mk šsa resta asšsU In prazniku V, Issued daily v. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Undnilkl In upravnim proatort: Mt 8. LftwndaU An, OtflM o t Publteatlooi Mi? South Uwnd.1. Am, T*t«|>hon» Ki*k».ll «WM LETO—YEAR XXIV. JSt&> Green ponudil sprave 1 tekstilnim magnatom Shoda, ki ga Je sklicala tefcatlfaa unije v Daavilln, se je adeMtt lo oeemtlaeč eUvknrjev In nji. hovih prijateljev Danville, Va. — (FP) — William Green, predaednik Ameriške delavske federacije, ee je odzval povabilu United Textile Workers unije in je prišel v Danville, kjer je dve uri govori) na «hodu, ki se je vršil v nekem mrzlem in zapuščenem tobačnem skladišču. Več kot osemtiaoč stavkarjev in njihovih prijateljev se jo udeležilo shoda. Green je v imenu stavkarjev ponudil , tekstilnim. . magnatom spravo pod sledečimi pogoji: 1. Takojšnjo uposlitev vseh stavkarjev brez diskriminacije in s pravico, da ostanejo člani unije; Ustanovitev arbitražne komisije, v kateri bi imeli etavkarji in tekstilna družba enako zastopstvo ; 3. Stavkarji in družba ee morajo pokoriti odlokom arbitražne komisije. Green je v svojem govoru poudarjal važnost sprave med stavkarji in tekstilno kompanl-jo. Dejal je, da bi kompanija ničesar ne izgubila, ako bi pri-etaia na upravičene zahteve etavkarjev, ker bi se dvignil njen prestiž in bi tako povečala trg za . svoje produkte. Opozoril je trgovce in uradnike tekstilne družbe, ki so se udeležili shoda, da imajo delavci iste pravice do organizacije kot kapitalisti. "Ako se bo kompanija izrekla proti arbitraži", je dejal Green, "tedaj nima nobene pravice do protekcije v legalnem i moralnem oziru. Prebivalstvo tega mesta bi moralo potem vstati in z javnim protestom prisiliti kompanijo, da se podvrže arbitradji." Green je pozneje govoril s poročevalcem Federaliziranega tiska ln mu dejal, ondeljkovo zasedanje senata, Milijarda delsrjev sa okupacijo kitajskih trgev Vancouver, B. C. — Tukajšnji list "The Vancouver Providence" poroča z dne 8. t. m., da nameravajo Kanada, Anglija ln Združe-ne države posoditi kitajski vladi eno milijardo dolarjev s pogojem, ds ddbe monopol kitajskih trgov. Vse koncesije Ž4«snic, pri stsniAč, industrij, driave nemudoma umaknejo politično ln vojaško is Nikaragve. Boreh je tudi hud ln pravi, ds bo energično podpiral Klngovo resolucijo. Nadaljnja poročila i« Nlksragve o dogodku še niso pojasnila, ali so bili napadalci res vstašl ali navadni bandltl. Ame. riška patrolJaHO moš, ki js ŠU takoj na lov za napadalci, se je v petek vrnMa prašnih rok. Napadalci so Jjglnlll v dlunglu ali ps so ušli Čel mejo v Honduras. Svinec aamsato kruha Erie, Pa. — Ako bi mestna uprava porabila densr, ki ga zahteva policijski depsrtment, sa odporno* brezposelnim, bl mords ns obstajala potreba za zvišanje apropriacij policijskemu depsitmentu ss leto 1U81. Župan Williams Js nsmrsč predložil zshtevo, ds se določi vsoia $65,000 sa uposlitev deset novih policajev, zs strojne puške, 11 motofeiklev, Itlri patrolne svte In aparat ss odtlskavanje prstov. Svinec Ih puške so bolj po-trebne zs p<»l>ljsnje iločlnstvs, ki narašča z brezposelnostjo, kakor oskrba družin brezposelnih, ki «o zabredli v pomanjkanje po krivdi drugih. 200 Teriurv pred vojnim Kitajekem pridejo v roke Ameri čsnov, Angležev in KsnadčsiMiv, Angora. 4. jsn. — Dvesto muslimanskih fanatikov se bo govarjak» pred vojnim sodlftčem v Menenu blizu Kmirne, kjer so se udeležili verske revolte pred desetimi dnsvi. Relielno giba-bank itd. ns'nj# dervišev Je |H>|M»lnoma satr POZIV RAJ KOMI TEJ ZASLIŠI NAGAATA Doherty potrošil milijo« dolarjev, ko je priredil zabavo svo» jI vnukinji Waahlngton, D. C. — (FP) — Clarence Senior, tajnik socialistične stranke, Je brzojavll kon-gresniku Fishu, naj pokliče na zasliftanje pred komitej, ki preiskuje komunistične aktivnosti v Združenih državah, Henry L. Dohertja, elektrarskega magnate. Seniorjeva zahteva se je nanašala na izjavo senatorja Norrisa glede zabave, ki jo Je Doherty priredil svoji vnukinji, ko je bila vpelJnna v "višjo družbo". Doherty je reservira) prostore v hotelu Mayflower ln najel possbne vlake, ki so voallt goste is New Yorks ln drugih mest. Prireditev se je vrIHa v razkošju, ki nima primere v zgodovini glavnega mesta. Nor* ris je ob tej priliki dejal, da toka sapravljivost ln razkošje u-stvarja komunlsem. "Uljudno sugestiranu" ee Je glasila brzojavka Flshu, "da vaš komitej pozove na zaslišanje Henry L. Dohertyja, elektrarskega magnate, ker propagira komuniaem ln nasilja v Ameriki, Medtem, ko na milijone a-meriških državljanov strada, Je ta Človek potratil milijon dolarjev za zabavo svoje vnukinji, Doherty Je Izdajalec svoje domovine," Norrisu Je Senior brzojavll: "Čestitam vam, ker ste kritili-rail Dohertyjfvo postopanje. ko se kon|Ne vrne z lačnih pe-; Tnk« početje j« iadajstvo tr de-čitnle, se glasi, ds se Zdrulsne %Ii,kise ponaša, da ima 88,C ponaša, da Ima 80,060,- 000 delavcev In farmarjev l«ro> Genih pomanjkanju. Potrebna Je remedura, ki bo odpravila obsto-Jsčl sistem, ki dovoljuje, da mala skupina mogotoev kontrolira industrije. Ali ste nam pripravljeni pomagati, da pridejo Industrije In bančna Institucije pod ljudsko kontrolor* Nor ris se ne bo pridružil socialistom, toda vodil bo vojno proti privatnemu lastništvu javnih naprav, proti DohertyJu in drugim magnatom, ki izkoriščajo ameriške delavee In farmarje. Fish ne bo poklical Dohortyja na zasliianjs, ker je on sam ¿lan bogate famllLje In odobrava počet js plutok racije, kadar ras-sipa ljudski denar v razkošnih zabsvah. Flsheva naloga Je, preganjati nezadovoljne prole-taree, kadar demonstrirajo za svoje pravice. On ns vidi nobe-negs vzroka, zakij ne bl reveši splsvdirali, ksdar prirejftjo plutok rstl svoje parade. Depresije v lads sogsviésrek! IM jI Paterson, N, j. — Uradniki nogavlčarskc federacija poročs-Jo o veliki brezposelnosti, ki Je nsstsls v tej industriji. Kkoro m tovsrne v vzhodnih držsvsh so ustsvlle obrat In gs n« nameravajo obnoviti pred 8. Jsnusr->ern, še gs bodo «ploh takrat. Izmed 28,000 nogavičarsIfJh delavcev vjphllad«lphijl jih js vs¿ kot polivka brez dela In unija |s potrošlls I« več kot trideset tisoč dedarjev se podpor«. to in v prlnadetem kraju je mir. Zfkiiene ielemlee Vae večje ftelesnlee ns vzhoda so se spojile v štiri sisteme New