Nagrade »Louisa Adamiča«
Zbori Skupščine občine so na seji v mesecu septembru sklenili, da se nagrade »Louisa Adamiča« v letošnjem letu podelijo:
Lesnina TOZD SPLOŠNO MIZARSTVO GROSU-PLJE
Podjetje Splošno mizarstvo Grosuplje je ustanovil Krajevni ljudski odbor Grosuplje dne 4. 1. 1947 leta. Žaga je bila pripojena 1955. leta. V za&tku je bilo zaposlenih le nekaj delavcev. Svojo dejavnost so opravljali na lokaciji ob cesti Grosuplje — Šmarje-Sap. Na sedanjo lokacijo se je podjetje preselilo 1. I. 1960 leta.
Po izvedenem referendumu, dne 15.2.1984, je bilo podjetje izbrisano iz sodnega registra in odslej se imenuje LESNINA Ljubljna, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim mate-rialom, TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje.
V  zelo skromih prostorih, če jih primerjamo z današnjimi, se je de-javnost opravljala do Ieta 1971, ko je bila zgrajenaprvaproizvodnahala. Tri leta pozneje je bila zgrajena montažnica in lakirnica, leta 1978 pa skla-dišče s sušilnico in energetski objekt. Leta 1983 je bil zgrajen objekt družbene prehrane ter pridobljene nove počitniške kapacitete. Znatna sredstva so bila porabljena za obnovo strojne opreme ter naprave.
Glavna dejavnost TOZD je:
izdelovanje in popravilo lesnih predmetov, opravlja pa tudi pr-oizvodnjo žaganega lesa in storitve na lesnopredelovalnih strojih po posebnih naročilih, ter montažo lastnih in tujih izddkov vgrajene in pomične opreme.
Temeljna organizacijaje danes majhna tovarna, kiselahko hitroprila-gaja potrebam domačega in tujega tržišča, je pa dovolj velika, da lahko prevzame najzahtevnejša dela v okviru svoje dejavnosti. Zaposlenih ima 105 delavcev.
V primerjavi z drugimi OZD v podskupini dejavnosti ter ostalimi pr-oizvodnimi TOZD-i v Lesnini je doseglo splošno mizarstvo Grosuplje v letih 1982, 1983 in 1984 nadpoprečne poslovne rezultate, ki so omogočili nabavo novih strojev ter dvig življenjske ravni zaposlenih. V navedenih letih so bili realizirani prvi večji poizkusi izvoza na konvertibilno tržišče. Začetni uspehi so bili razlog, da temeljna organizacija redno izvaža po-hišlvo na zahtevne trge Švice, ZRN ter Holandije.  Delež izvoza v celotnem prihodku znaša 30%. Plan izvoza se bo v naslednjih letih zviše-val, če bodo zato ustvarjeni ekonomski pogoji,
Narava dejavnosti — proizvodnja pohištva po posebnih načrtih — zahteva dober kader ter limsko delo na vseh področjih dela. Volje za tak način dela pri zaposlenih ne manjka. Posebno skrb se v TOZD posveča vzgoji lastnega strokovnega in proizvodnega kadra, zato štipendira preko 20 štipendistov ter dijakov na vseh stopnjah izobraževanja smeri lesarstva.
Samoupravni odnosi so dobro razviti, zato v kolektivu vlada harmoni-ja, ki se izraža v dobrem delu ter pozitivnih finančnih rezultatih kljub gospodarskim težavam, v katerih se je znašla naša družba.
Tovarna predstavlja zaključeno celoto, zato je v prihodnjem ne bodo širili. Nadalnji razvoj se bo vršil s posodabljanjem strojneopremein na-prav, rekonstrukcijo žagalnice ter uvajanjem druge izmene. Na ta način bi bolje izkoristili proizvodne zmogljivosti in s tem zmanjšali stroške na enoto Droizvoda.
