Modrijan Kako spremeniti toploto v delo in kako črpati toploto s hladnega na toplo OBEŠANKA Prehranjevalni splet iz slamic in sponk za papir BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Živalim ni vseeno stenska slika NARAVOSLOVNA# jesen 2010 • letnik 15 • št. 1 5,42 € za naročnike 5,80 € v prosti prodaji Pogumno naprej »Vstopili bomo v 15. leto izhajanja revije. Kaj, če nekako zakrpali razliko med stroški za pripravo re- bi Solnico nekoliko osvežili?« smo modrovali na se- vije in prihodki od naročnin, nam je ta nenavadna Stanku uredniškega odbora v začetku leta. In rezul- odločitev ministrstva vzela pogum in razmišljali tat našega razmišljanja, našega dela in dela sodelav- smo, da bi revijo preprosto ukinili. Vendar smo to cev je pred vami - Solnica v novi preobleki. Pa ne misel naposled opustili, saj nočemo razočarati zve- samo na videz, vanjo smo natresli tudi nekaj novih stih bralcev revije in osiromašiti že tako skromne zrn soli. Za pokušnjo naj vam namignemo, da lah- ponudbe kakovostne naravoslovne periodike. Tako ko v njej preberete, kam je mogoče peljati otroke za smo povabili k sodelovanju večje gospodarske druž- tehniški ali naravoslovni dan, podrobnejše razisko- be. Odzvali sta se podjetji Krka in Mobitel, ki bosta vanje revije pa prepuščamo vam. pokrili del primanjkljaja za 15. letnik. Upamo, da Pri pripravi na novi letnik revije pa le ni šlo vse se jima bo naslednje leto pridružilo še kakšno pod- popolnoma gladko. Spomladi nas je neprijetno jetje, ki ceni prizadevanja za kakovostno, sodobno presenetilo spoznanje, da se ne moremo prijaviti na in inovativno poučevanje naravoslovja, javni razpis Ministrstva za šolstvo za sofinanciranje Največja zahvala za podporo pa gre vam — zvestim otroške, mladinske in strokovne periodike. Mini- naročnikom. Želimo si, da bi še naprej vztrajali v strstvo je založbe kratko malo izključilo iz kroga naši družbi in da bi Naravoslovna solnica dočakala upravičencev do sofinanciranja in omogočilo prija- še dvajseto, petindvajseto leto. vo le tistim izdajateljem, ki imajo status društva ali Lepo vas pozdravljamo in vam želimo uspešno javnega zavoda na področju vzgoje in izobraževanja, šolsko leto! Ker smo doslej s sicer dokaj skromno subvencijo Katarina Stilec Revija izhaja trikrat na leto-jeseni, pozimi in spomladi. Cena posamezne številke je 5,80 €. Letna naročnina znaša 16,28 €. Plačuje se enkrat letno, in sicer januarja. Študentje imajo 10-odstotni popust. Šole, ki bodo naročile po 2 ali več izvodov revije, imajo pri naročilu 10-odstotni popust. Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje: Založba Modrijan, p. p. 2004,1001 Ljubljana, tel.: 01/236 46 26, faks: 01/236 46 01, e-pošta: solnica@modrijan.si, prodaja@modrijan.si, www.modrijan.si NARAVOSLOVNA SOLNICA ■ Ustanovitelj in založnik: Modrijan založba, d. o. o. ■ Direktor: Branimir Nešovič ■ Urednica: Katarina Štilec ■ Karikature: Iztok Sitar ■ Jezikovni pregled: Aleksandra Kocmut ■ Oblikovanje in prelom: Andreja Globočnik ■ Natisnil: Božnar & Partner, d. o. o. ■ Uredniški odbor: dr. Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Darja Skribe - Dimeč, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. II SOLNICA STROKOVNO 4 Kako spremeniti toploto v delo in kako črpati toploto s hladnega na toplo? Mojca Čepič INTERVJU 8 Mojca Čepič MEDPREDMETNO POVEZOVANJE 10 Medpredmetno povezovanje v Mlinčku Dušan Krnel , Tatjana Hodnik Čadež, Tatjana Kokalj ZAKAJ JE MORJE SLANO? 