York. — Predsedniki železniških druib ns vzhodu so ns konferenci zsdnji petek v New Yorku podpissli združitveno pogodbo, ns |Mjdlsgi kstere so štiri naj večje družbe pogoltnile ostala tetanic*, fttlrl druflbs sdsj posedujejo okrog 60,000 milj linij in premorejo skupno osem mii-Jsrtl dolarjev kapitala. Združit* vena pogodba je sdaj pred lože- Obsedno stanje v Hmlmi in oko- ni| ^^vni trgovinski komi- lici Ae traja Pet redarjev abltUi Mtdvale. O. — Pri ekspkjsiJI plinov v premogovniku At. 4 Midvsle Coal kompanije v so-boto zjutraj Je bilo |iet rudarjev ubitih. Petnajst mot se Je rsAllo nepoAluidovanih. Krni*m» cerkev Toledo, O. — < >rkev fU. Francis de Heles, nsjatsrejšs katoliška cerkev v tem meetu, Je v soboto zgorela Pri gašenju je bilo vsč moških ranjenih. siji v Washingtonu v potrditi-v. Predsednik Hoover js, kakor po* rwi «jo, tm odobril sdružitov. Na* liovedujejo se rsdikalne reforme Stili drulbe nameravajo sni« isti v «srnino ns dva eenta na miljo in uv«sti mnogo drugih ugod* nosti zs potnike z namenom, da ubijejo konkureiRDo avtobusov. »tlrje sistemi, Id bodo odslej Imeli monopol ieleaale na vslio* du, so{ New York Central. Pena« s yi v an I j s. Baltimore 4 Ohio In Oheaspeske 4 Ohio, Vse Halj« so Izginile v omrsžju veliksnov. ... , PROSVETA THE ENUGBTBNIUDfT PRO®VETA Um** *«•» in or thk i n»K! ated run (UM. 114«). MM Ja • («■ flMfHt it Pred sto leti Glasovi iz naselbin PK08VETÄ V novoletnem členku katoliškega lUta je rečeno, da je bil napredek tehnike v sadnjih ■to letih zares velikanaki. Tolikih in tokih iznajdb le ni videlo človeštvo. A kaj koriati ve« ta napredek, ko pa je na drufi strani vse narobe. Človeštvo je zagazilo v materlallzem, nihče nI zadovoljen in vee je eprto; sloj napada sloj, narod je proti narodu In driava proti drlavi. Vojne, vstaje, revolucije. Nikjer nI miru in nihče ni srečen. In tako daljav tem smislu. Pisec jadikuje, da je velik del človeštva pozabil na Bofa ln «ato je vsa ta nesreča kljub — velikanskemu napredku. Ako bi bil pisec živel pred sto leti, bi bil lahko čital enake jeremijade: Materialnega napredka Je sicer nekaj, ampak drugače Je pekel na svetu I Povsod vojne in revolucije, nikjer nI pravega miru t Nihče ni zadovoljen In srečen. Prad sto leti je bilo veliko bolje I . . . Ni bilo toliko novotarij, toda ljudje ao- bili srečni. In pred temi sto leti enako: Same vojne, sovraštvo, iločini moralno propadanje ln nezadovoljnosti ... Nikjer prave sreče! — In tako dalje nazaj ato let ta sto leti kakor daleč hočete. Take jeremijade eo običajni apeli na IJud-skp zabltost, ki sproti pozablja na včeraj ln še tega ne ve, kar Je danes, ker nič ne vidi In ne sliši In nič ne pomisli. Slika "srečnega" človeka, ki 1HI na kupu gnile slame In sanja o nebesih po smrti, Je karikatura. Edino bolnik na možganih je tako srečen. Zdravi ljudje, ki niso hoteli biti zadovoljni t gnilo slamo ln splošno mlsetijo svetega jrednjega veka, ao polagali temelj bodočemu — današnjemu — napredku. Materialni napredek je glavni pogoj vsega napredka in arečo človeštva. Da eo Še vedno spori in vojne na svetu — vojne med narodi ln razredi — Je krivo to, ker še vedno prevladuje srednjeveška mentallteta v glavah vladajočih pretežne večine narodov. Socialna nezadovoljnost Itvlra ii ekonomakega Izkoriščanja, ki se vleče skozi vso napisano zgodovino v vseh mogočih formah In oni, ki ee akllcujejo na Boga in od njega izvirajočo bajno srečo, eo to Izkoriščanje vedno blagoslavljali in sami praktlelnlll. Ekonomsko izkoriščanje ps prihaja od privatnega lastništva produkcijskih sredstev. Dokler bodo proizvajali dobrine za privatni dobiček mesto sa ljudsko rabo, toliko časa bodo vojne, depresije, brospo-selnost, pomanjkanje In boji med delavci In delodajalci na svetu — vzllc vsemu naprsdku v tehniki. Zavedni delavci, ki vedno kašejo na vzroke Izkoriščanja In na odpomočke, ki lahko odpravijo te vzroke, ee veeele tehniškega napredka sedanje dobe, ker vedo, da baš tehniška snsnost najuspešnejše koplje grob sistemu dobička. Clm več je Iznajdb In revolucij v industrijah In gospodarstvu, tem bolj se krha moč In smožnoet zasebnega lastništva; Čim vač je kriz in polomov, temveč je šole ta izkoriščane ljudi, ki spoznavajo krivice družabne uredbe. Pametni delavci ne preklinjajo etroja, ki jim Jemlje zaslužek in kruh, temveč zahtevajo, da se »stroj poeta vi v službo vseh, ki delajo. Se več In boljših strojev Je treba, toda etroji morajo biti last producentovt Zavedni delavci se ne jokajo nad netsdo-voljnostjo mase. Kadar ao ljudje nota dovolj-nI, Je to znamenje, da etremljo po preobratu na boljše. Pred sto leti je bilo veliko slabše. Takrat eo angleški delavci delali ta dva dolarja na teden po 16 ur na dan v tovarnah ln 60 odstotkov delavskih otrok Je umrlo vsled podhrane. Danes delajo polovico manj časa ln dobe v najslahiem slučaju petkrat več plače, umrljivost otrok pa je precej zal že na. Kaj je izboljšalo delavske rasmsre v sadnjih sto letih? V st raj na neaadovoljnoet In boj delaveev in pa napredek tehnike. Oboje mora Iti «poredno tudi v bodoče. NajolebAl eo oni ljudje, ki vedno tarnajo nad krissml In nesročsml bednih ljudi, najmanj pa ganejo e prstom, da bi na pravi način pomagali odpraviti bedo a sveta. Materialna je največja nesreča! fcldje eo grdi ljudje. Špekulirajo. Kramarji, bankirji In borzni hudiči. Ruaijo še imajo v pesteh, «daj goltajo tudi Ameriko. Da. tndi katoliško eerkev eo še okupirali vsaj delo-ma Cerkev je izgubila milijone dolarjev v pravkar končanem letu na bortl. Kaj vendar delajo židovski župniki ln škofje?! O drugi konferenci J. B. F. (Modaljevaaje.) Imperial, Pa^Pomisliti ramo, da Je tudi učenje mučno, poeebno v tujem jeziku. Mi smo navadno iskali izobrasbo na podlagi nemškega Jezika. Srbi so pa pošiljali in še pošiljajo evoje študente celo v Francijo. Koliko de-nsrjs to etane, v* le tisti, ksteri gs šteje. Študije i t stsre domovine ne bi bile v Združ. državah toliko koristne, kolikor si predstavljamo In posebno ne za našo mladino. Kdor Je obiskoval šole v Združ. državah, ne bi nikoli mogei dobiti posebnega znanja v stari domovini, ker je bil tukaj rojen, vzgojen in šolan. Drugače bi bilo, če bi se poslalo kakega rojaka, ki je že v starem kraju imel Šole in ki dobro pozna razmere in običaje naroda. Ne vem, v kake namene se