Škofijska gimnazija
v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
Izvestje
o šolskem letu 1929/30.
l/dalo ravnateljstvo. Vsebina: Šolska poročila.
/
Št. Vid nad Ljubljano, 1930.
Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava. Tiskala Jugoslovanska tiskaruu v Ljubljani.
Škofijska gimnazija
v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
Izvestje
o šolskem letu 1929/30.
Izdalo ravnateljstvo. Vsebina: Šolska poročila.
Št.A id nad Ljubljano, lc)3().
Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava. Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Šolska poročila.
I.	Učiteljski zbor.
n) Učiteljsko osobje v šolskem letu 1929/30.
Št.	Ime in značaj	Raz- rednik v	Učil	Število ur
1	Koritnik Anton, direktor, svetni duhovnik, čast. konzistor. svetnik	—	nemščino v 11/3	3
2	Knilie Ivan, doktor modroslovja, profesor, svetni duhovnik, škof. duh. svetnik, varuh prirodoslovne zbirke	til	matematiko v I b/3, 111 3, V/3, VII/3; fiziko v VII/4, 111/2	18
3	Pengov Franc, profesor, svetni duhovnik, varuh prirodopisne zbirke	1 b	prirodopis v Ia/2, Ib/2, II/2, IV/3, V/3, VI/2; nemščino v 1 a/3, I b/3	20
«	Arh Luka, profesor, svetni duhovnik	Vlil	latinščino v III/5, VIII/5; grščino v III/5; slovenščino v III 4	19
5	Ratajce Anton, doktor modroslovja, profesor, svetni duhovnik	IV	matematiko v I a/3, 11/3, IV/3, V1/3, VIII/2; fiziko v VIII v 1. poli. 3, v 2. poli. 4	17 (18)
6	Breznik Anton, doktor modroslovja, profesor, svetni duhovnik, elan izpitne komisije za polaganje prof. izpitov, odlikovan z redom sv. Save IV.	—	slovenščino v V/3, VII/3, VIII/3; srbohrvaščino v la/1 lb/1, V/2, VII/2, VIII/2	17
7	Jere Frane, doktor modroslovja, profesor, svetni duhovnik, varuh sloven. dijaške knjižnice	VI	latinščino v VI/6; grščino v IV/4, V1/5, V111/5	20
8	Samsa Janez, doktor modroslovja, profesor, svetni duhovnik, varuh nemške dijaške knjižnice	—	nemščino v 111/3, IV/3, V/2, VI/2, VII/2, VIII/2; filoz. proped. v VII 2, VIII/2	18
Št.	line in značaj	Raz- rednik v	Učil	Število ur
9	Trdan Franc, doktor mod roslovja, profesor, svetni duhovnik, varuh zemljepisne in zgodovinske zbirke	—	zemljepis v la <2,1 b/2,1V/2; zgodovino v IV/2, VI5, VII'3, VIII v 1. poli. 4, v 2. poli. 3	20 (19)
10	Omerza Franc, profesor, svetni duhovnik	la	latinščino v Ia/7, IV/5; slovenščino v 1 a/4, IV/4	20
11	Pavlin Jernej, profesor verouka, svetni duhovnik, propovednik, član izpr. komisije za slov. stenografijo, varuh zbirke za verouk	—	verouk v IV/2, V/2, VI/2, VII/2, VIII/2; od 7. I. 1930 dalje tudi verouk v I a/2, I b/2, II/2, III/2; stenografijo v 2 tečajih po 2 uri	14 (22)
12	Belec Franc, profesor, svetni duhovnik	VII	latinščino v Ib/7, VII5; grščino v V11/4; slovenščino v Ib/4	20
13	Jaklič Franc, doktor bogoslovja, profesor verouka, svetni duhovnik	—	do 7.1. 1930 verouk v Ia/2, I b/2, I1/2, III/2	8
14	Čepon Anton, doktor modroslovja, profesor, svetni duhovnik, pokrovitelj dijaškega društva »Palestra«	V	latinščino v II/6, V/6; grščino v V/5 /	17
15	Šolar Jakob, profesor, svetni duhovnik, Officier de rinstruction publique (odlikovan z redom »zlatili akademskih palm ), varuh učiteljske knjižnico, pokrovitelj podružnice Ferijalnejia Savcza	II	slovenščino v 1I'4, Vl/3; srbohrvaščino v 11/1, III/1, IV/l, VI2; francoščino v 4 tečajih po 2 uri	20
16	Miklavčič Maks, suplent, svetni duhovnik	—	zemljepis v II/2, 111 2; zgodovino v II/2, III 2, V/4	12
17	Arh Jožef, telovadni učitelj, svetni duhovnik, pokrovitelj Podmladka Rdečega križa	—	telovadbo v la 2,1b/2, 11/2, 111/2, IV/2, V/l, Vl/1, Vil 1, VIII/1	14
18	Hybasek Vojteh, stalni honorarni učitelj, svetni duhovnik, pevovodja	—	petje v I a/l, Ib/l, Ul; v prostem tečaju za učence III. in IV. razr. po 1, in za učence od V. do VIII. razr. po 1; zborno petje po 3 ure	8
19	Porenta Gašper, akademični slikar, profesor, svetni duhovnik	—	prostoročno risanje v I a/3, I b/3, II 3; v prostem tečaju za učence III. in IV. razr. po 2, za učence od V. do VIII. razreda po 3 ure	14
h) Izpremembe.
Profesor verouka dr. Jaklič Franc je bil z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 41.63S/30 z dne 21.,januarja 1930 imenovan za veroučitelja na II. državni gim naziji v Ljubljani. Njegove ure je prevzel prof. Pavlin Jernej.
Diplom.'predmetni učitelj Miklavčič Maks je bil z odlokom škof. ord. z dne 4. julija 1929, štev. 2600 imenovan za suplenta zemljepisa in zgodovine na škof. gimnaziji. Ministrstvo prosvete mu je z odlokom S. n. br. 45.972 z dne 9. dec. 1929 izdalo uverenje, da ima pravico poučevati na škof. gimnaziji.
II.	Šolski letopis.
Popravni izpiti po §§ 51. in 56. Zakona o srednjih šolah so se izvršili dne 26. in 27. avgusta 1929 s sledečim uspehom:
la razred: Ambrožič Ivan, izdelal; Brudermann Franc, ni izdelal; Čebul Janez, izdelal; Gogala Ivan, izdelal; Novak Mihael, izdelal; Štipkov Andrej, izdelal.
Ib razred: Ostaszewski Marcelj, ni izdelal; Šturm Anton, izdelal.
II a razred: Erjavec Karel, izdelal; Eržen Avguštin, izdelal; Šefman Vladimir, izdelal; Tepina Ivan, izdelal; Vrtačnik Venceslav, izdelal.
II b razred: Indihar Matija, izdelal; Osterc Peter, izdelal; Pustotnik Franc, izdelal; Stare Karel, izdelal.
III. razred: Malovrh Franc, ni izdelal; Novinec Jožef, izdelal; Stare Adolf, izdelal; Urbanč Ivan, izdelal; Zabret Štefan, izdelal.
IV. razred : Golorej Jožef, izdelal; Rotar Franc, izdelal.
V. razred: Kopač Franc, izdelal.
VII.	razred: Benedik Stanko, izdelal; Oblak Ciril, izdelal; Lipovec Martin, izdelal; Vrhovec Alojzij, ni izdelal.
Ponovni višji tečajni izpiti so se vršili 16., 17. in 18. septembra 1929. Izpit sta polagala dva pripravnika s sledečim uspehom:
Dolšina Ivan položil izpit z zadostnim uspehom;
Rakovec Ivan je bil zavrnjen za leto dni.
Za šolsko leto 1929/30 so se vpisovali novi učenci 12. septembra, stari učenci pa 13. septembra 1929.
Dne 14. septembra 1929 je bila sv. maša v čast sv. Duhu, v ponedeljek 16. septembra 1929 se je pričel redni pouk.
Dne 12. oktobra 1929 se je v vseh razredih po 1 ura posvetila spominu Ilirije v počastitev in poglobitev bratstva med francoskim in našim narodom. Predavali so učitelji zgodovine in slovenskega jezika.
Dne 6. novembra 1929 je bil slovesen Requiem za umrlega profesorja Kržišnika Jožefa in za vse umrle profesorje škof. gimnazije.
Dne 13. novembra 1929 je proslavil zavod god svojega zaščitnika sv. Stanislava Kostke. Cerkveno slovesnost z govorom in sv. mašo je opravil presv. škof dr. Jeglič Anton. Dan je bil prost pouka.
Dne 1. decembra 1929 je zavod proslavil državni praznik Uje-dinjenja. I’o slovesni službi božji, ki se je vršila v zavodski kapeli, je bila šolska proslava v slavnostni dvorani po sledečem sporedu:
1.	A. Jaki: Koračnica. 2. A. Mav: Naša pesem. Zbor z orkestrom
3.	A. Jaki: Slovenske narodne pesmi. Potpourri za orkester. 4. S. Gregorčič: Na potujčeni zemlji. Deklamacija. 5. O. Župančič: Vseli živili dan. Deklamacija. 6. Iv. Ocvirk: Straža ob Adriji. Triglasni deški zbor. 7. I. Pleyel op. 48. Allegro. Andante. Adagio. Rondo. Izvajal kvartet na lok. 8. Jovan Jovanovič Zmaj: Patriotska pesma. Deklamacija. 9. P. H. Sattner: Rog in Slovenija. Zbor. 10. R. Vašata: Vojaška koračnica. Orkester.
Dne 1., 2. in 3. decembra 1929 so opravili učenci duhovne vaje.
Dne 4. decembra 1929 se je pričelo 2. trimesečje.
Dne 16. decembra 1929 je predaval vsem učencem skupno o Društvu narodov in svetovnem miru prof. dr. Trdan Franc.
Dne 17. decembra je zavod proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Dan je bil prost pouka.
Božične počitnice so trajale od 22. decembra 1929 do 1. januarja 1930.
Dne 9. januarja 1930 je proslavil zavod rojstni dan	kral jice	Ma-
rije s šolsko sv. mašo. Po sv. maši je bil redni pouk.
Dne 17. januarja ni bilo pouka v smislu § 32.
Dne 27. januarja 1930 je bila proslava sv. Save.	Ob	8	so	se
zbrali vsi učenci v pevski dvorani, kjer jim je prof. Miklavčič Maks predaval o življenju, delovanju sv. Save in njegovem pomenu za Srbe in celo državo. Dan je bil prost pouka.
Dne 4. februarja 1930 je bil Strossmayerjev dan. Učencem je predaval prof. dr. Trdan Franc o Strossmayerju in njegovem delu na polju prosvete.
Dne 3. marca se je pričelo 3. trimesečje.
Dne 7. marca 1930 je zavod praznoval 80 letnico rojstva prvega predsednika češkoslov. republike gosp. dr. Toma Masaryka. Profesor dr. Trdan je v svojem predavanju podal glavne poteze iz življenja Masarykovega in njegove zasluge za češkoslovaški narod in za našo državo. Po govoru, ki so ga učenci sprejeli z velikanskim odobravanjem, je direktor razdelil med učence Masarykove slike, ki jih je
učencem podarila Jugoslov.-češkoslovaška Liga v spomin na ta pomembni dan.
Dne 28. marca 1930 je umrl na svojem rojstnem domu bivši učenec naše gimnazije Zorko Maks. Bolehal je že leta 1928., ko je bil v V. razredu. Moral je prenehati z učenjem, čeprav nerad. Večkrat je želel študije nadaljevati, pa zavratna bolezen mu je prekrižala račune. Eil je zelo dober in blag mladenič. Naj počiva v miru!
Vsled razpisa min. prosvete P. br. 12.355 z dne 31. marca 1930 je bil 8. aprila na zavodu »francoski dan«. Zadnja učna ura se je porabila za predavanje o Francozih. Prof. Šolar Jakob je pokazal na zgodovinskih faktih, kaj so storili Francozi tekom zgodovine za zapadno, krščansko kulturo, zlasti pa, kako plemenito so ravnali s srbskim narodom v svetovni vojni. Zaslužijo naše sočutje in tudi dejansko pomoč o grozni katastrofi, ki jih je zadela letos vsled poplav. Učenci, ki so včlanjeni pri zavodskem Podmladku Rdečega križa, so zbirali prispevke v pomoč poplavljencem in nabrali vsega 557 Din 20 par.
Velikonočne počitnice so trajale od 14. aprila opoldne do vštetega 24. aprila 1930.
Dne 30. aprila 1930 je predaval vsem učencem prof. dr. Trdan Franc o Zrinjskem in Frankopanu.
Dne 3. maja 1930 je predaval zavodski zdravnik dr. Justin Matej
o	tuberkulozi in pokazal učencem Kochov bacil, ki ga je vpričo učencev pripravil za mikroskop.
Dne 4. maja 1930 si je ogledal zavod rektor grško-katoliške bogoslovne akademije in grško-katol. duh. semenišča v Lvovu dr. Jos. Slipyj v spremstvu vodje ljubljanskega duh. semenišča stolnega dekana Nadraha Ignacija in spirituala dr. Potočnika Cirila.
Dne 10. maja 1930 je zavod proslavil »materinski dan«. Razredniki so predavali po eno uro v vsakem razredu o-materi in materinski ljubezni.
Dne 23. maja 1930 je nadzoroval zavod ministrski odposlanec univerzitetni profesor dr. Radojčič Nikola.