13 Zakaj so nekateri oblaki oziroma deli oblakov svetli, drugi pa temni? 13 Kako se pretakajo vode pod zemeljskim površjem? VPOGLED 14 Zakaj se balon poveča? Dušan Krnel DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK 16 Obešanka: Prehranjevalni splet iz slamic in sponk za papir Darja Skribe - Dimeč 9JLo 44^3 30 KAM ZA NARAVOSLOVNI DAN? 21 Gozdna učna pot okoli Braslovškega jezera 21 Steklarna Hrastnik, d. d. Muzej pošte in telekomunikacij Polhov Gradec IZ ŠOL 22 Izdelava vetrne vreče Ana Čelik Čibej 28 Čokolada ni le sladka razvada Samanta Žibert KAKO RAZISKUJEMO Kako slanost vode vpliva na plovnost predmetov? Ana Gostinčar Blagotinšek MISLIL SEM, DA JE ZEMLJA PLOŠČATA 33 Zemljevid okusov na jeziku Dušan Krnel IZ ZALOŽB 34 Najpametnejše živali sveta ZAVODOVA ZALOŽBA 35 Priročnik za delo z gluhimi in naglušnimi otroki KOMENTAR K STENSKI SLIKI 36 Biotska raznovrstnost: Živalim ni vseeno Darja Skribe - Dimeč KAZALO 3 JDLj 11CA jTpokoV.j m Besedilo, sheme in fotografije MOJCA ČEPIČ, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Kako spremeniti toploto v delo in kako črpati toploto s hladnega na toplo? Odgovora na zastavljeni vprašanji se skrivata v imenu »toplotni stroji«. Brez najrazličnejših toplotnih strojev si danes življenja ne znamo več predstavljati. Zjutraj se z avtom ali avtobusom pripeljemo v šolo ali službo, malico pripravijo iz živil, ki so bila hranjena v hladilniku, da je prijetneje, vroče prostore hladijo klimatske naprave, včasih pa z njimi prostore tudi ogrevamo. Vtem prispevku vam bomo poskusili razložiti, kako delujejo. Da bo razumevanje njihovega de¬ lovanja enostavnejše, pa najprej po¬ novimo nekaj osnov fizike. Energijski zakon pravi, da je mo¬ goče energijo nekega telesa spreme¬ niti le z dovajanjem (ali odvajanjem) dela in/ali toplote. Delo je proces, pri katerem se ob prisotnosti sil prenese energija z ene¬ ga telesa na drugo. Nujni pogoj, da ta proces steče, je, da se prijemališče sile, s katero eno telo opravlja delo na drugem, vsaj deloma premika v smeri premikanja telesa, ki se mu energija spreminja. Tudi toplota je proces. Njen po¬ men je enak kot pomen dela, le da prenos energije z enega telesa na drugo poteka zaradi temperaturne razlike med telesoma. Toplota se ve¬ dno pretaka s telesa z višjo na telo z nižjo temperaturo. ( i a i ' Toplota NI lastnost teles, beseda je le pogosto zmotno uporabljana v pomenu »temperatura«. Delo in toplota sta torej procesa izmenjevanja energije med telesi. Pri delu se to zgodi zaradi sil, ki deluje¬ jo med telesi, pri toploti pa zaradi temperaturnih razlik med telesi. Povejmo še nekaj besed o energiji. Energija je lastnost teles, ki je nepo¬ sredno ne moremo meriti, lahko pa jo iz različnih lastnosti telesa (mase, hi¬ trosti, lege, temperature, naboja ...) izračunamo. Pogosto je mogoče naj¬ ti razlage, da je energija sposobnost telesa, da opravi delo, vendar so v številnih strokovnih revijah pokaza¬ li, da lahko trdimo kvečjemu tole: telo, ki ima energijo, lahko v dolo¬ čenih okoliščinah odda toploto. ( -~-'v Za telo, ki ima energijo, lahko trdimo zgolj to, da lahko v določenih