bi poslalo mladeniče v šole v stari krsj. To je dvoje vprašanj. Mogoče bi to bilo dobro le za nekatere namene. Na drugo vprašanje si moramo tudi premisliti, koliko denarja bi vse to stalo. Voftnja tja in nasaj, študije, hrana in obleka in druge šolske ter postranske strelke. Recimo, ds bi vee skopsj stalo za par let šolanja nad 12000 za vsakega ln to s skromnim ravnanjem. Ker je naša mladink tukaj šolana in pod našim nadzorstvom, bi bilo boljše, da bi J6 izšolali v Ameriki. Upam, da bi jI bilo /e-liko lažje prit! do izobrazbe tukaj nego v stari domovini. U-pam tudi, -da bi se mladeniči preje, bolje ln veliko lažje izu-ČH1 kaj potrebnega v angleškem jeziku, ki ga razumejo že iz mls-dostl, nego v starem kraju. Ce ee pa misli na širšo akcijo, bi pa lahko ustanovili tukaj posebno šolo v kakem mestu, kjer je nsjveč rojskov ln podučevsli učence v slovenskem jeziku—ali jih pa učili slovenskega jezike. Tsko šolo bi lahko obiskoval vsak rojsk, ki to Mi. Ne mislim e tem krstiti nobenih Aol, ampak le primerjam etvar kako bi bilo boljše In cenejše. Dvomljivo je ps, da bi drŽava kaj prispevala v take svrhe. Ce bi pa slučajno šolali v Ameriki kakega dijaka ln v dobre, koristne svrhe, bi pa brez dvoms nam kaj pomagala tudi vlada ali pa taki zavodi, kateri imajo denar ta take avrhe, poeebno če bi poučevali dijake v poljedelstvu ln živinoreji. Tudi tem proti povabi jen ju it ttare domovine kakih učenjakov na ttroške članstvs, ker bi to vač stajo nego nam koristilo. V starem kraju ao vse drugI običaji šole nego tukaj v Združ. dr-žavah. Ne rečem, da ne bi bilo kaj takega dobro, pač pa niso časi danes ugodni ta tako delovanje. To bi se lahko tgodilo vča-aih na podlagi proetovoljnih pri tpevkov. Danes, jo naša največ-js naloga pomagati bretpoeel nlm in omejiti našo revščino in bedo, ker se Je tako obširno razvila po celi deželi. mmm Kar ee pa tiče skupne akcij« ta pravne aadeve, Je pa nekaj telo pametnega in koristnega, kar bi nam prihranilo mnogo denarja In varovalo članstvo pred Izkoriščanjem. Tudi pojasnilo br. Aleša je telo velike važnosti iS nakup bondov akupno t drugimi orgsnltacljami. Ksr omenja br. ftollč glede potovalnih učiteljev, da bi obiskovali naselbine ln učili tudi pomen organltaclje In druge korletne stvari, bi to bilo telo dobra. Seveda bi bilo treba imeti ratne sestanke In na njih skupno ohjsssjevati pomen društva ln druge korletne etveri. poeebno ta mladino. Med članstvom je mnogo sposobnih oeeb. naj bo te Sil one na-rodnoetl, ta tako delo, kar tudi ne bi etalo mnogo denarja. Danec ao salo kritične razmere ta delavce, da noksteri t velikimi družinami nimajo alti od danee do jutri la nobenega kredita. la teh razlogov naj bi ne računali na kake poeebno priepevke članov, dokler ee razmero malo ne Is boljšajo. Veliko gorja is pa brospoeotnosti bi ee pa propra-čilo, če bi ee poprijel i federacij -•ki člani tudi farmarstve In živinoreje, kakor eem «e tedajič ostenjsl. Naj bi bilo 6e to ali ono delo. samo da bi bilo la oetaio le pri 0lenih federacije. Kako bi bilo lepo» ako bi lahko opoallll kakega siromaka, da ne bi taval la Iskal dela od IWija do Pilata. Ko bi enkrat imeli saj sem prepričan, da bi cela etvar napredovala in ee razvijala ▼ močno organizacijo. Bodimo torej vnetni, složni In nepristranski ter delajmo tknpno t našo mladino; na tak način se be nam tudi napredek zasigural. Pridnemu delavcu ni nikoli odrešeno nobeno delo, sko se le dels, tsko bode tudi z našo organizacijo. Zapomnimo si tudi, da v slogi je moč. F.Lnkanddi. (Kesee.) O okupiranem osemljn , Milwaukee. — Vsak dan preči tam Prosveto od prve do zadnje strani. Dopisov iz Minnesota čitam le malo. Včasih se oglasi brat Kobe Iz New Dulutha in sem pa tam kdo Iz železnega o-krožja, namreč iz Virglnije In Aurora. Chisholm je precej volilen slovenska naselbina, a odkar je Ule odšel, se redko kdo oglasi. Kadar piše Klun, poroča le o društvenih zadevah, nikdo ps ne poroča o gospodarskih razmerah. Vzrok temu molku je meni snsn: tisti, ki to zmožni In bi gotovo poročali, se boje vohunov, katerih je v "okupiranem ozemlju" polno in kateri preže na vsakega, ki bi pisal o delavskih rasmerah In ga takoj nazns-nljo jeklsrskemu truitu. Jeklarski trust ga zabeleži na črno listo in potem je good-tpr. Ljudje se tega boje, ker marsikdo ima hišico, pravzaprav le en vogal, trije so pa že jeklarskega tru-sta. Kjer še nI te situacije, bo pa v bližnji bodočnoeti, ker trust gre za tem, da postane gospodsr vsegs imetja. Radi tega uničuje trgovce in hišne fospodsrjs. To je plačilo, katerega trust zahteva od prebivalstva, ker je klonilo hrbet. Poetali so moderni vazali, ki se boje zgubiti še tisto premoženje, ki gs še imajo. Svobodo to že itak itgubill. Ta skrb in strah tta razumljiva, ker sleherni je moral trdo garati, prodno si je zgradil dom. Pred 16 leti je bilo v «desnem okrožju j sko žlvphno. Mesta sc nsglo rastls ln se razvijala Ljudje so kupovali stovbišda in ■trn stsvblšča na katerih Je rastlo grmičevje in kakšna smreka ter skalovjs so ljudje plačevali od $860 do $600. Upali so, da bo šla cen« kvišku, sedaj pa Je ravno narobe, cena posetvom gre bolj in bolj navsdol. Strokovne in politične organi zaclje ni v železnem okrožju Jeklarski trust ima vso svobode in neovirano izkorišča. Kadar sc volitve, mora delavstvo glaeova ti za tiste kandidate, katera po stavi trust. Trust je sdrobil tu di vse poskuse delavatvo organi tirat!. Radi raspreženega vo frunstva so prišle v odbore tc človeške podgane In takoj j€ izgubil vsakdo delo, ki je prleto-pil v organizacijo. Trust je tudi poskrbel, da je bil vsak orga-niza tor takoj diakreditiran. C« ga truat nI mogel drugače pregnati it ozemlja, ao njegovi vohuni pričeli krožiti veet, da Ji organizator od kompanije podkupljen, da je prejel toliko ii toliko denarja. Njegova karie ra je potem kaj hitro sapečate na. Vendar ee mi atrah naših ljudi pred kompanljo ne vidi toliki upravičen. Saj so načini, kate rlh se človek lahko poalužl, ka dar piše resnico o delavskem po iožajp, pa bilo to devetkrat dku p i rano zemlje. Joseph Uls. Ročk Springs, Wyo.