Dne 28. maja 1930 je ob priliki svoje 80 letnice obiskal zavod njegov ustanovitelj presvetli škof dr. Jeglič v spremstvu škofa-koadjutorja dr. Rožmana in svojega tajnika J. Jagodica. Učenci so ga s svojimi profesorji in prefekti pričakali v parku in ga spremili v sijajno okrašeno obednico. Tu je direktor gimnazije nazdravil Presvetlemu ter mu v imenu gimnazije in zavoda čestital na tako izredni slavnosti. Poudarjal je, kako čudovita so dela, ki jih je škof dr. Jeglič izvršil v svojem življenju. Najčudovitejše in največje je zavod sv. Stanislava, s katerim je po besedah bivšega gojenca kakor nekoč Noe
ob vesoljnem potopu stesal slovenski mladini ladjo, na kateri se rešujejo božji izvoljenci. Želel mu je, naj bi mu ßog podaljšal življenje vsaj še tako dolgo, da bi videl uresničene vse svoje želje in načrte. Popoldne so visokemu slavljencu gojenci priredili prisrčno slavnost v dvorani. Najprej je dijaški orkester pod vodstvom prof. Hybaška zaigral Polčeve »Planike«. Nato je osmošolec Zupančič v lepo sestavljenem govoru obrazložil škofovo delo za Cerkev, državo in narod. Kot 3. točko je osmeroglasni mešani zbor zapel A. Försterjevo »Z glasnim šumom s kora«, nato pa je deklamoval petošolec Podobnik
S.	Gregorčičevo »Slavljencu«. Zopet je nastopil dijaški mešani zbor in odpel krepko pesem »Pozdrav vladiki«, ki jo je za to priliko zložil bivši zavodski gojenec Tomc Matija. Na 7. mestu programa so bili dr. J. Čerinovi »Miljenci«, slovenske narodne pesmi za orkester. Sledila je deklamacija »Življenje pot in delo«; zložili so jo dijaki sami in v njej poudarili glavne dobe iz škofovega življenja. Po Jos. Smetanovi skladbi »V logu in gaju«, ki jo je odigral dijaški orkester, se je lepa domača proslava zaključila. Prevzvišeni se je do solz ginjen zahvaljeval svojim gojencem za lepo prireditev.
Dne 3. junija 1930 je obiskal zavod misijonski nadškof msgr. Ferdinand Perier iz Kalkute. Gojenci so ga sprejeli v parku in ga spremili v kapelo. Nato mu je pevski zbor, ki je imel baš vajo v pevski dvorani, improviziral majhen pevski koncert, ki ga je visoki gost z vidnim zanimanjem poslušal.
Dne 7. junija 1930 so se končala predavanja. Po binkoštnih praznikih 10. junija so se pričeli pismeni višji in nižji tečajni izpiti, ki jim je predsedoval kot ministrski odposlanec profesor dr. Grafenauer Ivan.
Ustni višji tečajni izpiti so se vršili 16. in 17. junija, nižji pa 12., 14., 18. in 20. junija 1930.
Sklep šolskega' leta je bil 28. junija na Vidov dan z običajno proslavo Vidovega dne.
Tekom šolskega leta 1929/30 so bile na zavodu sledeče ekskurzije:
I a in 11» raisred.
1. Dne 21. septembra 1929 so učenci obiskali Zoo v Ljubljani. (Vodil prof. Pengov Franc.)
2. Dne 5. oktobra 1929 so si učenci ogledali pod vodstvom profesorja Pengova živali v cirkusu Conrado v Ljubljani.
3. Dne 23. oktobra 1929 so šli učenci pod vodstvom prof. Pengova na Posavje ogledovat jesensko naravo.
4. Dne 26. aprila 1930 so obiskali učenci pod vodstvom profesorja Pengova muzej v Ljubljani.
5. Dne 20. maja 1930 se je vršil celodnevni majniški izlet pod vodstvom prof. dr. Trdana Franca: Št. Vid—Ljubljana—Žlebič—Nova Štifta—Ljubljana—Št. Vid.
II.	razred.
1. Dne 14. septembra 1929: Obisk zoološkega vrta v Ljubljani; vodil prof. Pengov Franc.
2. Dne 5. oktobra 1929: Obisk zverinjaka v cirkusu Conrado v Ljubljani; vodil prof. Pengov Franc.
3. Dne 23. oktobra 1929: Poučni izlet na Posavje, proučavanje jesenske narave; vodil prof. Pengov.
4. Dne 25. januarja 1930: Na Ljubljanskem gradu; razgled po knjižici Wester-Žmitek. Vodil prof. Miklavčič Maks.
5. Dne 26. aprila 1930: Obisk muzeja v Ljubljani. Prirodopisni oddelek razlagal prof. Pengov, zgodovinskega prof. Miklavčič.
6. Dne 20. inaja 1930: Celodnevni poučno-zabavni izlet k Sv. Primožu nad Kamnikom. Ogled cerkve in slik; v Kamniku: Medvedova rojstna hiša, Mali grad, Žale z Medvedovim grobom. Razgled po Gorenjski ravnini in na Savinjske Alpe. Vodila prof. šolar in Miklavčič.
7. Dne 4. junija 1930: Obisk velesejma v Ljubljani; vodil profesor Pengov.
III,. razred.
Vršilo se je 6 izletov: 2 domovinoznanska, 3 naravoslovni in 1 narodnogospodarski.
1. Dne 20. septembra 1929 so si učenci ogledali razstavo domače favne pod imenom »Zoo« v velikem paviljonu »Ljubljanskega velesejma«; vodil razrednik.
2. Dne 28. aprila 1930 pešizlet k Sv. Katarini (čez Toško čelo tja, čez »Bormesa« nazaj); vodil razrednik.
3. Dne 14. maja 1930 ogledovanje elektrarne Ignacij Češenj nasl. na Brodu ob Savi in tamkajšnje žage na električni pogon; vodil razrednik.
4. Dne 20. maja 1930 majniški izlet v Dovje-Mojstrano, k slapu Peričniku in v dolino Vrata do Aljaževega doma; vodil razrednik.
5. Dne 24. maja 1930 ogledovanje mestne elektrarne in starega pokopališča pri Sv. Krištofu v Ljubljani; vodil razrednik.
6. Dne 2. junija 1930 ogledovanje vzorčnega velesejma v Ljubljani; vodil prof. Fr. Pengov.
IV. razred.
1. Dne 1. maja 1930: Obisk livarne v Št. Vidu pod vodstvom prof. Pengova.
2. Dne 7.	maja 1930: Popoldanski izlet v	Tržič pod vodstvom
dr.	Ratajca, dr.	Trdana in prof. Pengova.
3. Dne 20.	maja 1930: Majniški izlet čez Sv.	Katarino in	Grmado
v	Polhov Gradec pod vodstvom ravnatelja Koritnika in dr.	Ratajca.
4. Dne 31. maja 1930: Obisk ljubljanskega velesejma pod vodstvom prof. Pengova.
V. razred.
1. Dne 14. septembra 1929: Poldnevni izlet v Ljubljano, kjer so si ogledali dijaki Zoo-razstavo na jesenskem velesejmu; izlet je vodil prof. Fr. Pengov v spremstvu razrednika.
2. Dne 21. oktobra 1929: Poldnevna ekskurzija za praktično spoznavanje geologije ljubljanske okolice in topografije ljubljanskega mesta. Pot: Št. Vid—Sp. šiška—Bellevue—Tivolski grad—obzidje Emone—Ljubljanski grad. Vodil suplent M. Miklavčič v spremstvu prof. Fr. Pengova.
3. Dne 20. maja 1930: Celodnevni izlet na Golico (1835 m) nad Jesenicami; peljali smo se iz Vižmarij na Jesenice, odtam smo pa šli 3 ure peš na Golico, ki nas je za to pot nagradila s svojo bujno floro (ključavnice!) in s krasnim pogledom na Koroško ter na Julijske Alpe; izlet je vodil razrednik dr. Čepon Anton.
4. Dne 2. junija 1930: Poldnevni izlet v Ljubljano, kjer so si dijaki ogledali v muzeju zanimive izkopanine iz prazgodovinske dobe in rimske napise; nato so si tudi ogledali ves obrat Jugoslovanske tiskarne. Ekskurzijo je vodil suplent M. Miklavčič v spremstvu razrednika.
5. Dne 4. junija 1930: Obisk velesejma, kjer so si ogledali dijaki krasne pasme zajcev in domače perutnine, razstavljene pod okriljem Kmetijske družbe; izlet je vodil prof. Fr. Pengov.
M. razred.
1. Dne 14. septembra 1929 za naravoslovje. Pod vodstvom prof. Pengova so si učenci ogledali Zoo.
2. Dne 1. maja 1930. Pod vodstvom prof. Pengova so si učenci ogledali železo- in zvonolivarno v Št. Vidu nad Ljubljano.
3. Dne 20. maja so učenci pod vodstvom dr. Jereta napravili izlet v Borovnico, čez Pekel, Kožljek, Cerknico, Cerkniško jezero, Rakek.
4. Dne 30. maja so si ogledali pod vodstvom prof. Pengova ljubljanski velesejem.
1. Dne 15. marca 1930 je bil razred pri predstavi Schillerjeve drame Don Carlos« v dramskem gledališču. Vodil dr. I. Samsa.
2. Dne 2. aprila 1930: Izlet v Kranj: obisk Prešernovega in Jenkovega groba; razgled mesta in okolice. Vodil dr. Ant. Breznik.
3. Dne 20. maja 1930: Majniški izlet v Celje in Rogaško Slatino. Ogled razvalin gradu celjskih grofov in njihovih lobanj v nekdanji minoritski cerkvi, nadalje Mohorjeve tiskarne. V Rogaški Slatini ogled zdraviliških znamenitosti in velike steklarne pri Sv. Križu. Vodil prof. Fr. Belec.
4. Dne 31. maja 1930: Obisk jubilejnega ljubljanskega velesejma. Vodil prof. Fr. Belec.
MII. razred.
1. Dne 16. novembra 1929: Plezalna tura po dr. Pogačnikovi poti na Šmarno goro. Higienska navodila za turiste. Od 13.30 do 17 popoldne. Vodil telovadni učitelj Jos. Arh.
2. Dne 15. februarja 1930: Ogled Česnove tovarne v Tacnu od 15 do 17 popoldne. Vodil prof. dr. Ratajec.
3. Dne 15. marca 1930: V dramskem gledališču pri predstavi Schillerjevega Don Carlosa. Vodila prof. dr. Samsa in razrednik.
4. Dne 20. maja 1930: Majniški izlet na Šmarno goro. Odhod ob 6; ob 8 sv. maša, pri kateri so dijaki lepo peli. Vrnili smo se na Zavrh mimo Ročna ob pol 13 domov. Vodil razrednik.
S	šolskim letom 1929/30 je škofijska gimnazija dovršila 25 let svojega življenja in dela. Slovesno 25 letnico bo praznovala 21. septembra 1930, na dan svoje otvoritve pred 25 leti. Ob tisti priliki izda tudi obširnejšo spomenico o svojem delu.
III. Učbeniki
na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano v šolskem letu 1929/30.
I.	razred.
Veliki katekizem ali krščanski nauk.
Wester Josip: Slovenska čitanka za 1. razred srednjih šol.
Dr. Breznik Anton: Slovenska slovnica, 3. izdaja.
Dr. Rupel Mirko: Srbsko-hrvatska vadnica I.
Dr. Bezjak Janko: Deutsches Übungsbuch 1.
Dr. Pipenbacher Josip: Latinska vadnica, 1. del, 4. izdaja.
Dr. Pipenbacher Josip: Latinska slovnica, 3. izdaja.
M. Pajk-Jos. Kržišnik: Zemljepis za srednje šole, 1. del, 3. izdaja.
Kocen-Šenoa: Geografski atlas.
Kunc Karel: Aritmetika za nižje razrede srednjih šol.
Mazi: Geometrija za nižje razrede srednih šol, 2. izdaja. Vales-Verbic: Prirodopis živalstva za nižje razrede.
Kapus: Prirodopis rastlinstva za nižje razrede.
H.	razred.
Veliki katekizem ali krščanski nauk.
Stroj Alojzij: Liturgika, 3. izdaja.
Wester Josip: Slovenska čitanka za II. razred srednjih šol.
Slovenska slovnica kakor v I. razredu.
Bačič Josip: Udžbenik srpsko-hrvatski.
Jovanovič-lvkovič: Srpska čitanka 4.
Dr. Bezjak Janko: Deutsches Übungsbuch 1. in 2.
Dr. Pipenbacher Josip: Latinska vadnica, 2. del, 3. izdaja.
Dr. Pipenbacher Josip: Latinska slovnica kakor v I. razredu. Prijatelj K.: Zemljepis za srednje šole 2.
Atlas kakor v I. razredu.
Bučar Josip: Zgodovina starega veka za nižje razrede, 2. izdaja.
Dr. Srkulj Stjepan: Historijsko-geografski školski atlas star. vijeka. Aritmetika kakor v I. razredu.
Geometrija kakor v L razredu.
Prirodopis živalstva in rastlinstva kakor v L razredu.
III.	razred.
Liturgika kakor v II. razredu.
Dr. Levičnik Alfonz: Zgodbe sv. pisma starega zakona.
Wester Josip: Slovenska čitanka za III. razred srednjih šol. Slovenska slovnica kakor v I. razredu.
Srbsko-hrvatski udžbenik in Srbska čitanka kakor v II. razredu.
Dr. Bezjak Janko: Deutsches Übungsbuch 2.
Dr. Pipenbacher Josip: Latinska vadnica, 3. del.
Dr. Pipenbacher Josip: Latinska slovnica kakor v I. razredu.
Košan: Latinska čitanka za III. razred, 2. izdaja.
Bradač-Osana: Grška slovnica.
Kržišnik Josip: Zemljepis za srednje šole, 3. del.
Atlas kakor v I. razredu.
Melik Anton: Zgodovina srednjega veka za nižje razrede srednjih šol. Matek-Peterlin: Aritmetika za nižje razrede srednjih šol.
Mazi: Geometrija za nižje razrede srednjih šol 1. in 2.
Kunc Karel: Fizika za nižje razrede srednjih šol.
Dr. Levičnik Alfonz: Zgodbe sv. pisma novega zakona.
Wester Josip: Slovenska čitanka za IV. razred srednjih šol. Slovenska slovnica kakor v I. razredu.
Sl. Raič: Srbsko-hrvatska čitanka.
Maretič: Gramatika hrvatskoga ili srpskoga jezika.
Dr. Bezjak Janko: Deutsches Übungsbuch 2. in 3.
Dr. Pipenbacher Josip: Latinska vadnica 4. del.
Dr. Pipenbacher Josip: Latinska slovnica kakor v I. razredu.
C. lulius Caesar: De bello Gallico.
Grška slovnica in vadnica kakor v 3. razredu.
Melik Anton: Zemljepis Srbov, Hrvatov in Slovencev za 4. razred. Atlas kakor v 1. razredu.
Bučar Josip: Zgodovina novega veka za nižje razrede srednjih šol. Matek-Mazi-Jeran: Geometrija za 4. in 5. razred, 2. izdaja.
Dr. Fr. Hočevar-Stjepan Škarica: Aritmetika za 111. razred sred. škola. Dr. Fr. Hočevar-Stjepan Škreblin: Aritmetika za IV. razred srednjih škola.
Senekovič Andrej: Fizika za nižje razrede srednjih šol.
