igu Baloh,. Vetrinjska ul. 18.	1892
Aleksandrova cesta 79
te vrli v soboto in nedeljo
oo'edina krvavih In jetrnih klobas ter krofov. »»
mi
se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14
Kisle zelnate glave
za Sarmo ter dobro kisla zelje in fino kadno repo se dobi pri gospej Lovrec Glavni trg, vrsta olja. 1820
Najprimernejša
božična
darila
kupite najceneje pil tvrdki
ANICA TRAUN
OraJski trg 1.	24»
Kupujte obleke in perilo pri
I. Trpinu, Maribor
Glavni trs 17
ker tam je res dobro blago in poceni so«
Slavko Černetič, Maribor, Aieksandiova 23
GLASOVI 60. ODDAJNIH POSTAJ
s posebnim četverosvetllnim REINARTZ R 4, aparatom
modela 1927/28
Najboljši in najenostavnejši sprejenialnik sedanjosti, bi bilo najlepše in najprimernejše božično darilo. Ni Vam treba hoditi v kavarno poslušat koncerte, ker čujete lahko, ako si nabavite naš aparat, najlepše opere in operete iz vse Evrope v lastnem domu
RADIO-STARKEl - MARIBOR
TRG SVOBODE 6	uo»	TRG	SVOBODE 6
Zastopstvo za Ptuj in okolico: V. Sprušina, mehanik v Ptuju,
Za naročila po meri bogata zaloga blaga
POTREBNO JE
da si pravočasno nabavite
so naj lepše in naj cenejše božič no darilo za otroke
božična darila
ki ph nameravate pokloniti svojcem.
Nič ne odlagajta in si nemudoma oglejte bogato zaloge tvrdke
L. ORNIK, Koroška 9
Oglejte si izložbe knjigarne „Tiskovne zadruge“ v
Mariboru, Aleksandrova cesta 13
ki Vam nudi vse oblačilne predmete, kakor tudi vse na obroke po neveijctno nizkih cenah.
iJwni»o»nBD»ri»D»DiEnBpiBnwniBnEiHwDanB
Velika Božična Prodaja
Vse blago je ceneje!
Oglejte si velikansko razstavo!
VELETRGOVINA
TRGOVSKI DOM, MARIBOR
E 4561(27-9
Dražbeni oklic.
Dne 3. februarja 1928 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Grajska vrata, vi. št. 168, stavbišče, dvonadstropna hiša s 16 sobami, vinsko kletjo, z več skladišči, s trg. lokalom, mesnico, gostiln, lokali in gospodarsko poslopje z vin. kletjo, drvarnico, konj. hlevom, pralnico in stanovanjem za hišnico.
Cenilna vrednost: 391.868 Din, polovica torej 195.934 Din
Naimanjši ponudek: 97.967 Din.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na aradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 25. 11 1927.
POZOR!
POZOR!
fl • v* v*	v	I*	••
Kroian, silile, ceviiani.
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijalno m e-hanično delavnico Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica štev. 14, kCr ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
Volna, bombaž, svila
za pletenje in ročna dela.
Za povečan e trgovine išče m
==* družabnika
za eno najboljše idočih trgovin v Mariboru. Potrebno približno 100 — 150 tisoč Din. Obrestujem z 20%. Pismene ponudbe na upravo lista pod „Božič“.
navadne in čarobne svečke, galanterijo, drobnarijo, parfumerijo, papir, pletenine, špago, vrvarske in pletar-ske izdelke itd. priporoča na drobno in debelo
Draoo Rosma. Maribor, Vetrinjska 26
KLOBUK! KUPE, PEBIIA, „ . “L™™* _
EVROPA
samoveznice, obleke, čevlji, nogavice itd. v veliki izbiri po najsolidnejših cenah pri
Jakobu Lah, Maribor samo Glavni trcr št. 2.
NAJPRIMERNEJŠA
nuj m božic
/
so kovčki, usnjate torbice, listnice, denarnice, tobačnice, nahrbtniki, gamaše i. t. d.
Vse to se dobi v veliki izbiri in po zmernih cenah pri
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13
Telefon 207
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO	»
PINTER & LENARD
MARIBOR, AL1K/ANDROVA CE/TA 32-34
Traverze, cement, železo, žičnike, žico, strešno lepenko, poljedelsko orodje, peči in štedilnike, vseh vrst kovanja za stavbe, orodje za obrtnike, kuhinjsko posodo itd. v veliki izbiri in po najnižjih cenah.
Od 10. decembra naprej nov spored. V nedeljo dne ll. t. m. popoldanski koncert z večernim programom in koncertom.
Začetek ob >=16.	1907
mu SUKNJE
kratke suknje z ali brez krznenega ovratnika, zimske obleke, otroške kostume in plašče kupite najbolje in najceneje v oblačllnici
Franc CverSin
Maribor, Gosposka ui. 32
f
v«a®r4.
MarlKoMl V EC E RNI K Jutri.
V MarlEtfffi, 3ne D). m 1937.
Večji promet!	Znižane cene!
Izvrsten in cenen premog!
I Brezkonkurentno !
,PEKLENICA‘
4800 kalorij — br*z lamaaja — km žlindra — malenkost« pepel — brez duha pa irepl« — radi tega posebno priporočljiv za stanovanja.