—Proti se veni od Roalyna, Wath., te rps proetlra tako tvano "M i nora Belt" pogorje, ki tvori as ve del Caacade gorovja. Kakor tc vsa druga ameriška pogorja ta» la svojo dobo ilatoiakaloov, s< tndi v to pogorje pridrli a vsel strani prospektorjl okoli k 1660. Fantastično divje granitne ao teoke Cle Elum reke ln njenih dotokov eo nenadoma oživelo Pridno Človeške roko eo neumor no brskale po kamenltem produ ta žlahtno rmeno kovino. Oek miroljubni Kitajci eo ee vtiko tapljali v to kraje v nadl, da hitro obogatijo. Nepisana sgefl vina pa pravi, da ao bdi s svincem pregnani po belih proapak-torjlh. Oe tanki Chlna Goid kam-pa še danee stojijo. Najdbo so bile nsaadostno» V nekaj letih je pa je drvil ta mineralnim pasom nazaj proti Kakor vsak val človeške aktivnosti zapusti ta seboj sledove in značaje, je tudi tukaj o-stalo nekaj mož, katera je U znamenita gorska pokrajina priklenila nase ter ee niso mogli od nje več ločiti. Msls trojics, ki je meni precej dobro znana, po imenu Joe Griža, Lynch in BiH ^ ki ti je nadel Ime Bill, to v tem pogorju prebili akoro v letu in zimi praks 40 let. Vsi eo danes, ako še živijo, že precej nad 80!etni sivi starčki, ¿J Pred nekaj leti sva bila t mojim prijateljem v Cascade pogorju za en teden na počitnicah. Nastanila sva ae v kabini Cascade Billa ter bila nJemu Jako dobro došla. Postregel je koli kor je mogel po svoji skromnosti s starimi blazinami in ku hinjsko posAdo. Moj prjatelj ima mnogoletne skušnje it zlatih rudnikov No-vade in Colorada. In zvest stari tradiciji zlstolskslcev, je tudi on Imel s seboj mali prospektorski kramp in jekleno skledo zs izpiranje zlata. Odhitela sys v sotesko Cle Elum river js z nado, ds bova skoraj imela v skledi zlato. Moj prijatelj skrbno pregleduje barvo In formacijo kamna ob vodni strugi ter v par krajih napolni akledo z vodnim petkom, nakar prične tpirstl v vodi. Ns dnu sklede je ostala trohica težke kovine temne barve, kar je moj prijatelj imenoval železo, ni se pa očem to pot pokazalo nobeno zlato zrnce. Blizu naju Je stala kriva cedra In moj prijatelj pravi: "TSm-le bo zlato!" Takoj izpod korenin nakoplje polno skledo peska ter lačne t mojttertklmi kretnjami sukati akledo v vodi. Pravilno tukati jekleno skledo ne zna vsak "tinhorn," kar sem ee sam prepričal. Zato je treba že precej prakse. Zopet Je ostalo v «kledi nekaj temne kovine. Pri-fatelj jo skrbno pregiba ln vzklikne: "Glej, zlato!" In res na dnu sklede se Je svetlikalo kak ducat zlatih zrnc vsemogočne kovine. Prijatelja je to silno navdušilo. Izpral je še mnogo tided psbka, a zlatih trne Je bilo vedno manj. Caaesde BiU se je peljal drugi dan a forest rančerjem v Roelyn, a midva ava še naprej 'skala zlato in lovila ribe. Pri-lel Je večer ln utrujenoet naju kmalu spravi pod odejo. Se nl-«vs dobro ssdremsls, ko so za-%m vriskanje in petje. Pri ognju ob našem šotoru se pokaže senca starega Bills, pijan kot ksnon. Kako je prišel oonoči po oski brvi preko Cooper riverjs, je blls meni ugsnks. Ko pride do ognja, sopet ta vriska. Njegovi umetni zdbje mu padejo v prah. Pobere jih in vse blatne potlači v usta. "Ftre" voda ga konično vrže na klop, kjer je še nekaj časa mrmljal in klical svojo mrtvo ženo. Z prijatsljsttl M ikoro počila od smeha. Drugi dan Je BU1 vstal zdrav in čil kot da ni nič pil. Vprašal je naju, ako je bil kaj neroden. rn ko tvs ms pritrdila, ds ne, t rekel: To me veeell, ker ks- r sem pijsn, ns vem ksj delam ln te ml tdi. dA Sfm vattka prismods." Začel je nagovarjati mojega prijatelja, da naj gre v njegov tlatl prospekt, ki je bil 4 milje oddsljsn ter nakoplje sempljev tlaU rade. Povedal mu je, v kateri tvnel naj gre in je tudi takoj odhtte! po strmi «tezi navzgor. Popoldan se Je vrnil t torbi oo zlatega kamenja, katerega Je takoj v Jeklenem mošnarju stoike!» potem v vodi tpral ter Čisto -udo vtaknil v stekleno cev na-potajeno s žvepleno kislino (sulphuric acid). Ta kielina vas rasen tista. Staknili smo skupaj glave In skrbno opeaovali delovanje kia-llne. Proce« je bil v nekaj-minutah končan, a rezultat nI pokaaal najmanjšega sleda tla ta. Staramo Blllu naša poekušnja ai bila niti najmanj po volji In takoj je rekel, da gre earn po kn-menja ter proel! mene. da gram t nJim. Odpraviva as takoj na pat MoJ prijatelj ml je priporočil. naj vzamem puško ter pristava ds Je bil dopoldaa precej v tadregi, ko js Staremu BiUu sem se nemalo čudil, ko me je po etrmi gorski stezi Še prav dobro dohajal. Njegovi prospekti se nahajajo skoraj pri vrhu visoke gorske čeri, in človeku zastajajo pljuča, ko diha visoki gorski zrak. Malo pred mrakom doseževa zlate tunele. Prižgeva luč in zle-zeva notri. Tunel pootaja vedno manjši in kmalu je bilo treba lezti po štirih. Tu in tam mi Bili pokaže svetlo rudo, katero a pikom odbijem in vzamem s seboj. 'T5voj fjrijatelj," mi pripomni BiH, "se mi sdi izkušen zlatoiskalec, apak moje rude ne pozna." Sicer jo pa tudi to ruda pokazala pozneje v aulfurič-nem procesu le majhno sled zlata. , Malo nižje od prospektov pri čistem gorskem studencu je Imel Bili tudi svojo kabino, v ksteri svs tisto noč prenočils. Ns njegovi postelji vidim cel kup suhe trave, kstero so nanoaile majhne rastlinojede Hvalice, katerim pravijo "ročk rabbits". Te msjhne živslice živijo po visokih pečinah in plazovih. Stari BiH je rekel, da so to njegovi zajci, ki mu grade potteljo. Spijo tudi v kabini, kadar ni njega notri. Ko je zvečer ogenj prijetno razgrel staro kočo, je poeta) Bili precej zgovoren in povedal marsikaj zanimivega o svojih doživljajih. Kot potomec črne ra-ee je bil rojen v državi Virgini-ji. Rekel je, da ae dobro spominja civilne vojne ter dobrih in slabih posledic, ki jih je ta vojna prinesla ameriškim črncem. Tudi svojega gospodarja, po katerem je dobil ime, je pravil, da je dobro poznal. V splošnem se domneva, da ae je bela raaa v tedanjih čaalh precej mešala s črno in jas ni ne rekel dvakrat, da ima Caacade Bili v sebi precej bele krvi. Kadar je človek na planinah po navadi dolgo ne api, ker za to je škoda časa. Prvi žarki jutranjega solnca že služijo za razgled po dolini. In ravno od te koče se nudi očem nepoztftmi razgled čez doline in strmine Cascade pogorja. Le žal, da sta v temnih sotesk kab Cle Elum riverjs leto 1920 zgubila življenje dvs Slovenca, prvi je bil Blaž Ceferin, katerega je ubila smreka, ko je gasil gozdni požar in drugI je bil Tom Vodina. Robitko so streljsli dinamitom pri grajenju pota. Bili mi je pokazal približno smer, kjer sta eo pripetili nesreči. Prodno sva odšla v