Prezelj M.: Kemija in mineralogija za 4. razred gimnazij.
V.	razred.
Dr. Svetina Ivan: Katoliški verouk za višje razrede, 1. knjiga, 2. izd. Dr. Grafenauer Ivan: Slovenska čitanka 1. del.
Dr. Breznik Anton: Slovenska slovnica kakor v L razredu. Jovanovič-Ivkovič: Srbske narodne pesmi.
Maretič: Gramatika kakor v 4. razredu.
Končnik-Fon: Deutsches Lesebuch 2.
Ovidii cannina selecta.
T. Livii a. u. c. libri.
Brežnik: Latinske vadbe za 5. in 6. razred.
Latinska slovnica kakor v 1. razredu.
Princ: Izbor iz Ksenofonta.
Dr. Tominšek: Ksenofontov slovar.
Christ-Urlič: Homerova iliada.
Grška slovnica in vadnica kakor v 3. razredu.
Pirc Matija: Zgodovina starega veka za višje razrede srednjih šol. Aritmetika, algebra in geometrija kakor v 4. razredu.
Dr. Bevk Stanko: Botanika za višje razrede srednjih šol. IIochsteter-Kišpatič: Mineralogija in geologija za višje razrede.
Dr. Pečjak Gregorij: Katoliški verouk za višje razrede, 2. knjiga.
Dr. Grafenauer Ivan: Slovenska čitanka za višje razrede, 2. del.
Dr. Grafenauer Ivan: Kratka zgodovina slovenskega slovstva, 2. izd. Slovenska slovnica kakor v I. razredu.
Vodnik Branko: Ogledi iz srpsko-hrvatske književnosti.
Maretič: Gramatika kakor v 4. razredu.
Pascher Ernst: Njemačka čitanka za 5. in 6. razr. sred. škola, 2. izd. Tschinkel-Willomitzer: Deutsche Grammatik.
C. Sallustius Crispus: Bellum Catilinae et Bellum Iugurthinum.
M. T. Cicero: Orationes in Catilinam eiusquc socios.
P. Vergilius Maro: Aeneis in izbor iz drugih pesmi (Klouček).
Dr. Pipenbacher Josip: Latinska slovnica kakor v I. razredu. Latinske vadbe kakor v 5. razredu.
Homer kakor v 5. razredu.
Herodot, izbor (Scheindler).
Grška slovnica in vadnica kakor v 3. razredu.
Bučar Josip: Zgodovina srednjega veka za višje razrede.
Atlas kakor v 1. razredu.
Matek-Zupančič: Aritmetika in algebra za 6., 7. in 8. razred.
Matek: Geometrija za 6., 7. in 8. razred. 2. izdaja.
Sodnik Anton: Logaritmi.
Poljanec Leopold: Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol.
VII.	razred.
Dr. Pečjak Gregorij: Katoliški verouk za višje razrede, 3. knjiga,
2.	izdaja.
Dr. Grafenauer Ivan: Slovenska čitanka za višje razrede, 3. del. Zgodovina slovenskega slovstva kakor v 6. razredu.
Vodnik Branko: Ogledi iz srpsko-hrvatske književnosti.
Maretič: Gramatika kakor v 4. razredu.
Pinter R.: Njemačka čitanka za 7. razred srednjih šol.
Nemška slovnica kakor v 6. razredu.
Plinii epistolae.
M. T. Cicero: De imperio Cn. Pompei. Pro Archia poeta.
M. T. Cicero: Cato Maior De senectute.
Vergilij kakor v 6. razredu.
Jerovšek-Košan: Latinske vadbe za 7. in 8. razred gimnazij.
Dr. Pipenbacher Josip: Latinska slovnica kakor v 1. razredu. Homerjeva Odiseja (Christ).
Dr. Mušič A.: Izbrani govori Demostenovi.
Plato: Sokratova Apologija.
Dr. Capuder-Komatar: Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol.
Aritmetika, algebra in Geometrija kakor v 6. razredu.
Reisner: Fizika za višje razrede srednjih šol, 2. izdaja.
Reisner: Kemija.
Ozvald: Logika, 2. izdaja.
VIII.	razred.
Dr. Medved Anton: Zgodovina katoliške cerkve, 2. izdaja.
Zgodovina slovenskega slovstva kakor v 6. razredu.
Slovenska slovnica kakor v 1. razredu.
Jovan Skerlič: Istorija nove srpske književnosti.
Živanovič Jeremija: Primere nove književnosti.
Maretič: Gramatika kakor v 4. razredu.
Pinter R.: Njemacka čitanka kakor v 7. razredu. Baüer-Jellinek-Pollak-Streinz: Deutsches Lesebuch 8.
Nemška slovnica kakor v 6. razredu.
P. Cornelius Tacitus: Izbor (Tempsky).
Pesmi Kvinta Horacija Flaka: Izbor.
Latinska slovnica in vadbe kakor v 7. razredu.
Schneider: Čitanka iz Platona in Aristotela.
Sofokles: Antigona.
Melik Anton: Zemljepis Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Občna zgodovina kakor v 7. razredu.
Melik Anton: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Aritmetika, algebra in geomterija kakor v 6. razredu.
Veber Franc: Očrt psihologije.
Fizika kakor v 7. razredu.
Pomožni učbeniki.
Dr. Breznik Anton: Slovenski pravopis; za vse razrede. Kumer-Stejskal: Einführung in die Geschichte der deutschen Literatur, za 7. in 8. razred.
Bradač-Šlebinger: Nemško-slovenski slovar za 5.-8. razred. Bradač: Latinsko-slovenski slovar za 3.-8. razred.
Dokler: Grško-slovenski slovar, za 3.-8. razred.
Za neobvezne predmete:
Šturm: Francoska vadnica, 1. knjiga, 2. izdaja. 2., 3. in 4. knjiga. Novak: Slovenska stenografija, 1. in 2. del.
Robida: Slovenska stenografska čitanka in samoznaki.
Bajuk: Pevska šola za rabo na meščanskih in srednjih šolah.
IV. Pismene naloge.
A.	Slovenske.
I a razred.
1. Volčja prisega. (Narekovanje.) — 2.* Zaklad. (Po pesmi.)
— 3. Odkod so psi. (Obnova.) — 4. Popotnika in medved. (Obnova.)
— 5.* Moje jaslice. (Prosto.) — 6. Kako se je škorec smrti otel. (Obnova.) — 7. Dioniz in vinska trta. (Obnova.) — 8. Odločnost ruskega kmeta. (Obnova.) — 9.* Majniški izlet.
I I» razred.
1. Ivica gre očeta iskat. (Obnova po narodni pravljici.) —
2.	Kralj Matjaž. (Obnova po Oton Župančičevi pesmi.) — 3.* Sne-gulčica. (Obnova po Oton Župančičevi pesmi.) — 4.* Konj opisuje svoje življenje. (Opis na podlagi berila: Konja v hlevu.) — 5. V Indiji Koromandiji. (Opis na podlagi čtiva.) — (5. Pastir reši kačo. (Obnova po narodni pesmi »Pastir«.) — 7.* Drvar in sekire. (Obnova po berilu: Mužik in povodnjak.) — 8.* a) Prvikrat na božji poti. (Opis na podlagi berila: Kako sem prvikrat romal.) b) Na domačem dvorišču. (Opis po razgovoru v šoli.) — 9. Zaklad. (Obnova po Jenkovi pesmi.) — 10. Kaj dobrega nam daje gozd? (Opis na podlagi Župančičeve pesmi »V gozdu«;)
II.	razred.
1.	a) Brodnik. (Po Aškerčevi pesmi.) b) Lisjak. (Po berilu 15.)
— 2.* a) Kaj je Rudija vodilo do uspeha? (Po predelani povesti »Rudi«.) b) Opiši najlepši prizor v povesti Hudi«, c) Nova knjiga. (Pismo prijatelju o povesti »Rudi«.) — 3. Rabeljsko jezero. (Ro Gregorčičevi pesmi.) — 4. Ribič in zlata ribica. (Po Puškinovi pesmi.)
— 5.* a) Sveti večer; b) Lepote gozda pozimi. (Po prizoru v gozdu v »Peterčkovih poslednjih sanjah«.) — 6. a) Prvič v Ljubljani. (Lastno doživetje po berilu 102.) b) Moje prve igrače. — 7. Ilirska tragedija. (Razširitev po berilu 114.) — 8.* a) Latinska vadnica pripoveduje svojo zgodbo. (Po Finžgarjevem »Življenje in smrt Mo-horske knjige«.) b) Sirota na materinem grobu. (Prosto po narodni pesmi »Sirota Jerica«.) •— 9. a) Dražba. (Po Gregorčičevi pesmi.) b) Pomlad prihaja v hrib in log.
1. Jesen je tu! (Prosta naloga.) — 2. Obisk pri mostiščarjih. (l‘o 10. ber.) — 3.* — Miltiadovo rodoljubje. (Po Nepotu.) b) Mejnik. (Po pesmi.) —4. a) Ljudmila. (Po pesmi.) b) Pozdravljen, božič! (Prosta naloga.) — 5.* a) Nedelja v slovenski vasi. (Po 47. ber. b) Radovan in Iztok rešita Epafrodita. (Po Finžgarju.) — 6. Ne verjemi priIi-zovalcu! (Po Svetčevi pesmi.) — 7. Čaša nesmrtnosti. (Po 78. ber.)
— 8.* Pozdravljena bodi, vesela pomlad, pozdravljena tisočkrat bodi! (A. Pin.; prosta naloga.) — 9. a) Boj med Valjhunom in Črto-mirom; b) Moji načrti za velike počitnice. (Prosta naloga.)
IV. razred.
1. Na našem dvorišču. — 2.* Naša cerkev. — 3. a) Naša zidanica; b) Naša hiša. — 4.* a) V naši učilnici; b) Na hodniku. — 5. Na našem igrišču. — 6. Pri jezu. (Prosto po Gregorčiču.) — 7.* a) Na potujčeni zemlji. (Prosto po Gregorčiču.) b) Naša učilnica, c) Mati. (Pismo.)
— 8. Vstajenje. — 9. Na izletu: a) Grmada; b) Sv. Katarina; c) Polhov Gradec.
V. razred.
1.* a) »Pesem«; b) Znamenitosti našega domačega kraja. —
2.	Kako uporabljajo novodobni pesniki pravljice, pripovedke in podobne slovstvene oblike? — 3. V čem se loči romanca od balade?
— 4.* Ali morem jaz kaj storiti za svetovni mir? — 5. a) Kako mi ugaja Ovid?; b) Detelov Pegam in Lambergar. — 6. Dante v Peklu.
— 7.* Če bi bil jaz pesnik, kakšen ep bi spesnil? — 8. Pozdravljeni, ptički, spet na domačih tleh! — 9. Ali sem iz zgodovine že spoznal veličino grškega naroda? — 10.* Dete revno, dete malo, — kdaj mi bodeš poplačalo, — kar sem zate skrbna mati — morala in bom prestati! (S. Jenko.)
VI. razred.
1. a) Zakaj nam vzbuja sočutje Ojdipus v Sofoklejevem »Kralju Ojdipu«? b) Kako doseza Sofoklej v »Kralju Ojdipu« trojno enotnost: časa, kraja in dejanja. — 2.* a) Od junaka do morivca. (Razvoj Macbethovega značaja.) b) Vloga vesti v Shakespearejevem »Macbethu«. c) Jesen razgrinja sive pajčolane, — poslednji listi padajo s platane — in koder vodi te samotna pot, — srečavaš starko smrt povsod, povsod ... (Župančič.) — 3. Kaj mislim o knjigi. (Esej.) —
4.* Kaj lahko storim jaz za svetovni mir? (Naloga po min. odi.) —
5. V novo leto. (Pismo prijatelju.) — 6.* Moč besede. (Govor o pomenu govorništva.) 7. a) Najlepše ure ob Homerju; b) Dijakovi
predpustni občutki. (Humoristično razmišljanje.) — 8.* Žrtev vir ljubezni in smisel življenja. (Razmišljanje ob materinskem dnevu.)
— 9. a) Beseda je izšla, izšla med nami res! (Župančič.) (Ob bri-žinskih spomenikih.) b) Naš razred. (Samooznaka.) — 10.* Iz kraljestva kralja alkohola. (Samostojna povest.)
VII. razred.
1.* Narava in vzgoja. — 2. Apolon ima oči odprte, Budhovih zaprtih se boj! (Reynold.) — 3. Evropski prerod ob starih klasikih.
— 4.* Kaj morem jaz storiti za svetovni mir? — 5. Prešernov sonetni venec. — 6. Ali je Prešeren opravičil Črtomirov krst? —
7.* Kako se izobražujem izven šole? — 8. a) Nvog änoöryaxei ov oi freoi (pikovoiv (V spomin umrlemu sošolcu.) — b) Razmerje med realnimi in humanističnimi vedami. — 9. Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. (Župančič.) — 10.* Brez idealov ni napredka. (Masaryk.)
VIII. razred.
1.* Ali je kultura vzrok razpadu človeške družbe? — 2. a) Stritarjev Zorin«; b) Stritar kot satirik. — 3. Odločnost bo vedno gospodovala nad neodločnostjo. (Detela.) — 4.* Kaj morem jaz storiti za svetovni mir? — 5. a) Slov. poetični realizem; b) Najbolj zrela se mi zdi v realizmu zahteva: Človek mora računati z dejstvi. — 6. Človek se neprestano razvija, a smer razvoja je negotova. — 7.* Za barbarstvo se ne morem navdušiti. (Lermontov.) — 8. Spoznal sem, da je vse postranska stvar in brez vrednosti, če ni ljubezni v srcu. (Iv. Cankar.)
Z * so zaznamovane domače naloge.
B.	S r b s k o h r v a t s k e.
I a razred.
1.	Pišite čirilicom vežbu 23.	(Udi čovečjega tela.)	—	2.	Vežba-
nja	a) str. 14., b) str. 16. (Rupel,	Srb.-hrv. vadnice I.)	—	3.	a) Selo
i grad (prva pol. razreda); b) Medved i starac (druga pol. razreda). (Obnova.)
I b razred.
1.	Pišite čirilicom vežbu 23.	(Udi čovečjega tela.)	—	2.	Vežba-
nja	a) str. 18., b) str. 20. (Rupel,	Srb.-hrv. vadnice I.)	—	3.	a) Selo
i grad (prva pol. razreda); b) Medved i starac (druga pol. razreda). (Obnova.)