NOVE CENE:
Po vagoitihr franko Mursko-Sredilie, žel. postaja . Bin 26'—
[za 100 kg
Po vdorih od SOČO kg dalja, franke dam postavljen Din 36-—
[za 100 kg
r detajla na dom postavljen .•ert.«.«* - Bin 40'— 1872	[z»	100	kg
Glavno zastopstvo:
Božidar GuStin - Maribor
Pisarna: Cankarjeva 1 Skladišče;: Cankarjeva 24 - tel. 400
Božični prazniki se bližajo!
Priporočam svojo begafo zalogo galanterijskega blaga, igrač kakor tadi hišnega in knhiajskega orodja po nainižiib cenah. Posebno n ge d na nakupna piiložnost: domači čtvlll za otroke od Din 10, za dame od Din 22, za gospode od Din 25 naprej, tri para sortiranih kanskih nogavic 20 Din vsake kvalitete. Pri nakupu za Din 100 dajem 5% popust.	mo
Josip Mlinarič, Maribor, Glavni trg 17.
Ce potrebujete
1651
za Božič prvovrstne Bizjakove kekse, jih dobite tudi v delikatesni trgovini
Franio Kurinčič, Aleksandrova 31
Tam se nahaja tudi prijeten buffet za sedeče goste!
21
MARIBOR
KOROŠKA »STA IS
Spedjallteta i Nepremočljivi Jesanskl In Umski čevlji!
m,
o
1275
Češko
posteljno perje In puh
rudi tvrdka
Franjo Majer, Maribor, Glavni trg St. 9
Robausov SUHORJ|ugg
mn ■■■	mmmmam
je čajno pecivo velike redilne vrednosti. Vsaka gospodinja naj ima SUHOR vedno za namizje pripravljen. Gospodinje, preglejte še danes svojo zalogo!
starejša, trezna moč, uporaben tudi za inkaso, kolesar, se sprejme s 1. januarjem 1928. Oženjeni imajo prednost. Ponud be pod značko »Priden in zanesljiv« na upravo »VeČernika«. —	1841
mmi
linolej, zavese, posteljne odeje, namizne prte, posteljne vložke, žimnice, posteljno perje in puh, blago za raobliije, žimo, alrik In sploh vse potrebščine za postelje dobite'.priznano ceneno pri tvrdki
fr i’
Karol Preis
Im zalogi pohištva zdroSomlh mizar]«v
Maribor, Gosposka ul. 20
Ilustrirani ceniki brezplačno 1
17SS
V priznano dobri
kvaliteti in izredno nizkih cenah nabavile vaše zimske potrebščine kakor velourje, kamgarne, doubl-sukno, par-hente in drugo manufakturno blago edino le pri tvrdki 1665
13. Preac, Gl. trs 13
MARIBOR
Pleten
19*
veste, jopice, puloverje, volneno zimsko perilo z* gospode, najlepše češko in angleško blago v vseh modnih barvah za moške obleke in r»zno drugo manufakturno blago nudi v lepi izbiri in po znano solidnih cenah manufakturna trgovina
M. FELDIN
OHAJSKI TRO 1
! MARIBOR
VETRINJSKA ULICA
Državni in drugi nastavljene! Imajo znaten popust!
AVARNA JADRAN
v soboto in nedeljo pri normalnih cenah
ONCERT
ljudski sanapamnC
podporno druitvo za slučaj smrti v Mariboru
sprejema vse zdrave osebe bivajoče v Sloveniji, nad 50 do 80 let stare
samo še do 31. dec. 1927.
Podporna vsota iznaša od 1000 do 16.000 Din. Druitvo šteje že nad 1200 članov. — Zahtevajte takoj pristopno izjavo zastonj iz pisarne
.Ljudska samopomoč* v Mariboru
Aleksandrova cesta 45/11.
obro in poceni
kupite tudi v manufaktumi trgovini
Srečko Pihlar, Maribor Gosposka ulica 5 itn
Mm nzki m
ampak tudi hvallima blaga, M ga kupita v trgovini
I, N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova casta 13
Vas zadeven v vsakem oziru.
16*7
N, sslogt je največja isblra najnovejšega blaga za moška In ženske obleke, plašče in perilo. Izgotovljene obleke sa moške, ženske In otroke. Nainovejši kroji*in^zelo nizke cene. Postrežba točna in solidna.
SVETOVNI PATENT^
„ZEPHIR“
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo
Naibotiši podplati
z JO kg drv ogrevaj sobo skozi 24 ur j|j i.ZSPMR", tvoratca pall
Zastopstvo za Maribor železni«!
PMTER A LENAMI
\
1758
se dobijo tamo psi
X
Armlnu Elllngerju
Kralja Petra trg 9
Pisemski papir
najmodernejše izpeljave le pri	ltS8
Zlata BriSnik, slovenska ui. n
Polnilna peres* znamk Valarmm, Hontblanc, Potikata
IDRDRaRC*DRDRDRDenRaaDe0RORC»13EDRt3aSEjRt3EaRnflBC
Prtatno slivovko, drozenko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenenega kisa; čaj v zavitkih in odprt dobite po ugodnih oenah v trgovini
14 a
JAKOB PERHAVEC - MARIBOR - GOSPOSKA 19
NA DROBNO IN DEBELO	Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in strupov
POSTREŽBA TOČNA
lidajaJKonzorclj »Jutra« v Ljubljani;, predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska, tiskarna d. d., predstavni
Stanko U e t e 1 a v Mariboru.