dolino, je Caacade Bili še enkrat pogledal svojo napol podrto kočo in pripomnil: "Ne vem, če bo stola Še eno zimo." Visoka suha postovs se mi je v tem hipu zazdela močno aklj učena in njegove oči so se tragično ozirale kot da jemljejo slovo od srečnega kraljestva, v katerem je prebil skoraj pol stoletja. Frank KlopOč. Skrb sa brsnpoeetne Mlhvaukee, Wla. — Tudi i Mflwsnkee je velika brezposel nost. Pravijo, da je okrog 30 tisoč ljudi bres dela in mnogo že nad leto dni. Radi toga ni čudno, če vlada velika ravščina In pomanjkanje, kakor v drugih me-etfh. Čeprav niso socialisti v večini v mestni in okrajni vladi, ao vl eno toliko pripomoči, da ni treba delavcem beračiti in atoti po več ur v mrasu v dolgi vrati, da dobe košček kruha in skodelico juhe. Pri okrajni ln meetni vladi in izsilili, ds je bilo ustanovljenih več tako svanih "out isujejo cerkvene davke. bo došel brvi vlak na sosednem tiru, bo dresino prestavil na oni tir. Ni pa računal, da bo tovorni vtak že tako kmalu pripeljal. Onal je dreaino od Zagorja proti Trbovljam in kakih 400 m od postaje ae je že pripetila nesreča. Tovorni vlak je voail nasproti po progi, po kateri ee je peljal Ko-larič. Toda Kolarič je imel pred seboj razpet dežnik radi dežja ter ni videl, da prihaja nasproti tovorni vlak, niti ga ni ališal, ker ae je od sadaj bližal brzi vlak po sosednem tiru. Zavozil ja z drezi-no naravnost v lokomotivo tovornega viaka, ki je bil v polnem teku. Očividec, ki je vjdel nesrečo, je pripovedoval, da je lokomotiva drezi no kar nekako pogoltnila pod seboj in prav tako Kolariča. Lokomotiva je vlekla Kolartta in vozilo kakih 100 m a seboj. Ko ao vlak ustavili ter potegnili Izpod lokomotive Kolari ča, je bil vee zmrcvarjen In kar ovit krog d rezine. Truplo ao prepeljali v Trbovlje, od tam pa ga odpeljejo v Ptuj, kjer ga pokopljejo na rogoanižkem pokopališču. Zapušča ženo in sinčka. Star je bil 45 let. DROBNE VESTI Z VSEH STRANI NESREČA LEZNICI NA ŽE- j mojster zapeljal a drene odprti prpgi v vlak 10. decembra ae je i In Trbovljami pripetila Berača. Nadzornik proge v Zagorje, odkoder ee je proti Trbovljam krog 11 igoraki uradnik ga Je opo-da prihaja Iz Ljubljane br-od Zidanega mosta pa to-vlak in da naj poteka. To-Marli« ee Je sradib, pa je lil da ee popelje a drsalno fn Strašna smrt ssmmuorllfs al kohoHka. — V Murski Soboti Je pri podjetniku Močniku delal kamnoseški pomočnik Ivan 2iv-ko, rodom is Poetojne, pristojen pa v Ptuj. Star je bil 66 let ter bil stastren alkoholik. Neprestano se vdajal pijači, bil od pijače zadnje čase kar zmeden ter ae je 11. dec. v taki alkoholni blaznosti zastrupil in umrl. Mojater ga je našel v. delavnici klečečega na tleh z močno eklonjenim telesom in oprtega na roke. Mojster ga je vprašal, ali ne bo delal. Dajal je, da ne bo delal. Tedaj je mojater opazil, da mu teče kri iz uat in da bruha. Odpeljali ao ga v bolnico, toda vsaka pomoč je bila zaman. Podlegel je strupu. Poleg njega je v delavnici atal vrt, kakhšrtega rabimo za pivo, in v vrču je bilo še nekaj aolne kisline. Vsekakor je ¿pil veliko mnotino strupa, kakor sodijo pol vrča. JCot delavec je bil priden, a alkohol, ki mu je bil ailno vdan, ga je gnal v zmedenost in obup. Nesreča rsdl splašenih konj. — Predvčerajšnjim je peljal posestnikov sin Miha .Pavovec is Depalje vasi pri Domžalah prazen voz proti Domžalsm. Pri Domžalah je etopil voznik v krčmo ter pustil konja sams na cesti z vosom. V tem času pa eta ae konja splašfta ter oddirjala proti Ihanu skozi Domžale. Na križišču Savske^ in Kolodvorske ulice sta konja povesila krojačsvo ženo Ano Oblakovo, ki je poleg atrahu dobila tudi notranje poškodbe. Oblakovo, ki je v blagoslovljenem stanju, ao preneell na njen dom ter ss po odredbi sdravnika zdravi doma. Konja ao ustavili šele v Ihanu. Kdo je aplašil konje ali JcaJ Ju je zbegalo, bo dognala prsisluva. Na 0-blakovo pa bo dogodek vplival vsekakor slsbo zlasti ker je v blagoslovljenem stanju. Včeraj pa ao Jo morali odpeljati v ljubljansko bolnico, ker ae Je njeno stanje poslabšalo. Morda bo treba celo operacij. Stara delavka ga vrgla v Ljubljanico. — Včeraj ejutraj krog sedmih je nekaj ljudi opasilo sa Gradom, da hiti proti Gruberjevemu prekopu neka ženska. Za hip js ženska postala na bregu, vrgla s sebe pelerino In neke druge predmete, stopila na visoko fkarpo ter ee pognala v vodo prekopa. Očividci so prihiteli, a ao videti, kako so valovi sagrnili žensko in neell a eeboj. Aobrjl ao pripovedovali, da eo na poti v Kolarič iz TibovelJ Je sa- šob opazili, kako neee voda e ee-dreelno v tovorni vlak, ki boj neko žensk» truplo. Ko Je vsega zmrcvaril. Anton Ko- prišla polldja aa mesto, s kate-ee Je vaak dan vozil v Za- riga Je planila ženska v vode, eo Je nadomestoval sa- našli tamkaj pelerino, papirnato nadzornika proge. Ta- vrečico, naglavno ruto ter črno je tudi včeraj pripeljal z toibk», v kateri je bilo 280 Din denarja. Na papirnati vrečici Je bil napiaan g okorno roko naelov: Uršula Nogrsšek, Poljanska ee-sta 28. — naslov samomorilke. Preiskovali ao strugo, da M potegnili truplo Iz vode ali pa mogoče še rešili žensko, toda vo- Jl vaei Hi Fn-ee je valovi ed- gta pol milijon priseljencev. To-kvi človek lahko umre, celo pred . kom teh deoetih let je prišlo 1,-blagoelovom. Pripetijo ae Je v 450,000 priseljencev is Nsmčije, Marenbergu. V cerkev Je prišel v 656;000 la Ireke, 544,000 it An-nedeljo poaeetnik Anton Erjavc| gl®*^ ta več kot 800,000 Is Ita-od flv. Trah Kraljev. V cerkvi UJt. SievHo prieeljentti Italtja-mu Je med evangelijem prišlo ab-|nov v tem deeetletju Je bilo šti-| bo, odnesli so ga na prosto, a Je v neali celo v Savo. Našli ga doslej niso. Ko je poHcija Šla v stanovanje je bilo aaklenjeno. Soproga železniškega strojevodje Eleržko-va je iepovedala. da ae je 58-bt-na Un&ula Nograškova pojavila pri njej zgodaj ajutraj ter ji izročila 1600 Din v gotovini, dalje hranilno knjižico Ljudske hranil-niče s vlogo 4000 Din in depotno pismo na znesek 211,000 Din a na rodilom, da naj spravi in da bo že prišla iskat, kadar bo rabila Obenem je tožila, da jo aaaledu* Jejo eorodniki, ki bi jo radi spre-vili ob denar in savlekli v hiralnico. Soseda izpoveduje tudi, ds teh izjav ni jemala sa reane, ker je že delj čaaa opazovala, da je Nograškova nekam ssjsdsns in Je prepričana, da Je napravila