II. razred.
1. Brača su u zadruzi jača. (Odgovori na pitanja po pesmi "Lav«.) — 2. Klinčorba. (Obnova po vežbi 37.) — 3. Naša rodbina. (Prosto po vežbama.)
III. razred.
1. Pred sudnicom. (Prepričavanje po »Sveta osveta«.) —
2.	Damon i Fintija. (Prepričavanje po Udžbeniku.) — 3. Nesreča u gazda Mitrovoj kuči. (Po »Prvi put s oceni na jutrenju«.)
IV. razred.
1. Car i seljak. (Po čtivu.) — 2. Lovor. (Po čtivu.) — 3. Ciganin
i	sudac. (Po čtivu.)
V. rasired.
1. Sadržina: a) Brača i sestra. (1. tretjina razreda.) b) Bog nikome dužan ne ostaje. (2. tretjina razreda.) c) Ženidba Miliča bar-jaktara. (3. tretjina razreda.) — 2. Sadržina: a) Car Lazar i carica Milica; b) Kneževa večera; c) Zidanje grada Skadra; č) Musič Stevo.
— 3.* Junači srpskih narodnih pesama.
VI. razred.
1. Sadržaj Mandičeve »Judite«. — 2. Sadržaj Držičeve »Tirene«.
— 3. Agovanje Samil age čengiča.
VII. razred.
1. a) Sadržina Hektorovičeva Ribanja (pol. razreda); b) Sadržina Lučičeve Robinje (druga pol. razreda). — 2. Odluka vilenica protiv Pavlimira. (Iz drame Pavlimir.) — 3.* Stara hrvatska ple-mička kurija. (Po Dalskom.)
VIII. razred.
1. Božični običaji kod Srba. (Po Matavuljevu »Uskoku«.) —
2.	Crna Gora. (Po Uskoku« i Gorškom vencu«.) — 3.* Kumova kletva.
Z * so zaznamovane domače naloge.
C.	Nemške naloge.
V.	razred.
1.* Ein Spaziergang durch Ljubljana. (Eine Schilderung.) —
2.	Das Donnerwetter. (Eine Nacherzählung in der indirekten Rede.)
— 3.* Meine erste Reise in das St. Stanislaus-Kolieg. (Eine Schil-
derung.) — 4. »Des Lebens ungemischte Freude — Ward keinem Irdischen zuteil.« (Darlegung auf Grund des Gedichtes »Der Hing des Polykrates« von Schiller.) — 5.* Ein Brief an die Eltern. (Nach gegebener Disposition.) — 6. Ein Wiedersehen. (Nach Schillers »Bürgschaft«.)
VI. razred.
1.* Mein Eintritt in die sechste Gymnasialklasse. (Ein Bericht.)
—	2. a) Ein Studentenabenteuer in Weimar. (Nach dem Lesebuche.) b) Belsazers Gastmahl. (Nach Heines Gedicht.) — 3.* Was bietet mir ein schulfreier Tag in unserer Anstalt. (Eine Darstellung.) —
4.	Die Rolle der Kraniche in Schillers Gedicht Die Kraniche des Ibykus«. (Eine Gliederung und Inhaltsangabe.) — 5.* Der Charakter des Revierjägers Hopp in der Novelle . Krambambuli* von M. von Ebner-Eschenbach. — 6. Wie bereitet sich der Ritter in Schillers Gedicht >Der Kampf mit dem Drachen« auf den Kampf vor?
VII. razred.
1. Hüon	und Scharlot. (Inhaltsangabe von Wielands / Oberon 1.
Str. 23—40.)	— 2.* Welchen Nutzen haben	mir die letzten Haupt-
ferien gebracht? (Eine Betrachtung.) — 3. Was erfahren wir im I. Aufzuge des Dramas »Minna von Barnhelm« über den Major von Teilheim? (Eine Inhaltsangabe.) — 4 * Wozu lernen wir fremde Sprachen? (Eine Abhandlung.) — 5. Wodurch gewinnt Marquis Posa in Schillers	Drama »Don Kariös« unsere	Zuneigung? (Versuch
einer Charakteristik.) — 6.* Iphigeniens Vorgeschichte im I. Aufzuge des Goetheschen Dramas. (Eine Darlegung.)
>111. razred.
1. Die	Entwicklung der Kultur nach	Schillers Spaziergang.
(Eine Inhaltsangabe.) — 2.* a) »'Das Wenige verschwindet leicht dem Blick, Der vorwärts sieht, wieviel noch übrig bleibt.« (Goethe, Iphigenie aut Tauris I, 2, 44, 45.) (Betrachtung eines Oktavaners.) b) Welches Buch gefällt mir am meisten und warum? (Eine Abhandlung.) — 3. Die Molle Max Piccolominis im 2. Teile der SchiMorschen Tragödie »Wallenstein«. (Eine Abhandlung.) — 4.* Welche Gedanken und Gefühle erregen im Menschenherzen die vier Jahreszeiten? (Eine Betrachtung.) — 5. Kasimir Uhldom in Stifters Erzählung »Die Mappe meines Urgroßvaters«. (Ein Charakterbild.)
D.	Latinske.
V. razred.
1. O Aristidu. — 2. Publij Ovidij Nazon I. — 3. Publij Ovidij Nazon II. — 4. Publij Ovidij Nazon III. — 5. Ovid. metamorph. I. 348—366. — 6. Enejev prihod v Italijo. — 7. Ustanovitev mesta Rima. — 8. Hanibal. — 9. Roma deliberante Saguntum perit — 10. T. Livius, 1. XXII. c. 17.*
VI. raKred.
8 nalog iz slovenščine na latinščino: prevod sestavkov na podlagi prebrane tvarine; 2 nalogi iz latinščine na slovenščino: Bell lug. 102, 5—15,* 1. Cat. § 27—30.*
VII. razred.
1. Razlogi, vsled katerih je bilo treba začeti tretjo vojno z Mitridatom. — 2. Ciceronov govor o poveljstvu Gneja Pompe ja. (Kratka vsebina.) — 3.* Cicero, De re publica VI. 26, 27, 28. (Som-nium Scipionis.) — 4. Carmine fit virtus vivax. — 5.* Cicero, De senectute, 21, 22. — 6. Zavrača se očitek, da starost oslabi človeka.
— 7. Perzijske vojne. — 8.* Plinius, Ep. V. 8, 1—5. Suades-scripsit.
— 9. O Pliniju Starejšem. — 10.* Vergil, Aen. IX. 420—445.
VIII. razred.
1. Hanibalov nagovor na vojake pred bitko pri Ticinu. — 2. in
3.	Hanibalovo sovraštvo do Rimljanov. — 4.* Hor. c. II, 7. — 5.* Hor. epist. II. 2, v. 20—40. — 6. Po kaki zvijači je padla Troja. — 7.* Tac. Germ. c. 22. — 8.* Tac. Hist. I, 37.
Naloge z * so bili prevodi iz latinščine na slovenščino.
E.	Grške.
V.	razred.
1. Prevod iz slovenščine na grščino in določitev medijev (6 stavkov). — 2. Prevod iz grščine na slovenščino: Ksenoph. Anab.
1. I. c. 5, 1—3. — 3. Prevod iz slovenščine na grščino (nakloni;
6	stavkov). — 4. Prevod iz grščine na slovenščino: a) Ksenoph. Anab. 1. IV. c. 4., 4—9; b) Ksenoph. Anab. 1. IV. c. 4., 9—14. — 5. Prevod iz grščine na slovenščino: Ksenoph. Kyrupaed. 1. I. c. 4, 7—8. —
6. Prevod iz slovenščine na grščino (sklonoslovje; 6 stavkov). —
7. Prevod iz slovenščine na grščino (sklonoslovje; 6 stavkov). —
8. Prevod iz grščine na slovenščino: Homer, Iliada, II. 1—19.
8 nalog iz grščine na slovenščino: prevodi sledečili mest: Uias
IV,	30—50; VI, 184—208; VI, 444—464; XVI, 501—525; XXII, 268— 291; XXIV, 219—246. Herod. VII, 10, 1—22; VII, 10, 67—99.
VII. razred.
1. Odiseja XVII. 182—191; 204—206; 212—238. — 2. Odiseja X. 81—86; 100—106; 112—124. — 3. a) Odiseja XI. 387—415; b) Odiseja XI. 416.—439. — 4. Demosten, Kava 'Pdlnmro B 1—3. (''Ovav
—	diB&QXÖfieda.) — 5. Demosten, Kavä (PiXinnov I1 70—72. (Kat ‘fjfx.slg — ÖQfiPjqat.) — 6. Platon, Apologija c. 19.
VIII. razred.
5 nalog iz grščine v slovenščino; prevodi sledečih mest: Phaidon 69D—70C, 107C—108A, 1130—114B; Antigone 683—709, 1192—1218.
V.	Predelano berivo.
A.	Slovensko. (Domače.)
V. razred: Detela: Pegam in Lambergar. — Jurčič: Deseti brat, Cvet in sad, Domen. — Finžgar: Iz modernega sveta. — Pregelj: Peter Markovič.
VI. razred: V šoli: 1. Sophokles-Sovre: Kralj Ojdipus. — 2. Slia-kespeare-Župančič: Macbeth. — 3. Finžgar: Veriga (v celoti). — Doma: 1. Ch. Dickens: Oliver Twist. — 2. N. Gogolj: Revizor. —
3.	Moliere: Namišljeni bolnik. — 4. Savinšek: Grče. — 5. Finžgar: Iz modernega sveta. — 6. Pregelj: Božji mejniki. — 7. Pregelj: Peter Pavel Glavar. — 8. Grivec: Sv. Ciril in Metod. — 9. Kersnik: Testament.
VII. razred: Reymont-Glonar: Kmetje I. — Pregelj: Šmonca. Regina roža ajdovska. — Finžgar: Dekla Ančka. — Mencinger: Abadon. — Cankar: Kurent. — Levstik: Doktor Bežanec v Tožbanji vasi.
—	Jurčič: Sosedov sin, Tugomer.
VIII. razred: Reymont-Glonar: Kmetje 1. — Stritar: Zorin, Sodnikovi. — Tavčar: Cvetje v jeseni, Izza kongresa. — Jurčič: Lepa Vida, Tugomer. — Kersnik: Cyklamen, Agitator. — Detela: Trojka, Učenjak. — Mencinger: Abadon. — Cankar: Kralj na Betajnovi, Martin, Kačur. — Pregelj: Plebanus Johannes.
B. N e m š k o. (Privatno.)
V. razred: P. Rosegger: Beim Herrn Onkel zu Gaste. — L. Bechstein: Das klagende Lied. — Brüder Grimm: Dornröschen.
— Brüder Grimm: Rotkäppchen. — P. Keller: Grünlein.
VI. razred: A. Stifter: Das Heidedorf. — Lessing: Minna von Barnhelm. — Lessing: Emilia Galotti. — Schiller: Kabale und Liebe.
VII. razred: Goethe: Goetz von Berlichingen. — Goethe: Egmont. — Schiller: Don Kariös. — Schiller: Jungfrau von Orleans.
— Schiller: Wilhelm Teil. — Grillparzer: Ahnfrau.
VIII. razred: L. Tieck: Der blonde Ekbert. — Kl. Brentano: Die Geschichte vom braven Kasperl und dem schönen Annerl. — L. A. von Arnim: Der tolle Invalide auf dem Fort Ratonneau. — Grillparzer: Das goldene Vlies. — 0. Ludwig: Der Erbförster.
C. L a t i n s k o. (Šolsko.)
III. razred: Košanova čitanka. C. Nepos št. 1, 2, 3, 5, 8, 9 IV—IX.
— C. Rufus št. 2, 3, 7.
IV. razred: Caesar. De bello Gallico: I., II., 16—28, IV., 1—15.
V. razred: Ovidius (ed. Sedlrr.ayer): Metamorph. 1—2, 6, 12, 16—18; Tristia: 1; Fasti: 5. — Privatno: Metamorph. 5, 9—11, 13, 15, 19—21, 23—25, 30; Eleg.: 5; Tristia: 5; Epist. ex Ponto: 1. — T. Li-. vius (ed. Schuster): Liber I. 1—73, 16, 19; lib. II. 9—13,., 32—35; lib. XXL 1—30.
VI. razred: Sallustius, Bellum Jugurthinum. Cicero, In Cati-linam 1. Vergilius, Aeneis 1. I. in II.
VII. razred: M. Tullius Cicero: De imperio Cn. Pompei. — M. Tullius Cicero: Pro Archia poeta. — M. Tullius Cicero: Cato Maior (le senectute. — C. Plini Caecili Secundi. Epistulae Selectae: I. 5, 6; II. 17; III. 5; VI. 16, 20; X. 96. — Vergil: Aeneis IV. VI. 156—268; 450—476.
VIII. razred: Horac: c. III. 30, L 1, II. 20, II. 13, I: 7.
I. 3, II. 3, II. 14, II. 10; epod. 2, 7; c. L 22, IV. 7, I. 2, I. 11, I. 10, I. 37,
I.	34, III. 1, III. 2, III. 3, III. 5, III. 6, III. 9, I. 14; sat. I. 1,
I.	9, II. 6. — Tacit: Ann. I. 1—50.
D.	Grško. (Šolsko.)
V. razred: Xenophon (ed. Prinz): Anab. 1—3, 5, 7—8, 10, 12 abcef; Hellenika: 1. Homer, Iliada (ed. Christ).
VI. razred: Homeros (Christ) Ilias III, IV, VI, XVI, XIX, XXII, XXIV 219—509. — Herodotos (Scheindler) št. 1, 2, 3, 5, 6, 21, 22, 23, 24.
VII. razred: Homer, Odiseja, spevi I, V. VI, Vil, IX, XI 1—225; 387—439; 465—639; XIII 382—440, XIV 1—4; 29—78; 111—120. — Demosten, Proti Filipu, 3. govor. — Platon, Sokratova apologija.