okoliščinah odda toploto. < ___ > K celotni energiji telesa prispevajo različne oblike energij. Te so lahko: kinetična (zaradi hitrosti), gravita¬ cijska potencialna (zaradi lege tele¬ sa), notranja (zaradi temperature in agregatnega stanja telesa), prožno- stna (zaradi oblike telesa) in še mno¬ ge druge. Pri nadaljnji razlagi bomo potrebovali le naštete oblike energij. Ne pozabimo še nečesa. Ce telesu ne moremo (ali nočemo) dovesti (ali odvesti) dela in/ali toplote, se celotna energija telesa ne spremeni. Še vedno pa se lahko različne oblike energij spreminjajo druga v drugo, torej se takemu telesu energija ohranja. Toplotni stroj Pri trditvi iz prejšnjega stavka za¬ gotovo pomislimo na neprestane pozive k varčevanju z energijo. Kako vendar, če se prej zapisani pogoji, pri katerih se energija ohranja, ne zdijo prav preveč zahtevni? Težava se skri¬ va drugje. Določene oblike energije lahko preprosto spremenimo iz ene oblike v drugo, npr. če žogo spusti¬ mo po klancu, se potencialna ener¬ gija spremeni v kinetično. Notranjo energijo teles, ki je povezana s tem¬ peraturo, pa je mnogo težje spreme¬ niti v kinetično energijo. To nalogo opravljajo toplotni stroji. Od me¬ hanskih strojev, ki pretvarjajo eno obliko mehanske energije v druge, npr. mlin na veter, se toplotni stroji razlikujejo po načinu delovanja, za katerega nujno potrebujejo stalno dovajanje toplote. NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 | številka 1 | jesen 2010 4 JDLi -DCA 3TPDKoyj m Kako toplotni stroji pravzaprav delujejo? V učbenikih pogosto naj¬ demo shematsko predstavitev toplo¬ tnega stroja (slika 1), s katero si nje¬ govo delovanje težko predstavljamo. Princip njegovega delovanja lahko zelo preprosto razložimo s primerom božičnega vrtiljaka (slika 2). Pri bo¬ žičnem vrtiljaku goreče sveče segre¬ vajo zrak. Vroči plini se dvigajo in se »prerivajo« skozi vetrnico, zato se ta začne vrteti. Zaradi vrtenja kem- beljčki, ki visijo pod vetrnico, udar¬ jajo ob zvončke in zvončki oddajajo zvok. Vrtiljak se vrti, dokler sveče ne dogorijo. Povežimo zdaj delovanje božičnega vrtiljaka s shematsko sliko (slika 3). Krog na skici predstavlja del naprave, ki za nas opravlja zaželeno Slika 2 Božični vrtiljak (koristno) delo. Pri božičnem vrtilja¬ ku je to vrtenje vetrnice in udarjanje kembeljčkov po zvončkih. Debela puščica na levi predstavlja toploto (običajno označeno s Q nov )> ki jo v del naprave dovajamo. Ce želimo toploto v napravo dovajati, mora biti temperatura naprave nižja od tempe¬ rature mesta, s katerega toploto do¬ vajamo (T ). V našem primeru ima ogenj sveč višjo temperaturo kot ve¬ trnica sama. Del dovedene toplote se pretvori v energijo gibanja (delo). To označuje puščica, ki izhaja iz kroga in je označena z A. Vzdrževanje gi¬ banja je navadno tisto, kar potrebu¬ jemo. Pri vrtiljaku smo želeli udarce po zvončkih, pri avtomobilu pa pre¬ mikanje batov v motorju, ki poganja avto. Ta del običajno označimo kot delo (A), čeprav večina naprav de¬ jansko »proizvede« gibanje, ki ga v delo pretvorimo šele v drugih delih naprave. Ker je tudi vetrnica segreta in ima višjo temperaturo od okolice T , v okolico oddaja toploto. To kaže manjša puščica z oznako Qq DD - Energijski zakon pove, da naprava vedno odda v okolico manj toplote, kot je je prejela. Razliko