samomor v duševni im eden os ti. Umor novorojenčke. — Dne 12. dec. 3e nekdo, ki je slučajno aašel a Ruške ceste v Mariboru v grmovje ob Dravi, našel na zelo skritem mestu neko škatlo, ki Je bila prevožena s vrvjo. Najditelja je škatlja zainteresirala, mlalil Je, da Je kak tat akrll u-krsdene reči, ps jeu>dprl škatljo Ur našel v njej W papir zavito — trupelce otroka, trupebe moškega novorojenčka, ki je že rsa-padalo. — Obvestil je policijo, ki je prevzela škatljo ter hotela najprej dognati, ali gre aa umor ali pa za naravno amrt Toda prvi pogled na truplo je že pokazal, da gre sa zverineki umor. Na prsih otroka je aavela 8 cm dolga Široka rana. povzročena s ostrim predmetom, bržkone z nožem. Zločinska mati ali atorilec Je o-troka torej m klal, ga zavil v papir ter odložil v škatlji v ekrit in težko pristopen kraj obdravake-ga grmovja. Policija sdaj preiskuje ves aločin ter išče mater o-troka. de dva polara. -^Na Dolenjskem pri st. Jerneju, v vaei Hro-vaški brod je v ponedeljek gorelo pri Lusarju. Požar prav tako radi megle niso okoličani videli ter Je radi tega prišla pomoč preposno. Pogorelo je dvema gospodarjema: Kirarju in Lusarju. — Istega dne pa Je požar u* pepelil vinski hram posestnika Kotarja iz Bana. K sreči je imel ves vinaki pridelek apravljen doma ter aato ni trpel škode na pri delku. Požarna hramba prav tako ni mogla priti na pomoč, ker tamkaj v bližini nobene vode ni. Z vinom pa tudi ne bodo gaaili, če vino gori. Smrt v cerkvi. — Tudi v osr- PROSVETA Priseljeniški zakoni l V svojem končnem letnem poročilu je odstopivši delovni tajnik Jamea J. Da via, ki Je odstopil od svojega meeta, da postane zvezni senator, aestavil pregled rasvoja prieeljentške zakonodaje do aedanjega kvotnega sistema. Priseljevanje v Združene države ni bilo do leta 1828 podvrženo nikakim reeničnim regula cijam a strani aveano vlade. Tudi potem, ke Je kongres nejevoljno predel breme nsdsiranja i migracijo, ni bil sprejet nikak zakon, ki bi na kak način omejeval priaoljovanje, razun postav prepovedujočlh priedjevan Je orijentalakim delavcev. Se le 60let kasneje Je bil sprejst sakon omejevalnega enačaja. Bil je to "contract labor law", ki Je bil eprejet 1. 1864 Jn ki nekoliko spremenjen je še vedno v veljavi Ta spkon prepoveduje detodajal cem, da bi privabili inosemeke delavce v to dašeb s pogodbami ali obljubami, da dobijo delo. Prvi splošni prteeljcnilkl zakon od I. 1882 Je bU biatveno ae-lektivne narave, ker Je prepovedal pripuatitev nekaterih vrat I-nosemcev, ki ao ae ematrali ne-zašeljivi (underairableK IsVtrnl sakon je naftteval le štiri < vrete takih inoaemcev, ali tedaj poata-uljeno načelo IsbirCnoati glede priseljencev, izvedene na ta način, da ae izključijo umno, telesno in moralno nesposobni ino-zsmei, js obetab v nsdsljnih zakonih in bib daljo razvito, tako da ssdanja splošna postava od 1. 1917 izključuje kakih 80 vrat teh nezaželjhrih inozemcev. Pritok imtgracije pod politiko odprtii vrat" (open door policy) je najbolje ilustriran po eta-tiatičnih podatkih. Tekom let 1881—1960 Jg prihajalo povprečno 14,000 prieoljenoev. Tokom naslednjega » deeetletja Ja prihajalo povprečno 60,000 Ino-aemcev vsako leto in v l. 1841— 1650 že 171*600 na leto, ko Ja aa-čelo veliko prioeUavanje la Iraka in Nemčije. Nadaljni poraatak i-migracije iakom naslednjih dveh desetletij jo izviral v glavnem iz ietfh dveh dežel. Tekom civilne vojne je MboUovnnJe nekoliko padlo in porastek %4oM 1871— 1888 je bil nssnaten, bržkone radi velike depresije, ki Js vb-dala v onih letih. V deeetletju 1*81—18*0 Je po-vprečna letna i migracija preae- hipu umrl od srčne kapi zzdet. I -t { Proti nacbnalistlčnim gtrokov-nlm organizacijam V Beogradu imajo neki plačanci organizirano Jugoslovansko nacionalno delavsko etrokovno organizacijo. Ta organizacija bi hotela postati edina strokovna, organizacija v državi, ki bi bila državna, kakor hna fašizem v Italiji evojo fašistično aindikal-no organizacijo, llsdi tega Je ta organizacija hotela iti v zvdljen-co h kralju, da ga zaproai, da progtaei vlada to organizacijo za pravno uetanovo delavcev In nameščencev. Radi tega Je upravni odbor Dela veke zbornice v Ljubljani na avoji eojt kot zastopnice vseh atrokovnih avo-bodnrth organizacij v Sloveniji, ¿Menil soglasno, da ima jugoslovansko delavstvo svoje prisilne stanovske organiseclje že v delavskih dtarnkah. Upravni odbor Delavske zbor niče Je mnenja, da morajo poleg delavskih Aornic ofanUjsti šs svobodne organ iseciJe, v katerih prihaja htidjativnost in volja delavstvs svobodno do prav nič pa nI potreba delavstvu diktiranih, prisilnih atrokovnih organizacij, ki M zastopalo bolj korlzti delodajalcev kot deUv cev. Svobodne etrokovne orgsni sacije eo tudi faktor, ki vodi delavske zbornice. Dalje pe eo tudi delaveke etrokovne organizacije priznane po zakonu o zaščiti de laveev ter po mednarodnih dogo- bi imel priti,*e adboj proti vlak. Ke pa gn šlaa« ki I Fašistični sindikalisti v Beo-naj kar lepo dalje "evo-prejemajo pudpors s strani podjetnikov, delavstvo ps ee bo oklepalo vedno svojih svobodnih «strokovnih organizacij, šil J»i Je aamo ustanov*» Is Jih eetletju. To Jo bil vrhunec imi gracijc* iz Angleško in Nemčija in tudi iz skandinavskih dežel. Skupna imigrscija is Dznako, Norveške lh Švedsko tekom teh desetih let, 1861—1600, je znz-šale več kol 866,000. ^ Po letu 1680 Jo število priseljencev Iz britanskih otokov, Nemčije lil Skandinavije začelo stalno padzti. Ns drugI strani pz js začel Jako velik porast Imigra-clje Is Italije, Avetro-Ogrske, Huslje, Grške In drugih dežel v južni in vzhodni Evropi. Prlee-Ijevanje is teh dežel Je bib popol noma neznatho pr^i letom 1680. V dobi od I. jlHKl do 1900 je bilo pripuščentt) I8JM,000 priseljencev Iz Avstro-Ogrske, 4,115,000 iz Italije, 8^87,000 te Rusije in 870,000 z Grške. Kongrss je deloma Msapr! vra-U° L Mi, ko Je aprejol prvi kvotni sakon, Id je ostal v velja vi dO HO.