VIII. razred: Platon, Kriton, Phaidon; Sophokles, Antigone.
VI.	Prosta predavanja.
A.	Slovenska.
V. razred.
Bartol: Vsebina Cankarjevega hlapca Jerneja. — Vidmar: Jesenice — največji industrijski kraj Jugoslavije. — Debevec: Industrija. — Böhin: N. S. Leskov. — Briški: Vpliv Scottov na Jurčiča. — Plantarič: Dante. — Dolenec: Lepota vodnih tvorb. — Logar: Rokovnjači (šaljiv govor). — Lavrič ml.: Ibsenovi strahovi. — Hawlina: Iz Tržiča do Borovelj. — Podobnik: Jos. Resel. — Jama: Moji spomini. — Janež: Marija Konopnicka. — Kljun: Aškerčeve balade. — Kopač: K. Strekelj-Košir: Stara Loka. — Močnik: P. Luis Goloma. — Lenič ml.: Sienkiewicz. — Hočevar: Jan. Šlakar, oče slov. posojilni-štva. — Lovko: Janzenizem na Slov. — Lenič St.: Svetobolje. — Levičnik: Dantejeve ;>Vice«. — Jaklič: Dev. Orleanska. — Kovič: Korš. — Lavrič st.: Ribolov na Cerkniškem jezeru. — Pacek: Vsebina Detelovega Mal. življenja. — Padar: Norec Groga (označba iz pov. Črnošolec). — Pelan: Bogdan Zaleski, ob 100letnici rojstva. — Pitterle: Skladatelj Ang. Hribar. — Cvar: Reymont. — Gnidovec: Z. Vazov. — Senica: Louis Pasteur. — Skubic: Iv. pl. Truski. — Škerjanec: Skladatelj Jan. Kokošar. — Bidovec: Čehov. — Moder: P. Rosegger.
VI. razred.
Henrik Ibsen (Jenko). — Wiliam Shakespeare (Janežič). — Homer in njegovo delo (Vičič). — St. Vraz in njegovo razmerje do Slovencev do 1.1837. (Svet). — R. J. Boškovic (Ločniškar). — Kralj Ojdipus, Antigona, Bratski spor (Erjavec). — Charles Dickens (Šolar).
— Lodovico Ariosto in njegovo delo (Lovko). — Dante Alighieri in njegov /Pekel« (Udovč). — M. Marulič m njegova »Judita« (Fister).
— Razvoj in pomen letalstva (Pleterski). — O pripravi govora (Bru-net). — O sestavi in prednašanju govora (Šimenc). — Juraj Križanič (Kopač). — Al. Manzoni (Ferjančič). — Na planine! Govor (Jesenko).
VII. razred.
Zaletel: Avg. Strindberg, Nevesta s krono. — Volk: Mladostna s’ika Primčeve Julije. — Tomc: Emil Ludwig: 14. julij. — Toman:
Tomo Zupan. — Uršič: Prešernove označbe iz policijskih poročil. — Seškar: Nekdanji rihtarji (župani). — Starman: Francoska uprava v Iliriji. — Ronko: Miklošič. — Požar: Cankar v Zadrugi. — Pokorn: Slov. vojno slovstvo. — Piskernik: Montesquieu. — Cacak: Evropski slovstv. preobrat 1880.1. — Jurca: A. P. Čehov. — Mihelič: Tolstoj, Moč teme. — Mikuž: Razvoj moderne drame. — Natlačen: Mark Twain. — Kržišnik: Detelove povesti. — Orel: Chateaubriand, Genie du Christianisme. — Est: Finžgar, Iz modernega sveta. — Kregar: Slikarica Kobilica. — Kraljič: Albrecht Dürer. — Judež: M. Gorjkij-Pješkov. — Hodnik: Nikolaus Lenau. — Hiršel: Hitropisje pri Grkih in Rimljanih. — Čeferin: Lepa knjiga. — Arko: Danijel Ložar o Srbih. — Erjavec: Ot. Brezina. — Dermota: Herrn. Sudermann.
VIII.	razred.
Bezek: Avg. Strindberg. — Stopar: Evripidov Hipolit in Ra-cineova Fedra. — Babnik: Dickens: Cvrček za pečjo. — Bonač: Dostojevski. — ,Zupančič: Otokar Brezina. — Polenec: Honore de Balzac. — Müller: Iluysmans. — Margon: Zola. — Žavbi: Sigrid Undset. — Marinšek: Miguel de Unamuno. — Šipic: Žigonovo delo za Prešerna. — Golob: Nietzsche. — Rozman: Alojs Jiräsek. — Šonc: G. Flaubert. — Oblak: A. P. Čehov. — Uršič: Meštrovič. — Lipovec: Stanislav Reymont. — Fabiani: Marij Kogoj.
B.	Nemška.
V.	razred.
Bartol: Niobe. (Nach Ovid.) — Bidovec: Mein Geburtsort (Koroška Bela). — Böhm: Die Slavenapostel Cyrillus und Methodius.
  Briški: Ein Ausflug zum Meere. — Cvar: Josip Jurčič und seine
Werke.  Debevec: Ein Ausflug auf den Krim. — Dolenc: Der Chronist Valvasor. — Gnidovec: Mein erster Schulgang. — Hawlina: P. Kellers »Grünlein«. (Inhaltsangabe.) — Hočevar: Das erstemal in Ljubljana. — Jaklič: Über Franc Levstik. — Jama: Št. Vid und seine Umgebung. — Janež: Was ein Schulbuch erzählt. — Kljun: Eine Missionsgeschichte. (Nach J. Spillmann.) — Kopač: Über den Charakter und die Sitten der Germanen. — Košir: Der Abend. (Eine Szene aus der Natur.) — Kovič: Der Garten des Herrn Miro-dolski. (Nach J. Stritar.) — Lavrič Janez: Über die Religion der alten Slaven. — Lavrič Ivan: Der Zirknitzer See. — Lenič Ivan: Unsere Tagesordnung. — Lenič Stanko: Über Simon Gregorčič und seine Werke. — Levičnik: Meine Erinnerungen an die Volksschule.
— Logar: Der Gruberkanal in Ljubljana. — Lovko: France Prešeren und seine Werke. — Močnik: Unsere Exkursionen im Jahre 1929/30. — Moder: Krjavelj — eine typische Figur aus Jurčičs Roman »Deseti brat«. — Pacek: Ein Ausflug nach Stojdraga. — Padar: Ein Sonntag in unserer Anstalt. — Pelan: Über das Märchen »Rotkäppchen«. — Pitterle: Bürgers »Lied vom braven Mann« und Goethes Gedicht
Johanna Sebus«. (Eine Vergleichung.) — Plantarič: Anton Martin Slomšek. — Podobnik: Fr. Ks. Meško. — Senica: Anton Medved. — Skubic: Unsere Pfarrkirche in Višnja gora. — Škorjanc: Eindrücke aus der Boka Kotorska. — Vidmar: Ein Ausflug auf die Šmarna gora.
VI. razred.
Brunet: Demosthenes als Redner. — Erjavec: Goethes Gedicht »Der Sänger« und Uhlands »Des Sängers Fluch«. (Eine Vergleichung.) — Ferjančič: Der Held in A. Stifters Erzählung Das Heidedorf«. — Fister: Eberts Frau Hitt« und Ovids »Niobe«. (Ein Vergleich.) — Janežič: Die edle Tat und ihre Belohnung in Bürgers »Lied vom braven Mann« und in »Johanna Sebus« von Goethe. — Jenko: Das Schicksal des Menschen in der deutschen Ballade. — Jesenko: Der Hund »Krambambuli« in der gleichnamigen Novelle von M. von Ebner-Eschenbach. — Kopač: Die Handlung in Schillers »Kabale und Liebe«. — Ločniškar: Die Karwoche bei den Slovenen.
— Lovko: Die ritterliche Erziehung im Mittelalter. — Pleterski: Das göttliche Walten in Schillers Balladen. — Svet: Major von Teilheim in Lessings Drama »Minna von Barnhelm«. — Šimenc: Die Kunst des Vortrages. — Šolar: Goethes Gedichte »Erlkönig« und »Der Fischer«. — Udovč: Die Verteidigungsrede des Ritters in Schillers »Kampf mit dem Drachen«. — Vičič: Die Rolle Marinellis in Lessings »Emilia Galotti«.
VII. razred.
Arko: Der Charakter des Majors von Teilheim in Lessings »Minna von Barnhelm«. — Cacak: Schillers Wilhelm Teil — ein Mann der Tat. — Čeferin: Spiel und Gegenspiel in Lessings Emilia Galotti«. — Dermota: Der Charakter des Goetz von Berlichingen. (Nach Goethes gleichnamigem Drama.) — Erjavec: Die Tragik in Goethes »Egmont«. — Est: Schillers Freiheitsdramen. — Hiršel: Marquis Posa und Don Carlos in Schillers Drama. — Hodnik: Charakter der Goetheschen Iphigenie. — Judež: Orests Heilung. (Nach Goethes »Iphigenie auf Tauris«.) — Jurca: Iphigeniens Aufgabe auf
Tauris und ihre Lösung. — Kraljič: Die Bedrückung der Schweizer durch die österreichischen Landvögte. (Nach Schillers »Wilhelm Tell«.) — Kregar: Hermanns Charakter in Goethes »Hermann und Dorothea«. — Kržišnik: Der Charakter des Pfarrers in Goethes Hermann und Dorothea«. — Mihelič: Just in Lessings »Minna von Barnhelm«. — Mikuž: Über Grillparzers Drama »Die Ahnfrau«. — Natlačen: Dorotheas Charakter in Goethes »Hermann und Dorothea«.
—	Orel: »Des Königs Werk« — ein Roman von R. Benson. — Piskernik: Die Aufgabe der Jungfrau von Orleans und ihre Lösung in Schillers Drama. — Pokorn: Der Kreislauf des Ringes in Lessings »Minna von Barnhelm«. — Požar: Apollos Orakelspruch in Goethes „ Iphigenie auf Tauris«. — Ronko: Die Vorgeschichte in Goethes »Hermann und Dorothea«. — Starman: Eginonts Charakter. — šeškar: Die Handlung in Grillparzers Drama »Die Ahnfrau«. — Toman: Die Vorgeschichte in Schillers »Jungfrau von Orleans«. — Tomc: G. Freytags Roman »Soll und haben«. — Uršič: Johanna d’Arc in der Geschichte. — Vovk: Die deutsche Kleinstadt in Goethes Hermann und Dorothea«.
VIII.	razred.
Babnik: Spiel und Gegenspiel in Schillers »Wilhelm Teil«. — Bezek: Über die Parricida Szene in Schillers »Wilhelm Teil«. — Bonač: Romantische Züge in der »Geschichte vom braven Kasperl und dem schönen Annerl« von Klemens Brentano. — Fabiani: Wodurch erweist Johanna in Schillers »Jungfrau von Orleans« ihre göttliche Sendung. — Golob: Die Heldentaten der Jungfrau von Orleans in Schillers gleichnamigem Drama. — Lipovec: Marquis Posas Charakter in Schillers »Don Carlos«. — Margon: Oktavio und Max Piccolomini in Schillers »Wallenstein«. — Marinšek: Die Kunst in Schillers Drama Die Braut von Messina«. — Müller: Wallensteins Freunde und Feinde in Schillers »Wallenstein«. — Oblak: Inwiefern ist Grillparzers »Ahnfrau« eine Schicksalstragödie? — Polenc: Die Frauencharaktere in Schillers »Jungfrau von Orleans«. — Rozman: Das Los des Dichters in Grillparzers »Sappho«. — Stopar: Der Held und seine Lebensaufgabe im klassischen deutschen Diama. Sipic. Über Paul Keller. — Šonc: Grillparzers persönliche Bezüge zu seinem Drama »Des Meeres und der Liebe Wellen .. Uršič. Die Charaktere in Grillparzers Drama »Das goldene Vlies«. — Zupančič: Wodurch erscheint Wallensteins Verrat bei Schiller in einem milderen Lichte? — Žavbi: Enrica von Handel-Mazzetti und ihre Kunst.
VII.	Vzajemno delovanje doma in šole.
Učencem škofijske gimnazije, ki vsi stanujejo v zavodu sv. Stanislava, nadomešča internat domačo hišo. Tu so pod stalnim nadzorstvom posebnih prefektov, ki pazijo, da vrše svoje šolske in druge dolžnosti; prefekti so v stalnem stiku z učitelji, ki jih obveščajo o dobrih in slabih uspehih učencev. Poleg tega se pa tudi starši učencev vedno zanimajo za napredek svojih sinov, prihajajo po informacije k ravnateljstvu ali k posameznim učiteljem, radi uvažu-jejo nasvete, ki jim jih daje šola in tako podpirajo šolsko delo. Posebnih roditeljskih sestankov na zavodu ni bilo, ker so učenci po veliki večini iz oddaljenih krajev in so vsled tega taki sestanki nemogoči.
DIJAŠKA DRUŠTVA.
1.	Palestra.
(Pokrovitelj: prof. dr. Čepon; načelnik za 1. 1929/30:
Erjavec Janez VI.)
To društvo višješolcev škofijske gimnazije je imelo letošnje leto 93 članov; delo društva pa so vršili literarni, socialni, cirilmeto-dijski in dramatski krožek, katerih vsak je imel svojega voditelja in načelnika. Glasilo društva so »Domače vaje«, ki so izšle letos v 12 številkah z bogatimi ilustracijami.
a)	Literarni krožek.
(Voditelj: prof. dr. Breznik.)
V tem krožku se je delo osredotočevalo na »Domače vaje«; tu so člani krožka brali in kritikovali prispevke za »Domače vaje« ter imeli pogovore o novejših literarnih novostih v domačem kakor tudi v tujem slovstvu.
b)	Socialni krožek.
(Voditelj: prefekt Glinšek.)
V krožku so imeli sledeča predavanja:
Proletariat in umetnost (Zupančič VIII.). — Mezdno gibanje rudarjev (Zaletel VII.). — Cilji naše prosvetne organizacije (Čeferin VII.). — 0 današnji cirkulaciji denarja (pref. Glinšek). — Izseljeniško vprašanje (Zaletel VII.). — Kmetiško vprašanje (Bezek VIII.).
c) Cirilmetodijski krožek.
(Voditelj: prof. dr. Čepon.)
Krožek je imel 17 sestankov, kjer so se vršili medsebojni razgovori in predavanja; naj omenim samo nekaj predavanj:
Ruski misticizem (Bezek Vlil.). — Posledice komunistične vzgoje (Pokorn VII.). — Verski izraz v ruski literaturi; na podlagi novele »Zapečateni angel«, ki jo je napisal N. S. Ljeskov (Böhm V.).
— Kristus Kralj (njega vzhodno pojmovanje). — Sv. Rešnje Telo in cerkvena edinost (Bezek VIII.). — Katoliška diaspora v Srbiji (Erjavec VI.). — Juraj Križanič in njegovo življenjsko delo (Ferjančič VI.). — Ruski metropolit Izidor na koncilu v Florenci (Skubic V.). — Sv. Simeon Stilit, tipični zgled vzhodnega meništva (Gnidovec V.). — Nikolaj Kuzanski in Vzhod (Lenič St. V.).
d)	D r a m a t s k i krožek.