je naprava pretvorila v nekaj koristnega — v de¬ lo. A žal je v delo mogoče pretvoriti le del v stroj dovedene toplote. Raz¬ merje med nižjo in višjo temperatu¬ ro, merjeno v stopinjah Kelvina, do¬ loča, kolikšen je največji možni delež dovedene toplote, pretvorjen v delo. Ce je temperatura, pri kateri toploto dovajamo (npr. napravo grejemo s plamenom zgorelega bencina) okoli 1000 K (to je 700 °C), temperatura, pri kateri toploto oddajamo, pa 300 K (približno sobna temperatura, 27 °C), potem je mogoče od 100 J dovedene toplote koristno uporabiti 70 J. Seveda je to le zgornja meja iz¬ koristka, ki velja za čisto poseben toplotni stroj, imenovan Carnotov, ki pa dela zelo zelo počasi in je teh¬ nološko neuporaben. Toplotni stroji imajo ponavadi mnogo manjše izko¬ ristke, tudi če ne upoštevamo trenja in podobnih očitnih razlogov za zmanjševanje njihove učinkovitosti. Slika 3 Povezava med deli božičnega vrtiljaka in shematskim prikazom. Rdeči puščici na desni kažeta toplotne tokove. SOLNICA STROKOVNO 5 j&Li 1ICA jtp&kMp Hladilnik Že prej smo omenili, da se toplota vedno pretaka s kraja z višjo tempe¬ raturo na kraj z nižjo temperaturo. Kako pa potem hladilnik vzdržuje nizko temperaturo, zaradi katere se meso ohladi ali celo zamrzne? Ali se v hladilniku torej ne pretaka toplota iz hladnega mesa v toplo sobo, zato pa se meso ohlaja? Ce pogledamo skico delovanja hladilnika (slika 4), bi lah¬ ko na zadnje vprašanje odgovorili pri¬ trdilno. Tudi v učbenikih so običajno uporabljene besede, ki pretakanje to¬ plote z nižje temperature na višjo raz¬ lagajo tako: pretakanje toplote s po¬ dročja, kjer je temperatura nižja (T ), na področje, kjer je temperatura višja (T v ), je mogoče, če ob tem dovaja¬ mo delo (A). To si je mogoče razložiti kot: Aha, če poleg še delamo, se smer toplotnega toka lahko obrne. To se¬ veda ni res. Tudi v hladilniku toplota vedno teče s kraja z višjo temperaturo na kraj z nižjo temperaturo. Najprej si podrobneje oglejmo delovanje hladilnika in podobno kot prej simbolični predstavitvi hla¬ dilnika pripnimo še dejanske dele hladilnika. Krog na skici, ki ozna¬ čuje hladilnik, predstavlja samo na¬ prave, ki se nahajajo na zunanji in notranji zadnji steni običajnega ku¬ hinjskega hladilnika. Notranjost hla¬ dilnika oziroma stvari, ki jih želimo ohladiti, predstavljajo vir v hladil¬ nik dotekajoče toplote (Q oov ). V notranjosti hladilnika je temperatu¬ ra nižja (T n ) kot v okolici hladilni¬ ka, npr. v kuhinji. Debelejša puščica na desni simbolizira toploto (Qq I)V )» ki jo v prostor oddaja hladilnik na svoji zadnji zunanji steni. Ta ima temperaturo višjo od temperature kuhinje (T y ). Potipajte kdaj zadnjo steno hladilnika. Bistvo delovanja hladilnika pa se skriva v naslednjem. Ce plin razpnemo, se ohladi. Tisti, ki taborite, to poznate zaradi kuha¬ nja s plinom. Ko kuhamo na kuhal¬ niku, skozi šobe uhaja plin, ki se razteza iz plinske bombe. Plinska bomba je med kuhanjem hladna, pogosto se celo zarosi, čeprav je dan zelo vroč. Druga taka izkušnja je odpiranje steklenice gazirane vode. Plin je nad gazirano tekočino stis¬ njen, plastenka je običajno zelo trda, ko pa plastenko odpremo, poči, ker se plin nad tekočino hipoma raz¬ tegne zunaj plastenke. Ob tem se plin ohladi in zelo pogosto se pla¬ stenka znotraj