TOZD je samoupravno povezan z Lesnino, poslovno pa tudi UNIS—ELKOS iz Ljubljane ter DO KOVINASTROJ iz Grosuplja. S ta-ko poslovno politlko namerava poslovati tudi v prihodnje, saj jepraksa pokazala, da je uspešna.
Glasilo SZDL »NAŠA SKUPNOST«
GlasiloSZDLobčineGrosupljejezačeloizhajatiseptembra 1975 na 12 straneh v nakladi 1.500 izvodov.
Z njim nai bi zaoolnili vrzel, ki se ie že dolgo kazalo na področju infor-miranja, saj interna biltena, ki sta ju dotlej izdajala občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet nista mogla prevzeti vseh nalog. Vedno večji krog družbenoaktivnih delovnih Ijudi in občanov poirebuje pri opravljanju svojih funkcij v delegatskih skupščinah, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter samoupravnih orgnih celoviteinormacije, ki dajejo možnost objektivneodločitve. Nedvomnoje Našiskupnostito v veliki meri uspelo. Zc deset let enkrat mesečno obvešča o dogajanjih v občini, spremlja delo in problematiko v krajevnih skupnoslih in OZD ter aktivnost družbenih in družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Posreduje tudi vsa pomembnejša gradiva za odločanje v delegatskih i>ku-pščinah, prinaša odgovore na delegalska vprašanja, ki so zanimiva za širšo javnost in vrsto drugih inlormacij.
Naklada se je med tem povcčala na 3.000, kasnejepa na 5.000 izvodov, spremenjena je njena oblika. RazSiril sc je krog dopisnikovv, in s tem tudi njena vsebina.
Naša skupnost je tako postala pomembcn dejavnik pri krepitvi samou-pravnih odnosov na vseh področjih družbcnega življenja v občini tcr osrednji informator delovnih Ijudi in občanov in vzpodbujevalecvseh ve-čjih aktivnosti v temeljnih okoljih in občini.
Janez Stibernik, Pece 1, Grosuplje
Tov. Janez Štibernik je velik dcl svojega življenja posvetil aktivistične-mu delu, saj je deloval tako na_ samoupravnem področju kot v družbenopolitičnih organizacijah. Žc k,ot aktivisi OF na terenu med NOB si je pridobil zaupanjc tjudi in sodeloval na /boru odposlancev slovcnskega naroda v Kočevju.
Po osvoboditvi je bil vključen v razne komisije na tcrenu, bil je sodnik okrožnega sodižča ter sckretar ZK za območje Podtabor, Žalna in Spo-dnja Slivnica. Leta 1948 sc je kol zidar zaposlil v SpIoSnem gradbenem podjetju Grosuplje, kjer je delal do upokojilve. Kot vesten in prizadeven delavec je bil vključen v sanKmpravne organe delovne organizacije, ves čas pa jc dcloval tudi v svoji krajevni skupnosti.
Njegova tesna povezanost z Ijudmi je imela močan vpliv na široko izpe-Ijane prostovoljne delovne akcije, od obnove pokopališča, obnovecest in vodovoda do izgradnje transformatorja in telefonske napeljave. Stalni stiki in razgovori s krajani so v času, ko je bil predsednik KS Podtabor, gotovo vplivali na uspešnost referenduma za asfaltiranje ceste Grosuplje — Podtabor.
Aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah, saj ježe takoj po voj-
ni sodeloval pri organiziranju sindikalne organizacije v občini, mu je
¦    vzelo veliko časa. Ustvarjalno in zavzeto je deloval v organih ZSS, ZK,
ZB in SZDL svojega kraja, delovne organizacije in tudi na nivoju občine
je izpostavljal probleme in interese delovnih ljudi in občanov.
Letom navkljub ga danes srečujemo v OO ZK Podtabor, KO ZB Po-dtabor, KK SZDK Podtabor ter y občinskem odboru ZZB NOV Gro-suplje kot aktivnega, doslednega in nadaljnjemu razvoju naše samou-pravne sociaiistične drujbe predanega Llana.