(Voditelj: prefekt Ronko.)
Ta krožek je imel tekom leta 10 sestankov, kjer so imeli člani različne deklamacije, govore in nastope, n. pr.: 3. prizor I. dej. »Beneškega trgovca« (Shylock, Antonio, Bassanio); 1. prizor II. dejanja Shakespearovega Julija Cezarja; burka »Kmet in avtomat«; Goethe, Erlkönig (deklamacija); Miklavžev večer (priredil dram. krožek); Župančič, Z vlakom (deklam.); 0 nastopu (predaval pref. Ronko).
— Igra »Tihotapci« (igrali petošolci).
Palestra je imela tudi nekaj skupnih sestankov, kjer so bila sledeča predavanja:
O	izobrazbi (prof. dr. Čepon). — Osebnost in samovzgoja (supl. M. Miklavčič). — Rusija in delo za zedinjenje (ruski bogoslovec N. Bartenjev). — Skioptično predavanje o Bolgariji (prof. Šedivy).
— Skioptično predavanje o preganjanju vere v Rusiji (bogosl. N. Bartenjev). — Sv. Avguštin o vzrokih veličine rimskega imperija. (Ob 1500 letnici Avguštinove smrti predaval prof. Belec).
2.	Podmladek IMečega križa.
(Pokrovitelj Josip Arh, tel. učitelj.)
Preteklo šolsko leto se je tudi na našem zavodu ustanovil Podmladek Rdečega križa. Namen tega društva je, gojiti med mladino sočutje in dejansko ljubezen do trpečih. Zato zbira med svojimi člani denarne prispevke; vsak redni član plačuje mesečno malenkost 50 par. Denarna sredstva si more pridobivati tudi z raznimi prireditvami, kakor so: gledališke predstave, koncerti, razstave itd. S čistimi dohodki teh prireditev podpira tudi dobrodelne ustanove domačega
zavoda, n. pr. šolske kuhinje za revne učence, podporne izposojevalne knjižnice in podobno. Podmladek pa svoje člane navaja tudi, da skrbijo za svoje zdravje; opozarja jih na sredstva za utrjevanje telesnega zdravja in sploh uvaja v razumevanje in upoštevanje higienskih pravil.
V prvem letu svojega obstoja šteje naš Podmladek 114 rednih članov in 25 podpornih. Člani so prodajali kolke za siromašno deco. Ta zhirka je prinesla 280 Din. Za nesrečne poplavljence v Franciji pa so zbrali ob priliki francoskega.dne Din 557 20. Ostale naloge Pod mladka (zdravje, higijena) pa vrši dobro urejeni vzgojni zavod in šola, ki ima svojega hišnega zdravnika in domačo bolnišnico.
3.	Ferijalni savez.
(Pokrovitelj prof. šolar Jakob.)
V šolskem letu 1929/30 je štela podružnica F. S. na škofijski gimnaziji v Št. Vidu 133 članov.
VIII. Učila.
a)	Učiteljska knjižnica.
(Varuh prof. Šolar Jakob.)
Učiteljska knjižnica je štela na koncu šolskega leta 1928/29 vsega 7648 del; v šolskem letu je narasla za 29 del; torej šteje koncem šolskega leta 1929/30 7677 del.
b)	Slovenska dijaška knjižnica.
(Varuh prof. dr. Jere Franc.)
Na koncu šolskega leta 1929/30 šteje knjižnica 1635 del v 4984 zvezkih. Od teh je srbskohrvatskih 385 del v 591 zvezkih, čeških 35 del v 43 zvezkih, poljskih 7 del v 9 zvezkih, ruskih 21 del v 25 zvezkih; ostala so slovenska. Učenci so si v šolskem letu 1929/30 izposodili 2788 knjig.
c)	Nemška dijaška knjižnica.
(Varuh prof. dr. Samsa Janez.)
Nemška dijaški knjižnica je v šolskem letu 1929/30 narasla za 11 del in šteje koncem šolskega leta 835 del v 2299 zvezkih. Izposojenih je bilo v tem šolskem letu 942 knjig, knjižnice se je posluževalo 132 učencev, torej pride povprečno na enega bralca v tem šolskem letu 7 knjig. Najbolj si izposojujejo P. Kellerja in Handel-Mazzetti.
d)	V e r o vi č n a zbirka.
(Varuh prof. Pavlin Jernej.)
Zbirka obsega 23 učil in 266 razglednic.
e)	Nazorila za žive jezike.
(Varuh direktor.)
Zbirka obsega 12 stenskih slik iz zaloge učil K. Jansky, Tabor (Češkoslovaška).
f) Nazorila za klasične jezike.
(Varuh direktor.)
Ta zbirka šteje 23 stenskih slik grških in rimskih starožitnosti iz kolekcije: Štef. Cybulski. Tabulae quibus antiquitates Graecae et Romanae illustrantur.
g) Zemljepisna zbirka.
(Varuh prof. dr. Trdan Franc.)
Obsega 42 stenskih kart, več načrtov, 132 zemljepisnih nazornih slik in tri globuse.
h) Zgodovinska zbirka.
(Varuh prof. dr. Trdan Franc.)
Zbirka obsega 21 zgodovinskih kart za stari, srednji in novi vek in 36 zgodovinskih stenskih slik.
i) Numizmatična zbirka.
(Varuh direktor.)
Zbirka šteje 94 starogrških novcev, 118 rimskih iz časa republike, 1008 iz dobe rimskih cesarjev, 40 bizantinskih, 130 jugoslovanskih, 19 beneških, 87 avstrijskih iz predvojne dobe, 24 papeških, 21 škofovskih, 55 verskih svetinj; skupno 1596. Poleg tega ima kovanih novcev raznih držav 239 in mnogo papirnatega denarja iz vojne in povojne dobe.
j) Prir od opisna zbirka.
(Varuh prof. Pengov Franc.)
Zoologija: 129 nagačenih preparatov, 19 okostij, 5 zobovij,
3 rogovja, 33 suhih preparatov, 91 alkoholnih in formalinskih preparatov, 4 kalupe iz papirn. mase, 11 jajec v gnezdih ali brez njih,
7	bioloških skupin, 19 polžjih lupin, 13 školjčnih lupin, okrog 1500 vrst hroščev, mikroskop s 35 zool. preparati, zraven še 10 pre-
paratov s trihino, 110 mikroskop, preparatov iz človeške anatomije iz leta 1929., 4 škatle metuljev deloma z bubami, zbirka domačih in tujih metuljev v 2 škatlah, 274 slik.
Botanika: Herbarij z drevesastimi rastlinami (66), zbirka 50 domačih zdravilnih in 50 strupenih rastlin, zbirka raznih listnih oblik (3 mape s 50 tabletami), 8 lesenih vzorcev gliv, 8 aparatov za rastlinsko fiziologijo, mikroskop z 38 botan. preparati, 22 slik, ste-reoskop z 20 hromoplastičnimi slikami iz botanike, 238 manjših slik na lepenki, 16 slik z zastopniki skoraj vseh glavnih rastlinskih družin, 20 raznih predmetov za rastlinoslovje, park s 127 rastlinskimi vrstami.
Mineralogija: 133 rudnin, nekaterih v več kosih, zbirka rudnin iz ruskega ozemlja (150), 4 posnemki žlahtnih kamnov, 40 kosov dragih kamnov, 82 raznih pripomočkov za rudninoslovje in tehniko, 13 najvažnejših hribin, 117 predmetov iz kemije, zbirka surovin, polfabrikatov in barv iz Dola in iz Domžal, škatla s cikorijami iz Kolinske tovarne, zbirka raznih oljnatih semen, zbirka raznih etrov, zbirka proizvodov suhe destilacije, 6 modelov iz železne žice,
8	slik.
k) Prirodoslovna zbirka.
(Varuh prof. dr. Knific Ivan.)
Zbirka vsebuje 245 aparatov in 7 slik.
1) Risarska zbirka.
(Varuh prof. Porenta Gašper.)
Risarska zbirka obsega sledeče predmete: 35 sadrovih odlitkov, 284 lesenih modelov, 26 umetnih sadežev, 573 nalepljenih listov, 80 suhih mladik in storžev, 114 lončenih in steklenih modelov, 150 nagačenih živali, školjk, polžev, metuljev in ptičjih peres, 87 ko-vinastih modelov, 60 kosov narodne obleke in orodja, 250 papirnatih modelov, 10 teoretičnih del in zbirk predlog, 235 kosov sobnega inventara.
m) Glasbena zbirka.
(Varuh pevovodja Hybasek Vojteh.)
Zbirka cerkvenih pesmi: 31 latinskih maš, 1253 skladb za mešani zbor, 255 za moški zbor, 95 za enoglasno petje. Zbirka se je od lanskega leta pomnožila za 12 mešanih zborov in 4 moške zbore.
Zbirka posvetnih zborov: 56 pesmaric, 171 moških in deških zborov, 104 mešanih zborov, 46 pesmi s spremljevanjem klavirja ali orkestra, 4 spevoigre. Prirastek v šolskem letu 1929/30: 12 mešanih zborov in 2 zbora s spremljevanjem orkestra.
Godbena zbirka šteje 40 raznih šol, 33 duetov, 15 tercetov, 29 kvartetov, 61 sekstetov, 17 oktetov, 13 skladb za mali orkester, 207 skladb za veliki orkester, 8 skladb za razne instrumente s sprem-ljevanjem klavirja. Zbirka je v tem šolskem letu narasla za 15 skladb.
IX.	Poročilo o zdravstvenem stanju.
Moje delo kot šolskega zdravnika v teku tega leta je obstojalo v sledečem: Izvršil sem pregled vseh učencev v zdravstvenem pogledu, pregledal vsak teden in po potrebi tudi večkrat v tednu vse učence, ki so se javili za pregled in one, ki sem jih določil za bolnico v zavodu, dal navodila za zdravljenje in kontroliral potek zdravljenja, nadzoroval zdravstvene razmere v zavodu. Zavodska bolnica (ambulanta) je dosti dobro preskrbljena z zdravili in obvezami tako, da smo skoro vse slučaje lahko zdravili v isti, vsaka hitra pomoč je bila izvršena v zavodski bolnici. V začetku leta sem pregledal vse novo-vstopivše dijake in sem našel, da so primernega telesnega zdravja, pregledal vid, preizkusil sluh in vsakemu posebej dal potrebna navodila v pogledu zdravja zob in določil, koliko zob je za ekstrakcijo, koliko se jih mora zaliti. Določen je bil tudi zobni zdravnik, ki je v dobi šolskega leta ta navodila izvrševal. Težil sem vsak sum tuberkuloze odkriti v začetku in eliminirati takoj vsak slučaj tuberkuloze iz zavoda tako, da nismo imeli v tem letu nobenega takega slučaja. Vsak teden so se pregledali javljeni učenci v zavodski bolnici in zabeležili smo vsakega v to določeno knjigo, iz katere se vidi, da je bilo srčnih napak 4, katere smo osvobodili od šolske telovadbe.
V	teku tega leta se je zdravilo v zavodski bolnici 99 učencev, vsi moški, in to zaradi sledečih obolenj:
Organov za dihanje (6), prebavil (3), srca (4), kože (4), živcev (1), oči (2), zob (28), revmatizma (2), udarcev in poškodb (10), angine (15), influence (gripa) (20), parotitis (4).
Iz tega pregleda se vidi, da ni bilo dosti obolenj; težkih razen
ene komocije možgan, ni bilo.
Po razredih razdeljeno, je bilo obolenj: v 1. razredu 20, v I I. razredu 28, v III. razredu 16, v IV. razredu 11, v V. razredu 11, v
VI.	razredu 6, v VII. razredu 6, v VIII. razredu 1. Največji procent
obolenj se torej nahaja v II. razredu.	^	«
Nalezljivih bolezni ni bilo, tako da se je šolski pouk vršil lahko brez prestanka. Zdravstvene razmere v zavodu so jako dobre. Čistost in higieničnost lokalov, kubatura zraka v spalnicah in učilnicah je popolnoma zadovoljiva, kurjava pozimi je centralna in ni v lokalih
diference temperature.	Dr.	J	listin	S.	Matej,
šolski zdravnik.
X.	Klasifikacija učencev.
((Debeli tisk zna£i odlične, ležeči prav dobre.)
I	a razred.
(Razrednik prof. Omerza Franc.)
Izdelali:
Albreht Boris, Dole (Kor.). Bratuš Marijan, Idrija. Bukovec Vincencij, Vrje.
Gole Jožef, Zagorica.
Golob Peter, Polica.
Jarc Vladimir, Ljubljana. Klinc Franc, Zdenska vas. Kobal Ivan, Gabrijele. Kržišnik Stanislav, Sp. Gorje. Lokar Franc, Polje.
Majnik Ivan, Stara vas. Mihelič Franc, Dane.
Modic Jožef, Matena. Ostaszewski Marcelj, Radovljica. Perčič Jožef, Paradišče.
Polda Anton, Zabrezno.
Prodnik Karel, Kregarjevo. Rešek Alojzij, Trnje.
Savšek Franc, Brezovska gora. Šelhavs Ivan, Trst.
Štrubelj Alojzij, Paradišče. Tominec Leopold, Št. Rupert. Vilhar Jožef, Veliki Otok, It. Žlebnik Leon, Materija, It.
Popravni izpit delajo:
Frlan Valentin, Predmost, iz latinščine.
Hren Franc, Zvornik, iz latinščine.
Smolej Jožef, Griže, iz latinščine.
Šega Ciril, Vič, iz latinščine.
Trojar Marijan, Stari dvor, iz latinščine.
Zavec Boris, Krško, iz latinščine in matematike.
Izdelala nista:
Grm Ivan, Krška vas.	Škofič	Stanislav,	Vrhpolje.
Število učencev: 32.
I b razred.
(Razrednik prof. Pengov Franc.)
Izdelali:
Avguštin Alojzij, Radovljica. Brezovar Milan, Št. Rupert. Drenovec Franc, Lokve, sr. Brežice.
F rak el j Franc, Dražgoše.
Gole Milan, Gorenja vas, sr. Novo mesto.
Habjan Rudolf, Dol. vas, srez Kranj.
Jager Valentin, Št. Vid n. Lj. Kastelic Franc, Martinja vas, sr. Litija.