zarosi, dokaz, da se je plin ohladil. Na ta način hladi hla¬ dilnik. Vendar hladilnik dela le, ko je priključen na elektriko. To pred¬ stavlja v krog usmerjena puščica z oznako A. Elektrika poganja črpal¬ ko, ki raztegne poseben plin v sis¬ temu na zadnji steni hladilnika. Ob raztezanju se plin ohladi, lahko do 0 °C za hladilnik, v katerem no¬ čemo zamrzovanja, lahko pa tudi do —30 °C za zamrzovalnik. Tako ohlajen plin se pretaka po zadnji notranji steni hladilnika in jo hladi na temperaturo, ki je nižja od stvari, ki jih v hladilniku hladimo. Meso in zelenjava, ki imata višjo tempera- Slika 4 Shematski prikaz delovanja hladilnika in realizacija v delih hladilnika. Jabolčni sok ima višjo temperaturo (9,6 °C) kot zadnja stena hladilnika (-3,9 °C). Zadnja stran hladilnika ima višjo temperaturo (42,6 °C). 6 NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 j številka 1 | jesen 2010 jou lic/. jTPOKOVi S turo od zadnje stene hladilnika, tej oddajata toploto. Ta torej še vedno teče s kraja z višjo temperaturo na kraj z nižjo temperaturo. Naravni zakoni ne dopuščajo izjem. Ko se plin na notranji zadnji steni hladil¬ nika ogreje, odteče v drugo črpalko, ki ga stisne. Kaj se zgodi, če plin stis¬ nemo? Gotovo veste, da se tlačilka, s katero napolnimo kolesarsko zra¬ čnico, ob tem segreje. Torej: plin, ki je na zadnjo notranjo steno pritekel zelo hladen in se je od stvari v hla¬ dilniku malo segrel, v tlačilki stis¬ nemo. Njegova temperatura se zato zviša na nekaj deset do dvajset sto¬ pinj nad sobno. Zdaj plin nadaljuje svojo pot po ceveh na zunanji strani hladilnika in toploto, ki jo je prejel od živil, odda v hladnejšo sobo. Tako je zgodba zaključena. Toplota se je ves čas pretakala z mest z višjo na mesta z nižjo temperaturo. Da pa smo hrano lahko ohlajali, smo morali dodati še posebno komponen¬ to - plin, ki smo ga glede na potre¬ be razpenjali in krčili in je deloval kot prejemnik in oddajnik toplote. Za delovanje obeh črpalk pa je bil potreben priključek na elektriko. Klimatska naprava in toplotna črpalka Zdaj nam lahko hitro postane ja¬ sno, kako deluje klimatska naprava. Sobo, ki jo hladimo, lahko primer¬ jamo z notranjostjo hladilnika, ki smo ga opisovali prej. Klimatska naprava piha v prostor hladen zrak, ki se je ob prehodu preko ohlaje¬ nih delov naprave ohladil. Zuna¬ njost hiše pa ima enako vlogo, kot jo ima pri hladilniku soba. Ko se v klimatski napravi že tako ogret zrak ob stiskanju še dodatno segreje, ima višjo temperaturo od zunanje oko¬ lice hiše, zato oddaja v okolico to¬ ploto. Klimatska naprava, ki nima neposredne povezave z zunanjostjo, ne more delovati. Iz opisanega se lahko naučimo naslednje: v klima¬ tiziranem prostoru prebivamo v no¬ tranjosti hladilnika. Ali se niste kdaj pa kdaj tako tudi počutili? Klimatske naprave pa v prehodnih obdobjih lahko uporabljamo tudi za gretje. V nasprotju s hladilniki so narejene tako, da lahko zaporedje stiskanja in hlajenja plina v napravi spreminjamo. Plin lahko naprava najprej razpne, nato z njim ohladi zrak, ki ga piha v prostor. Lahko pa naredimo tudi obratno, plin najprej stisnemo in z njim zrak, ki piha v prostor, ogrevamo. Ker smo zdaj za¬ menjali »sprednjo in zadnjo stran« hladilnika, se prostor greje, že tako hladna jesenska zunanjost pa se še dodatno hladi. Pri