^iBija Ta sakon je omejeval priseljevanje la vsake evropsks držsve na 8% od števila oseb doUčns narodnosti, nastanjenih v Združenih držsvah po Ijudekem štetju od L 1910. Takojšnja posledica tega zakona od L 1921 je bila, da ae Je imi-grscljs Is 0vrope znižala od 662-000 v t, 1621 na 218.000 V 1.1922. (Ta omejvalni sakon Je bil b za Trajen pfMJenliki zakon pa je etopil v veljave 1. julija 1924, M je še nedelje omejil priseljevanje Is Bvrope. Po tem zakonu je skupna letna kvota od 168, 714 na isspiibgo ss Inosemee rojenih v poeameznlh deželah, In ta v takem rsamerju, v kat sa dotlčae dežele prispele k prebivalstvu Združenih držav. To Je takosvesi "nat i in po tem sistemu Je Ms Imigra cijs Is Jidtae is s priseljevanjem pred kvotnim sistemom je bila im igrači js is E-v rope znižana od povprečnih let nlh 813,000 priseljencev (v normalni dobi neomejene im igrači Je, "nsmreč 1901—1910) na povprečno 156,000 priseljencev na leto. Na tak način ao bila sprednja vrata deloma zaprta evropskim priseljencem, ali postranska v rs ta is Kanade, Mehike in drugih je admiralov goat. Tebi nič me- meriških dežel, ao že oetala odprta na atsžaj. Vsbd toge Je števi lo priseljencev Is ameriških virov raatb od 77,400 v 1. 1082 na Skoraj 218,000 v 1. 1924. V aad njih letih pa je bilo anatno znižano. Tekom fiskalnega leta 1990 je prišlo b 65,000 Kanad-oev in 12,700 Mehikancev. Oda topi vnši Secretary of Labor poudarja v svojem sadnjsm poročilu, da ena najbolj rasnih hib sedanjega sistema omejevanja !• migracijo je pomanjkanje določb, po katerih bi se imigraoija v mejah kvote mogla prilagoditi vtemeljenim industrijskim potrebam dežele. "Zakon elcer iz-ključu je neeposobneše, ali ne de je prednoet najbolj eposobr>lm". V zvezi a sedanjo neaaposlenost-Jo poročilo naavetuje, naj ameriški konzuli ne iadajejo v iz samostojnim prazibem, razun ako so prav sigurni, da pripuatitev doti čnlh ne bo v škodo eedanji gospodarski situaciji v Združenih dr žavah. FMs. Michael Zamaiooe: . DOMIŠLJAVA MUHA Domišljavost nskaterih ljudi Je reo neznosna. Toda ns silimo s pedantiamom v salo enostavno prigodo, v kateri bodo čltatelji že sami našli moralni nauk. Živela je torej nekoč muha, čl-ato navadna muha, etanujoča v slaščičarni v mestu Brestu. Biti je morala muha la niskaga rodu in njeni prodniki ao živeli It po-kobnja v pokolenj* V UUlMČi-čarnl. Toda sverina, podvržena domišljavosti, ae ni mogla zadovoljiti a mislijo, da js tako nizkegz rodu. Tako jo ns primer pravda svojim družbam, da Jo bib v mestni knjlžniei, kjer je zvedela, da Je imenitnega rodu ln da ima njen rod alavno zgodovino. Eden njenih prednikov Jo sedel aa križarskih vojn nekemu vojščaku na obrai in tako je poetal p! Jon I r znamenite mode, nazvane mušice, a katerimi eo il pozneje krasile obraae Tri njene praaeetriftne ao aa-JJL_. . asdb po no vem ksteri zgodovin-HKPi&^JtUA Intervenciji v senatu mesto na grbu častitljivega gospoda de Meanlla, na katerem grbu seveda — ae leakečejo, kakor veste, tri tlate muhe. Končno Je domnevah, da lzvi. rs po moškemu kobni^od one slsvns muhe, vsaj kar ss tiče vztrajnosti v brsnčznju, a posla-dlca tegz js hib, dz se je pojavila neka evlnja vrh gorske steze, ne meneč se za prepevajoče Ženo in meniha, preblrajočega avoj brevlr. In trdib Jo, df ae mora oni gospod Jeen de la Podtalne zahvaliti aa avojo slavo in aa znamenito idejo ustanovitve hlsto-riografije aamo njeni rodbini. Brez muhe in avinje — Je dejala — bi bile vee njegove pridige — tako otročje! — zastrte ss vedno s plaščem pozabe. Lahko ai mislimo, da Je delala taka muha v slaščičarni mnogo hrupa. Po zgledu avojih slavnih -prodnikov je vzpodbujala povsod k večji marljivosti, vsem Je prigovarjab, naj ss bolj potrudijo. Brenčab Je pomočnikom na ugaša, ko ao pobgall avoje izdelke r peč, bedela Je nad najfinejšimi sla^kami, pokuša-b Jih js. hvallb sirupe la kreme, preeojab, preizkušala, krl-tlairab, spremljala blago na pult lo dražib seumotno klljente, da bi Jim olajšala Izbiro alašžlc. Tako Je šb njeno življenje evojo pot, dokler nI nekega dne zeališala, kako naroča gospodar najmbjšemu vajencu, nsj od ne-v arzena! najlepšo torto, doza sbvnostno pojedino na krovu admiralske ladje. Muha Je takoj pomiellb, da bi ta naloga braa nje se bile dobro izpolnjena, ftedb Je torej ne bab vajenševe čepico Is ee pesti b odnesti aa obab, kjer Je šakal šota. Tam Je zvedela, ds njeno poslsnstvo še ni končano. Sedla je ksr na torto in tako je dosegla s pomočjo vesel ogrom no posbpje, stoječe na morju. Po atoi>nlcah in hodnikih je prišla v jedilnico in ko so postavili stolpič iz neomadeševane smetane na belo pogrnjeno mizo, je sedla bliau njega na etra-žo. Obed Je bil končan ln od torte ni ostalo niti drobtinice. Muha je pa aklenila izkazati frandoaki mornarici viaoko Čast in ostala ni nič ae je naaellla v kabini največjega goepoda za bogom in — aa njo. Ko Je ladja odplula, je muha poveod vtikal« ovoj nos, vae je hotela videti ln vedeti, dajala je naavete mornarjem in navodila čaatnikom, včaai Je pa dražila napol nage kurjače, a katerih je lil pot curkoma. Nekega Jutra pa, ko je bil morski orjak zasidran ln ko je naža muha atražlla stroj za dviganje sidra, nenadoma aadonel topovski atrel (najbrž Je bilo ea-mo znamenje), ki Je tako pre-treeel ozračje, da je uboga muT ha omahnila in padla v morje. Včaai je bolje biti muha nego kronana glava. Vladar bi bil nedvomno lagubljen, muha Ima pa specifično težka in lahka kri-la, a poleg tega jo arečno naključje ni privedlo v bližino krvoločne ribe, ki bi jo bila pohru-stala. In take ss Je naša muha v vodi kmalu uvedla lngojuna-člb. v. Seveda Jo Je obšb groza, ko Je pomia\ila na avoj pološaj, Njene nožioe niso bile vajeno plavanja ln tako nI bilo nobenega upanja, da bi Jo privedb na-aaj do viaoke steng morskega orjaka. Ladja ao jo počasi oddaljevala In muha je oetala aama na Širni morakl gladini. Kako smsšsn jo bil glede na to katastrofo njen padeo v skledo mleka, b katerega ae Jo tako lahko rašib! — Ahl Ds bi mogla do-seči vaaj ono vdrlgo, katere šb-nl eo so prikazovali zdaj drug M drugim la morja I» ae ovijali okrog Jeklene osi,.. Gorje! Vos njen trud Jo bi! zaman: \rtela fo je nepraatano na letom kraju. Toda — glej čudo! Nenadoma začutila, da jo nekaj dviga II vodo. Težak predmet, aa katere, roga ao Je ujela a svojimi tlsčl-osml, so Jo Ktvigsl vedno vlže. Bib Je sidro, ki Jo sledilo težki verigi, ovijsjočl ss okrog Jeklene osi. Vso drugo al lahko mbllmo. S pomočjo aldra Je doeegb naša muha verigo, • a pomočjo verige Je prišla srečno na krov. Pri-pomnimo aamo še, da jo v motornem čolftu kmalu doeegb obab In ae erečno vrnila v avojo slaščičarno. In tam, na koncu svojega