Levstek Jožef, Prigorica, srez Kočevje.
Mahnič Jožef, Boh. Bistrica. Matjašič Milan, Ljubljana. Omejec Slavko, Št. Vid n. Lj. Perčič Stan., Želimlje.
Prijatelj Jožef, Dol. Nemška vas, srez Novo mesto.
Renčelj Milojko, Sovodna, srez Celje.
Seljak Vojnimir, Stara vas pri Žireh.
Starc Jožef, Čurili, sr. Črnomelj.	Vode Miroslav, Skaručina.
Šelhavs Edvard, Podkraj, Ital.	Zupanc Franc, Krška vas, Litija.
Šemerl Franc, Planina.
Popravni izpit delajo:
Klinar Franc, Jesenice, iz latinščine.
Kmet Janez, Češnjice, sr. Kamnik, iz latinščine.
Plut Martin, Vranoviči, sr. Črnomelj, iz latinščine.
Štibernik Anton, Luče, sr. Litija, iz latinščine.
Burja Jožef, Grad, sr. Radovljica, iz latinščine in matematike. Fleger Franc, Hrušica, sr. Radovljica, iz nemščine in latinščine. Jeglič Ladislav, Podtabor, sr. Kranj, iz nemščine in latinščine. Rosenwirt Stanislav, Verd, sr. Ljubljana-okolica, iz latinščine in matematike.
Izdelali niso:
Cindrič Anton, Babno polje. Grilj Janez, Češnjice, srez Kamnik.
Pavlič Anton, Velike Brusnice.
Štular Ladislav, Dol. vas, srez Kranj.
Žganjar Franc, Zdenska vas, sr. Kočevje.
Število učencev: 34.
II.	razred. (Razrednik prof. Šolar Jakob.)
Izdelali:
Andolšek Andrej, Karlovica, p. Vel. Lašče.
Arhar Ivan, Št. Vid n. Ljubljano.
Benkovič Nikolaj, Kamnik.
Bernot Vinko, Koče, Koroško (Avstrija).
Comino Otokar, Draga pri Igu.
Fister Franc, Bistrica, p. Podbrezje.
Hodnik Franc, Vrhnika.
Humek Miloš, Ljubljana.
Iskra Anton, Begunje pri Les-cah.
Janež Josip, Globelj pri Sodražici.
Jeločnik Aleksander, Št. Vid nad Ljubljano.
Jurca Anton, Vrhnika.
Malavašič Homan, Št. Jošt nad Vrhniko.
Markič Janez, Strahinj pri Naklem.
Mušič Anton, Mali Mengeš.
Novak Mihael, Spod. Brezovo, p. Višnja gora.
Pavlovič Franc, Bušeča vas ob Krki.
Predanič Edvard, Mrzla vas, Krško.
Pretnar Ivan, Rečica, Bled.
Radev Nikolaj, Plovdiv (Bolgarija).
Saje Josip, Žabjek, p. Vel. Loka.
Selimov Atanazij, Hambarlija pri Plovdivu (Bolgarija).
Seljak Josip, Podlipa p. Vrhniki.
Slapšak Božidar, Radovljica.
Strašek Stanislav, Škofija pri Zibiki.
Strmljan Franc, Tenetiše pri Litiji.
Tavčar Martin, Trebija, p. Gor. vas n. Šk. Loko.
Trobec Jakob, Log, Polhov Gradec.
Vrabič Ladislav, Bistrica p. Tržiču.
Žolgar Danilo, Makole.
Popravni izpit delajo:
Jerič Franc, Škocijan pri Mokronogu, iz latinščine.
Rožman Janez, Lahoviče, sr. Kamnik, iz nemščine.
Šturm Anton, Metlika, iz nemščine.
Čebul Janez, Potok, sr. Kamnik, iz nemščine in latinščine.
Ješe Jakob, Jama, sr. Kranj, iz nemščine in latinščine.
Kregar Stanislav, Vižmarje, iz nemščine in latinščine. Srebrnjak Janez, Voglje, sr. Kranj, iz nemščine in latinščine. Štipkov Andrej, Plovdiv (Bolgarija), iz nemščine in latinščine.
Število učencev: 38.
IH.	razred.
(Razrednik prof. dr. Knific Ivan.)
Izdelali:
Aljančič Peter, Kovor.
Benedik Božidar, Št. Vid nad Ljubljano.
Benkovič Ciril, Kamnik.
Cukale Jožef, Vrhnika.
Cvenkel Marijan, Ljubljana.
Čeledin Stanislav, Dunaj (Avstrija).
Eržen Pavel, Škof ja Loka.
Femc Boris, Tržič.
Genov Krum, Plovdiv (Bolg.).
Grčman Anton, Leskovec pri Višnji gori.
Jančar Josip, Šmihel pri Žužemberku.
Jeraša Ivan, Rečica pri Bledu.
Jurca Maks, Rovte pri Logatcu.
Juvan Vladimir, Ljubljana.
Karo Stanislav, Motnik.
Kastelic Vincencij, Klečet pri Žužemberku.
Konov Peter, Plovdiv (Bolg.)
Košenina Franc, Sp. Senica pri Medvodah.
Kunstelj Franc, Vrhnika.
Lavrač Janko, Podlipovica pri Izlakah.
Lobe Hinko, Zagradec.
Malavašič Anton, Vrhnika.
Malovrh Franc, Srednja vas pri Polhovem gradcu.
Marinšek Vincencij, Strahinj pri Naklem.
Novak Vladimir, Radovljica.
Pavlin Franc, Kranj.
Pcčenik Franc, Smolnik pri Polhovem Gradcu.
Penca Jožef, Male Vodenice pri Kostanjevici.
Pezdirc Vladimir, Ljubljana.
Pogorelec Anton, Podtabor pri Strugah.
Sodja Franc, Bohinjska Bistrica.
Šinkar Anton, Selca.
Šparovec Alojzij, Sp. Blato pri Grosupljem.
Švigelj Stanislav, Kožljek nad Cerknico.
Tomazin Ludovik, Naklo.
Vitigoj Viktor, Dolenja vas pri Vel. Loki.
Vodopivec Vladimir, Ljubljana.
Vrtačnik Venceslav, Srednja vas pri Kamniku.
Wurzbach Josip, Lljubljana.
Žabkar Jožef, Velika vas pri Leskovcu.
Popravni izpit delajo:
Baškovč Franc, Žejno pri Čatežu, iz latinščine. Erjavec Karel, Draga pri Višnji gori, iz latinščine. Hirschegger Ernest, Vevče, iz matematike.
Pustotnik Franc, Srednja vas pri Kamniku, iz latinščine. Šefman Vladimir, Št. Vid pri Stični, iz latinščine.
Vrolih Franc, Freistein pri Spodnji Polskavi, iz latinščine in grščine.
Izdelal ni:
Eržen Avguštin, Kropa.
Število učencev: 47.
IV. razred.
(Razrednik prof. dr. Ratajec Anton.)
Izdelali:
Bostič Anton, Sv. Jurij p. Laškem.	Pirnat Avguštin, Sv. Gregor.
Bukovac Janez, Planina.	Potočnik Anton, Češnjica pri
Cerar Ciril, Št.	Vid n. Lj.	Podnartu.
Ferjan Jakob, Sp. Laze pri Gor-	Požar Jožef, Petelinje p. Št. Petru
jäh.	na Krasu (Ital.).
Golob M e Ihij or, Brezje p. Kam-	Hojnik Alojzij, Sp. Grušovlje pri
niku.	Št. Petru v Savinjski	dolini.
Jevnikar Martin, Sp. Brezovo p.	Rotar Jožef, Ježica.
Višnji gori.	Šegula Rudolf, Litija.
Jurca Ivan, Vrhnika.	Urbanč Janez, Gržeča vas p. Le-
Kupljenik Franc, Orehovica p.	skovcu.
Št. Jerneju.	Virant Miroslav, Boh. Bela.
Makovec Andrej, Sv. Vid p. Lo-	Vuga Svetozar, Trst (Ital.).
gatcu	\Viklinger Ivan, Skalice pri Ko-
Mavec Jakob, Iška vas.	njicah.
Oblak Anton, Drenov grič pri	Zupan Franc, Lom pri Tržiču.
Vrhniki.	Zupanc Aleksander, Klanec (It.)
Popravni izpit delajo:
Kvaternik Viljem, Dunaj, iz latinščine.
Stare Adolf, Ljubljana, iz latinščine.
Zabret Štefan, Britof pri Kranju, iz latinščine.
Karo Franc, Motnik, iz nemščine in latinščine.
Neredovan:
Tomazin Ladislav, Tržič.
Število učencev: 28.
V. razred.
(Razrednik dr. Čepon Anton.)
Izdelali:
Bartol Marijan, Ljubljana.	Cvar Franc, Lipovšica (sr.	Ko-
Bidovec Anton, Koroška Bela.	čevje).
Böhm Edmund, Tržič.	Debevec Franc, Ljub jana.
Briški Martin, Vas (sr. Kočevje).	Dolenc Jožef, Železniki.
Gnidovec Franc, Ajdovec.
Hawlina Herbert, Tržič.
Jaklič Anton, Poznikovo pri Vel. Laščah.
Jama Alojzij, Podgora pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Janež Ivan, Žimarice (sr. Kočevje).
Kljun Janez, Nemška vas pri Ribnici.
Kopač Janez, Sv. Andrej nad Škofjo Loko.
Košir Janko, Škofja Loka.
Kovič Aleš, Zg. Dolič (sr. Slo-venj-gradec.)
Lavrič Janez (st.,) Stari trg pri Ložu.
Lavrič Ivan (ml.), Cerknica.
Lenič Ivan, Plešivica pri Brezovici.
Lenič Stanko, Župeča vas pri Cerkljah ob Krki.
Levičnih Miloš, Kamnik.
Logar Jožef, Vodice nad Ljubljano.
Lovko Alojzij, Brezje (sr. Logatec).
Močnik Jožef, Boč (sr. Kamnik).
Moder Janko, Dol pri Ljubljani.
Pacek Jožef, Gorenja vas pri Krškem.
Padar Jožef, Gajniče pri Šmarju pod Ljubljano.
Pitterle Leon, Ribče pri Litiji.
Podobnik Jožef, Ljubljana.
Senica Ivan, Šmarje pri Brežicah.
Skubic Anton, Draga pri Višnji gori.
Vidmar Janez, Sava pri Jesenicah.
Popravni izpit delajo:
Plantarič Stojan, Škofja Loka, iz matematike.
Škorjanc Jožef, Dolenja vas, sr. Celje, iz matematike.
Hočevar Jožef, Sv. Janez, sr. Krško, iz latinščine in grščine.
Ni izdelal:
Pelan Jožef, Št. Vid pri Vipavi (Italija).
Število učencev: 36.
VI.	razred.
(Razrednik dr. Jere Franc.)
Izdelali:
Lovko Mirko, Cerknica. Pleterski Martin Božo, Cerklje ob Krki.
Svet Franc, Koče pri Slavini, Italija.
Šimenc Anton, Olševek.
Šolar Jožef, Mirna.
Udovč Josip, Cerknica.
Vičič Bogomil, Zarečica pri Trnovem (Ital.).
Volčjak Viktor, Virmaše.
Število učencev: 17.
Brunet Bogomil, Ljubno v Sav. dolini.
Erjavec Janez, Pleševica pri Žalni.
Ferjančič Josip, Goče (Ital.). Fister Alojzij, Brest pri Igu. Janežič Ciril, Ljubljana.
Jenko Franc, Jama pri Mavčičah. Jesenko Milan, Celovec (Avstr.). Kopač Franc, Prikernica pri Moravčah.
Ločniškar Vladimir, Logje pri Breginju (Ital.).
VII.	razred. (Razrednik prof. Belec Franc.)
Izdelali:
Arko Anton, Ljubljana.
Cacak Franc, Vič pri Ljubljani.
Čeferin Emil, Ljubljana.
Dermota Mihael, Železniki.
Erjavec Ivan, Plešivica pri Višnji gori.
Est Josip, Kamnik.
Hiršel Stanislav, Šemnik, Zagorje o. S.
Hodnik Emil, Žalec.
Judež Mihael, Vel. Cikava pri Novem mestu.
Jurca Franc, Vrhnika.
Kraljič Štefan, Brest pri To-mišlju.
Kregar Karel, Ljubljana.
Kržišnik Pavel, Bukov vrh pri Poljanah nad Škofjo Loko.
Mikuž Metod, Prečna.
Natlačen Stanislav, Ljubljana. Orel \ alentin, Trzin.
Piskernik Franc, Lepena pri Železni Kaplji (Avstr.). Pokorn Jožef, Škofja Loka.
Požar Anton, Petelinje pri Št.
Petru na Krasu (Ital.).
Ronko Alojzij, Cerknica. Starman Metod, Borovnica. Toman Valentin, Kamna gorica. Tomc Egon, Ormož.
Uršič Ilinko, št. Maver pri Gorici. (Ital.).
Zaletel Vinko, Stanežiče pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Popravni izpit delajo:
Mihelič Franc, Breze pri Ribnici, iz matematike.
Šeskar Franc, Tomišelj, iz matematike.
Vovk Josip, Češnjica pri Podnartu, iz matematike.
Število učencev: 28.
VIII.	razred.
(Razrednik prof. Arh Luka.)
Izdelali:
Babnik Karel, Godič pri Kamniku.
Bezek Ludovik, Črnuče.
Bonač Janez, Begunje pri Cerkn. Fabiani Rafael, Šmarjeta.
Golob Franc, Police p. Naklem. Lipovec Martin, Jezero pri Preserju.
Margon Bogomir, Trnje (Ital.). Marinšek Leopold, Naklo.
Müller Franc, Domžale.
Oblak Ciril, Sv. Gregor. Polenec Anton, Puštal.
Rozman Alojzij, Nadanje selo. Stopar Anton, Podzavrh.
Šipic Franc, Češnjevek.
Šonc Viktor, Kopriva.
Uršič Adolf, Trst.
Zupančič Franc, Brezina.
Zavbi Avguštin, Zg. Tuhinj.
Število učencev: 18.