temperaturnih razlikah do približno 10 °C, torej dokler je sobna temperatura do pri¬ bližno 10 °C višja od zunanje, je tak način uporabe klimatske naprave učinkovit in cenovno ugoden. Seve¬ da lahko grejemo s klimatsko napra¬ vo tudi vso zimo, a račun za elektriko bo pri večjih temperaturnih razlikah višji, kot če bi namesto klimatske naprave prižgali kar kalorifer. Spoznali smo naprave, ki so eden od temeljev današnje civilizacije - toplo¬ tne stroje. Srečujemo jih na vsakem koraku, v preteklosti pa jih sploh ni bilo in njihovo odkritje je povzročilo prvo industrijsko revolucijo. Vsem toplotnim strojem je skupno eno — del toplote, ki teče skozi stroj, je mo¬ goče pretvoriti v uporabno mehansko delo. Obrnjenim toplotnim strojem, ki jim pravimo tudi hladilniki, pa je skupno to, da z mehanskim delom lahko hladimo predmete na nižjo temperaturo od okoliške. Slika 5 Klimatska naprava in toplotna črpalka. Gornji puščici kažeta toplotne tokove, ko klimatska naprava prostor hladi, spodnji pa, ko ga greje. SOLNICA STROKOVNO 7 r INTERVJU Dr. Mojca Čepič, redna profesorica za fiziko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, je predavateljica fizike in didaktike fizike za bodoče dvopredmetne učitelje fizike, ki učijo predvsem na osnovnih šolah, in predavateljica fizikalnega dela naravoslovja in njegove didaktike za bodoče učitelje razrednega pouka. Raziskovalno se ukvarja s teorijo tekočih kristalov. Kateri je bil vaš najljubši predmet v osnovni šoli? V osnovni šoli sem imela najraje matematiko, kemijo in likovni pouk. Fizika pa je bila »krneki«. Običajno nam je učiteljica pred tablo pokazala kakšne predmete v smislu: to so magneti, to so leče ... Kateri osnovnošolski poskus vam je ostal najbolj v spominu? V mojih časih so se v šoli poskusi izvajali samo pri kemiji. Spomnim se standardnega poskusa z žveplom in železo¬ vimi opilki in sublimacije joda. Učiteljico smo vztrajno prosili, naj organizira kemijski krožek, vendar nismo bili uspešni, zato sem precej epruvet uničila v domačem kemij¬ skem laboratoriju na balkonu. Kateri naravoslovni proces bi moral poznati vsak in zakaj? Mnogo je procesov, ki bi jih človek moral poznati, a po mojem je najpomembnejši naravoslovni pristop. V naravo¬ slovju raziskovalne probleme rešujemo tako, da najprej zbe¬ remo podatke, nato oblikujemo hipotezo in jo preverimo. Podobno rešujemo tudi svoje vsakdanje probleme - vpra¬ šamo za nasvet prijatelje in potem sprejmemo odločitev. Običajno umanjka korak, pri katerem bi preverili, ali je to, kar se je skrivalo v nasvetu, tudi res. Naša odločitev za neko dejanje je pravzaprav hipoteza, ki jo pogosto naredimo na podlagi nepreverjenih ali slabo preverjenih podatkov. Naše dejanje pa je eksperimentalno preverjanje. Katero naravoslovno ustanovo bi moral vsaj enkrat v življenju obiskati vsak in zakaj? Na kratko — mnoge: Prirodoslovni muzej, Živalski vrt, Hišo eksperimentov, Idrijski rudnik, veliko pa bi morali hoditi tudi v naravo. Vse pa je treba sprejemati z odprtimi očmi, ušesi in glavo. Katero naravno znamenitost v Sloveniji predlagate za ogled našim bralcem? Vsekakor Škocjanske jame. Ob ogledu se človek zave, kaj lahko stori voda na svoji poti in v svojem trajanju. Katero misel bi radi delili z našimi bralci? Narava skriva v sebi veliko