šlv-Ijenja — Jesen, sovražnik ubogih muh, so Je še bltšels — Je napisala svoj s spomine (ssveda z mušjimi tačicami), spomine, s naslednjimi čudovitimi opomba, mi, ki Jih Jo treba objaviti v Interesu is potrebi psihologov i — Ljudje grade fantastične plavajoče železne hiše, opremljene in ogromljene a ogromnimi stroji, neetvori-topovi in mnogimi udobnimi aslonl aamo aato, da bhko po njih promen I rajo odlične muhe.. In aeb okrbno pritrjujejo na ta ogromna poslopja debele In dolge verigo, da bi mogli z njimi potegniti la vode muhe, ki ao po neorečnem naključju padb v morje. Med zakonskimi Mož (ki go Jo povoail avto, leži nepremično), Zena t "AH Je mrtev, gospod dghiorr Zdravniki "Gospa, potoležlte ln bodite trdni . . Mož (ispregbds): "Se sem živ." Zenst "Ze zopet moraš ugo-vsrjsti t Se v (ako svečanem trenutku ne morež opustiti svojih grdih rasvsd. Mends gospod zdravnik bolje posns to reč ko tir e Mala Tsnjs Uns svoje punčko v popravila. Ces osem dni sme Iti sama ponjo- "Svojo punčko sem prtšb tekst", reče, ke stopi v prodajslnl-iti t "Punčko?" psT "Metka JI Je Ime", ss odreže Ns Sovjetski Hollywood Sovjetske vlsds je sklenile zgraditi veliko debvnbo ss is-debvznjs filmov, ds sf popolnoma oaamo^oji od kapitalistične fUmake produkcija. V vasi Poti-liha blizu Moakvs so začeli graditi oeb filmsko mesto po primeru ameriškega Hollywood* Naprava Je tako velika, da bo lahko delalo 15 oddelkov naenkrat Za posnemanje velikih prizorov imajo na razpolago 4500 metrov dolg proator. Raaen tega eo zgradili še veliko število posebnih delavnic, tako da bodo mogli na bto izdelati do poldrug milijon metrov filma. V shrambah je proetora u 6000 filmov, zapoalenlh je pa v tej filmski fabriki okoli 1400 oasb. Največji BVOtt na svetu Nsjvečjl zvon na avetu so nahaja na Japonakem v industrij-skom meetu Osaka. Zvon ao vlili pred nekaj leti na čast velikemu japonekemu reformatorju Stoku, ki Je šivel pred 1800 bti in ki al je pridobi! velike jutaluge aa razširjenje budizma na Japonakem. Zvon jo 6 metrov vi-aok in tehta 240,000 kilogramov. Prod vojno ao Imeli največji zvon na avetu v Kremi u v Moskvi, ki Je bil vlaok 5.80 metrov. Ta avon pa je padel ob velikem požaru v Moskvi (aa čaaa Napoleonovega pohods v Rusijo) na tb In aa jo anatno poškodoval. Tudi v glavnem moatu KI-tajfke< v Pekingu, imajo sob velik zvon, ki eo ga vlili 1. 1408 na cesarjevo po voljo, mmmummmmmtmmmmtrn (RAZNI VI6TI Is Chbags v Now York« v štirih arah Wow York. — Trimotornl Fordov asroplan, ki Je nosil šeet potnikov In 976 funtov poŠto, jo 2. Januarja doeegel rekord bralno, ko Jo priletel b Chteaga v New York v štirih urah in 16 nUnu* tali. Mod potjo je poetal v Tob-du In Cleveftandu. Povprečno je letel 166 milj na uro. Ravna zračna Črta med obema mestoma znaša 760 milj. Knanstveslkl aahlJsflH aborova-nje Cleveland, 0. — Ameriška asociacija za povsdlgegunček spet okusil božjo ljubezen, ko je ihteč klečsl ob postelji, ns kateri je pred nekaj trenutki izdihnila njegova starš mati . . . NAZNANILO. črtanih In isobčealk članov na znaaltl sprsvnlštva ProsveU da ae lahko ločno vredl Imenik aa pošiljanja UsU ProsveU batas te aaslore, katere polije glavnemu tajnika ostanejo tam v arhlra la jih epravalfttvo as dobi. Torej je zalo važno, da vade j pošljete na nalašč zate pripravljenih listinah vas asslo ve upravnišlvu ProsveU pesa bej. Pri vaald spremembi Maša va naj se vselej omeal stari la novi nest*. UpravnUtro uljud sa Eifspo f 1.76. leto ftJO. h v h Naročnina Mhftco tudi —— pošljete aa natfpv: Upravništvo "PROSVETA 2667 8. Lawndale Ave^ Ckfea* Godina, apravtUO^^ prijnMjo ali múüdkn ▼ --domoftoo? Ta Je «Ha! dar AH ate naročeni aa daev. trajna vrednosti, ki ga sa nik "Progveto"? Podpirajte sal denar ^ pošljete svoj Hiti________ififeai v domovino. NAROČITE M DNEVNIK fROSVETA" V "Leipziger Neueste Nach-richten" Je .izšel aedaVno U-le člančlč: "V uredništvu nekega lista za ženske je vladala te dal silna zmešnjava. Tiskarski škrat js namrsč vsa "vprašanja iii odgovora" zamešal In zato je izgledal ta del UsU Uko-le: "Slabe navada.** Imamo 7 mesecev sUrl palco, ki pa js praosj huda. Na csstl sezaksnja v mirna ljudi In laja nanjeNtar more. Kako bi se dala U grdk navada psicl odpraviti? Odgovor: "V Švici je vse polno internatov, kamor palco lahko pošljete. Tem ji na bodo ssmo U razvad« odpravili, ampak sa bo v nekaj tednih naučila tudi francosko in sngtsško. Obiskuje tudi lahko tečaj sa knjigovodstvo.** In zamrmrala: — Oht Oh! t Po obedu zU si ssdsla nasproti. Govorila sU šs nekaj čass, potem eo pa postala besede redke In zavladala Js tišina, katere nisU mogla pregnati. In tedaj eU našla končno oba v sebi toliko poguma, da eU spoznala in priznala, da njuno življenje nikoli več ne bo Uko, kakršno je bilo. da ne zadostuje priti skupaj, ds bi tudi ^>lla skupaj in da ss preteklost ne ds izbrisati. Zatopljena vedno bolj v to mleel, nieU mogla več slepomišiti. Za-tlenil je oči. da bi mogel rasmi-šljatl. ona si js ps otrts solto. Ko se Je molk med njima Še zavlekel In poledenel, je dvignil on glavo, rekoč: — Ničeaer ne emeU obžalo-vati. Odgovorila mu je s krčevitim Hitenjem, zakrila ei je obraz z rokami in solze eo JI pritekle po licu. Ko se je nekoliko pomirila, ji Je očetovsko svetovsl, naj gre počivat VsUla je kakor mala deklica. V hipu. ko Je hotela rsči 'lahko noč", jI Je aaprlo ■spo Hi molče Je odšle ii tekma. Dokler Je hodila po sobi In do-klec Je slišal ropot njenih kora-kov, je dobri gont lomen poslušal. Ko je po sopet vse uUhnrto, si Je podprl brado s dlsnjo, ka- SPREJEMA yBA Tiska vabila sa veselice in shode, viiitnice, časnike, knjiga, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJffj. - DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vos pojssnils daje vodstvo tiskarne. Osne smerne, «nijsko dalo prva vrata. 'Ki smo z! kupili avto z t sede-žems. H lader pa se hoieva Jas in moja lena kam peljati, si vedno tudi tašča z nama. Midva je aeveda ns moreva vzeti a seboj. Kako naj aa obnašava proti tašči r Odgovor: "Naravnost smrten greh bi bil če bi temu redkemu ekaempiarju povezali gobec. Poletite jo med dve cunji in tolčite s kladivom po nji." • Radovednem.- "Kdo ml mo-rs kaj povedati o pisateljici Agati Uebenaur Odgovor: "Stara bargo so at- TAM 81 DOBE NA tlLJO TUDI VSA USTMKNA POJASNILA