XI. Izpiti.
A.	Višji tečajni izpit.
Za odposlanca pri višjem tečajnem izpitu je g. minister prosvete z aktom S. n. br. 17622, z dne 4. junija 1930 določil profesorja
I. drž. gimnazije v Ljubljani dr. Grafenauerja Ivana. Izpitni odbor je bil torej po čl. 6 a) Pravil o viš. teč. izpitu sestavljen takole: predsednik gosp. ministrski odposlanec, podpredsednik direktor Koritnik Anton, za srbskohrvatskoslovenski jezik prof. dr. Breznik Anton, za nemški jezik prof. dr. Samsa Janez, za latinski jezik profesor Arh Luka, za grški jezik prof. dr. Jere Franc, za domovi no-znanstvo in občno zgodovino prof. dr. Trdan Franc.
Pismeni izpiti so bili: 10. junija iz srbskohrvatskoslovenskega jezika; 11. junija iz nemškega jezika; 12. junija iz latinskega in grškega jezika.
Ustni izpiti so se vršili 16. in 17. junija.
Izpitni odbor je od predloženih nalog izbral:
1. Iz srbskohrvatskoslovenskega jezika: Kako je slovensko slovstvo v 19. stoletju raslo snovno in oblikovno?
2. Iz nemškega jezika: E. Curtius, Griechische Geschichte
II. str. 287 (0 Tukididu in Herodotu).
3. a) Iz latinskega jezika: Tacitus, Dialog, c. 28. Quis enim — hauriret; b) iz grškega jezika: Platon, Gorg. 523 A—523 E: Sodba po smrti.
Za višji tečajni izpit so se prijavili in ga polagali vsi zgoraj našteti učenci VIII. razreda.
Podatki o pripravnikih.
1. Babnik Karel, sin r. Franca in Frančiške, rojen 10. novembra
1909 v Godiču, srez Kamnik; delal viš. teč. izpit prvič. (Zrel.)
2. Bezek Ludovik, sin r. Ludovika in Terezije, roj. 9. junija
1910 v Gmajni, srez Ljubljana-okolica; delal v. t. i. prvič. (Zrel.)
3. Bonač Janez, sin Ludovika in Frančiške; delal v. t. i. prvič. (Zrel. — Oproščen ustnega izpita.)
4. Fabiani Rafael, sin Ignacija in Marije, roj. 24. oktobra 1911 v Šmarjeti, srez Krško. (Zrel. — Oproščen ustnega izpita.)
5. Golob Franc, sin Antona in Marije, roj. 16. junija 1910, Police, srez Kranj; delal v. t. i. prvič. (Zrel.)
6. Lipovec Martin, sin Franca in Jere, roj. 14. novembra 1910, Jezero, srez Ljubi jana-okolica; delal v. t. i. prvič. (Zrel.)
7. Margon Bogomir, sin Franca in Apolonije, roj. 12. januarja 1911, Trnje, Italija; delal v. t. i. prvič. (Zrel.)
8. Marinšek Leopold, sin Lovra in Jere, roj. 14. novembra 1910, Naklo, srez Kranj; delal v. t. i. prvič. (Zrel.)
9. Miiller Franc, sin Antona in r. Frančiške, roj. ‘25. aprila 1912, Domžale, srez Kamnik; delal v. t. i. prvič. (Zrel.)
10. Oblak Ciril, sin r. Franca in Magdalene, roj. 2. junija 1909, Sv. Gregor, srez Kočevje; delal v. t. i. prvič. (Zrel.)
11. Polenec Anton, sin r. Antona in Ivane, roj. 7. oktobra 1910, Puštal, srez Kranj; delal v. t. i. prvič. (Zrel.)
12. Rozman Alojzij, sin Ivana in Marije, roj. 22. junija 1911, Nadanje selo, Italija; delal v. t. i. prvič. (Zrel.)
13. Stopar Anton, sin Antona in r. Marije, roj. 4. maja 1910, Podzavrh, srez Krško; delal v. t. i. prvič. (Zrel. — Oproščen ustnega izpita.)
14. Šipic Franc, sin Mihaela in Marije, roj. 6. marca 1908, Če-šnjevek, srez Kranj; delal v. t. i. prvič. (Zrel.)
15. Šonc Viktor, sin Alojzija in Viktorije, roj. 7. junija 1911, Kopriva, Italija; delal v. t. i. prvič. (Zrel. — Oproščen ustnega izpita.)
16. Uršič Adolf, sin Franca in Viktorije, roj. 18. januarja 1910, Trst, Italija; delal v. t. i. prvič. (Odklonjen za 1 leto.)
17. Zupančič Franc, sin Franca in Marije, roj. 16. oktobra 1911, Brezina, srez Brežice; delal v. t. i. prvič. (Zrel.)
18. Žavbi Avguštin, sin Simona in r. Marije, roj. 10. avgusta 1909, Zg. Tuhinj, srez Kamnik; delal v. t. i. prvič. (Zrel.)
Iz grškega jezika je polagalo izpit 5, iz latinskega pa 13 pripravnikov.
B.	Nižji tečajni izpit.
Po čl. 11. Pravil o nižjem teč. izpitu so tvorili izpitni odbor pri nižjem teč. izpitu: razrednik IV. razreda dr. Ratajec Anton kot predsednik in izpraševalec za matematiko, za srbskohrvatskoslovenski in latinski jezik prof. Omerza, za zgodovino in zemljepis Kiaijevine Jugoslavije prof. dr. Trdan Franc. Izpitom je prisostvoval gosp. ministrski odposlanec prof. dr. Grafenauer Ivan.
Pismeni izpit iz srbskohrvatskoslovenskega jezika se je vršil 10. junija. Tema se je glasila: Moja pot iz Št. Vida do ... (poljubnega kraja).
Ustni izpiti so se vršili 12. junija iz srbskohrvatskoslovenskega jezika, 14. junija iz zgodovine in zemljepisa kraljevine Jugoslavije,
18.	junija iz latinskega jezika, 20. junija iz matematike.
Na predlog razrednega učiteljskega zbora je izpitni odbor po 51. 2 Pravil o n. t. i. oprostil izpita 14 učencev; izpit je delalo
9	učencev, ki so z dobrim uspehom izdelali IV. razred.
Izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu so dobili sledeči učenci:
Bostič Anton, oproščen izpita. Bukovac Janez, oproščen izpita. Ferjan Jakob, oproščen izpita. Golob Melhijor, oproščen izpita. Jurca Ivan.
Kupljenik Franc.
Mavec Jakob, oproščen izpita. Oblak Anton, oproščen izpita.
Pirnat Aguštin, oproščen izpita. Požar Jožef, oproščen izpita. Rojnik Alojzij, oproščen izpita. Šegula Rudolf, oproščen izpita. Virant Miroslav, opr. izpita. Vuga Svetozar, oproščen izpita. Wödinger Ivan, oproščen izpita. Zupan Franc, oproščen izpita.
Popravni izpit delajo v septembru:
Cerar Ciril iz matematike. Jevnikar Martin iz matematike. Makovec Andrej iz latinščine. Potočnik Anton iz matematike.
Rotar Jožef iz latinščine. Urbanč Janez iz latinščine. Zupanc Aleksander iz matematike.
XII.	Statistika učencev.
	Razred									Vseh	V °/„
1. Število učencev	1 a	Ib	II	III	IV	V	Ul	VII	Ulili		
v začetku šol. leta		35	34	39	48	28	36	17	29	18	284	
priseljenih iz drugih šol												
Vseh vpisanih	35	34	39	48	28	36	17	29	18	284	
Od vpisanih učencev je bilo											
a) novincev 		31	34	39	46	27	35	17	29	18	276	
b) ponavljalcev		4	—	—	2	1	1		—	—	8'	
Zapustili šolo:											
											
b) « po § 43. 2												
c) « po § 43. 3												
d) « po § 43. 4												
izpisani 		1	—	1	1	—	—	—	1	—	4	
opustili šolovanje		2	—	—		—	—	—	—	—	2	
umrli												
Skupno zapustilo šolo	3	—	1	1	—	—	-	1	—	6	
Na koncu š. 1. ostalo	32	34	38	47	28	36	17	28	18	278	
2. Učenci po starosti.				.							
Stari 11 let (rojeni 1. 1919) . . .	3	6								9	3'24
« 12 « ( « « 1918) . . .	15	10	3							28	1008
c 13 « ( « « 1917) . . .	10	12	12	4						38	1367
« 14 « ( « « 1916) . . .	4	5	13	10	1					33	11-86
c 15 < ( « « 1915) . . .	—	1	5	16	7	2	—	—	—	31	1116
« 16 « ( « « 1914) . .	—	—	3	10	12	13	—	—	—	38	13-67
« 17 « ( c • « 1913) . . .	—	—	1	6	8	12	7	7	—	41	14-75
« 18 « ( « « 1912) . . .						7	5	5	2	19	683
« 19 « ( « c 1911) . . .	—	—	1	1	—	2	3	6	5	18	647
< 20 < ( c c 1910) . . .							2	7	7	16	5-75
nad 20 « ( c c 1909 in prej)								3	4	J	2-52
Skupno	32	34	38	47	28	36	17	28	18	278	100
3. Roditelji učencev.											
Učitelji vseh šol		—	1	2	1	—	—	1	1	1	7	252
Ostali državni uradniki		8	4	4	3	3	1	—	3	—	26	935
Zdravniki, lekarnarji, odvetniki,											
inženjeri in ostali intel. delavci	—	1	—	2		2	1	1	—	7	2-52
Banovinski in privatni uradniki .	1	—	3	2	3	2	1	3	2	17	6'12
Trgovci, industrijci in rentniki . .	3	1	5	5	—	1	3	3	3	24	863
Hotelirji, gostilničarji in kavarnarji	—	—	—	1	—	2	—	2	—	5	1-81
Obrtniki		2	4	4	6	2	1	1	3	2	25	8-99
Kmetje		17	20	16	21	18	22	10	9	9	142	5108
Služitelji					3						3	107
Ostali delavci		1	3	4	3	2	5	—	3	1	22	7-91
Vseh 132 | 34 | 38				47	28 | 36		i 17	1 co	! 18	2781| 100	
	Razred									Vsoh	V %l
4. Učenci po rojstvu.	la	|lb	11	1 III	| iv	V	VI	VII	| VIII		
Iz dravske banovine		31	31	34	44	24	35	12	' 25	14	250	8992
Iz drugih banovin		—	1 2	—	—	—	—	—	1-	—	2	073
Skupno iz Kraljevine Jugoslavije	31	33	34	44	24	I 35	1 12	25	14	252	9065
Iz inozemstva			1	1	4	3	4	i 1	j 5	3	4	26	935
Vseh	' 32	I34	38	i 47	28	36	17	28	18	278	100
5. Učenci po narodnosti.				j							■
Srbi, Hrvati in Slovenci		32	1 34	35	45	28	36	17	28	18	273	98-19
Bolgari				3	2						5	181
Ostali 												—
Vseh	32	34	38	47	28	36	17	28	18	278	100
6. Učenci po veri.											
Rimo-katoliki		32	34	38	47	28	36	17	28	18	278	100
Grko-katoliki		—	—	—	—			—	—	—			—	—
Pravoslavni 												
Ostali 		—	—	—	—		—	— •	—	—	—	—
Vseh	32	34	38	47	28	36	17	28	18	278	100
?. Učenci po vedenju.											
Odličnih		23	30	30	37	19	27	15	27	18	226	81-29
Prav dobrih		9	4	8	10	8	9	2	1	—	51	18-34
Dobrih												
Neprimernih												
Neocenjenih		—	—	—	—	1	—	—	—	—	1	0-37
Vseh	32	34	38	47	28	36	17	28	18	278	100
H. Učenci po uspehu.											
Odličnih		7	7	4	4	—	8	2	2	3	37	1330
Prav dobrih		11	9	13	23	14	16	9	13	6	114	4101
Dobrih		6	5	13	13	9	8	6	10	*>1	79	28-42
Vseh izdelalo	24	21	30	40	23	32	17	25	18	2301	82-73
Delajo popravni izpit iz 1 predmeta .	5	4	3	5	3	2	—	3	—	25	899
« . « < «2 pred metov	1	4	5	1	1	1	—	—	—	13	467
Niso izdelali		2	5	—	1	—	1	—	—	—	9|	324
Po § 53 ne smejo več obiskovati											
šole												
Neocenjenih						1					1	037
Vseh |	32 |	34	38 j	47	28	36	17	28 j	18	2781	100
XIII.	Naredba za šolsko leto 1930/31.
1. Popravni izpiti se prično 1. septembra ob 8. Učenci, ki imajo popravne izpite, naj pridejo v'zavod že 31. avgusta do večera ali vsaj 1. septembra do 7 zjutraj.
Nižji tečajni izpit se bo vršil od 3. do 10. septembra.
Za popravni izpit se je treba pismeno prijaviti ravnateljstvu. Prijava se mora kolkovati s 5 Din in za vsak predmet priložiti po
10	Din državne takse.
2. Glede na vpisovanje za šolsko leto 1930/31 veljajo sledeče določbe:
a) Po § 35. Zakona o srednjih šolah se smejo v I. razred vpisati samo taki učenci, ki so stari najmanj 10 ali največ 13 let. Ob vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17, ob vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 let;
b) učenci, ki bodo za šolsko leto 1930/31 na novo sprejeti v zavod sv. Stanislava, naj se v petek 12. septembra v spremstvu očeta ali matere ali kake druge odrasle osebe zglase pri gimnazijskem ravnateljstvu, da jih vpiše na gimnazijo. Krstni list in šolski izkaz morajo prinesti s seboj, če ga niso že prej priložiti k prošnji za sprejem v zavod sv. Stanislava;
c) oni učenci, ki so že doslej bili na škofijski gimnaziji, se bodo vpisovali v soboto 13. septembra dopoldne. K vpisu naj prineso zadnje letno izpričevalo.
Za vse učence škofijske gimnazije, nove in stare, velja predpis, da morajo pri vpisu plačati 20 Din za zdravstveni fond in 30 Din za šolske potrebščine in obrabo knjig iz knjižnice. Takse za zdravstveni fond se oproste samo oni učenci, ki prineso od svojega županstva potrdilo, da njihovi starši ne plačujejo več nego 10 Din neposrednega davka.
3. V nedeljo 14. septembra bo otvoritvena sv. mača v čast sv. Duhu; v ponedeljek 15. septembra pa se prične pouk.
Ravnateljstvo opozarja vse učence na čl. 42 disciplinskih pravil, ki se glasi: Kazniva dejanja, storjena ob šolskih počitnicah, se kaznujejo po počitnicah, kakor da so bila storjena v šolskem času.
Direktor: Koritnik Anton.
Del. št. 203 27. junija 1930.