lepega. Kot učitelji hodite po njej z odprtimi očmi in radovednim srcem; da boste videno in opaženo lahko delili tudi z učenci, pa imejte s seboj vedno fotoaparat. Pripravila: Katarina Stilec SPOZNAVAJTE! DOLOČITE! UŽIVAJTE! o razširjena in posodobljena izdaja priročnika Naše gobe (Modrijan, 2002) o 262 vrst gob slovenskih gozdov in travnikov o delo domačih gobarskih strokovnjakov © priročen format (125 x 195 mm) © 364 strani © več kot 300 nazornih fotografij gob © najnovejše latinsko in slovensko poimenovanje gob MODRA ŠTEVILKA m#080"2364 > ) lAfum# mnririian ci \zodrv\V. Bo\an Knen%eVt BoioWa\ovth 23,10 € V nov letnik vstopamo v novi preobleki in z dodatnimi vsebinami, kijih bodo za vas pripravljali didaktiki naravoslovja, strokovnjaki s področja naravoslovja, vaši kolegi učitelji in uredništvo revije Naravoslovna solnica. V šolskem letu izidejo tri številke. Letna naročnina je 16 , 28 €. Naročila sprejemamo na prodaja@modrijan.si. NARAVOSLOVNA Modrijan Tako boste lahko odslej v Solnici spremljali tudi: Vpogled pojasnjevanje naravoslovnih Didaktični pripomoček V navodila za njihovo izdelavo in uporabo j v razredu J pojavov in delovanja V naprav Zakaj je morje slano? f odgovori strokovnjakov na vaša naravoslovna vprašanja Kam za naravoslovni dan? ideje za naravoslovne in tehniške dni Dragi učitelji! Vabimo vas, da sodelujete pri nastajanju revije. Prispevke z inovativnimi pristopi poučevanja, naravoslovna vprašanja, na katera bi radi dobili odgovore, in ideje za naravoslovne ali tehniške dneve nam lahko pošljete na solnica@modrijan.si. MEDPPEDMETNO POVEZOVANJE DUŠAN KRNEL, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, TATJANA HODNIK ČADEŽ, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, TATJANA KOKALJ, OŠ Dob pri Domžalah Med pred metno povezovanje v Mlinčku Pedagoška znanost kot pomemben dejavnik uspešnega učenja že dolgo izpostavlja načrtno in smiselno povezovanje vsebin različnih šolskih predmetov. Mlinček, večpredmetni delovni učbenik za slovenščino, matematiko in spoznavanje okolja v prvem razredu, je uresničitev te težnje. V prispevku želimo učiteljem, ki še ne uporabljajo Mlinčka, prikazati različne načine povezovanj ter ponuditi nekaj zamisli, kako ob eni nalogi ali dejavnosti slediti učnim ciljem različnih predmetov. V večpredmetnem delovnem učbe¬ niku Mlinček smo uporabili različna povezovanja. Povezovanju in nadgra¬ jevanju znanja znotraj posameznega področja smo dodali povezovanja med tremi temeljnimi predmeti v prvem razredu. Učni načrti teh pred¬ metov vsebujejo nekaj istih pojmov in vsebin, ki smo jih zato lahko zdru¬ žili v skupni nalogi ali predlagani dejavnosti. Takšnemu povezovanju pravimo konceptualno povezova¬ nje. Drug način povezovanja je po¬ vezovanje procesnih znanj, ko pri¬ dobljeno procesno znanje enega učnega predmeta uporabimo za spo¬ znavanje zakonitosti pri drugem predmetu — na primer, ko po mate¬ matičnih principih zbrane in urejene podatke uporabljamo za spoznavanje pojavov, bitij in zakonitosti spozna¬ vanja okolja. Tematsko povezovanje pa je namenjeno poglabljanju in do¬ življanju izbranih vsebin, predvsem pri spoznavanju okolja in sloven¬ ščini. Mladi bralec (poslušalec) pri književnosti spoznava literarne like in se uči presojati njihova ravnanja v različnih okoljih in situacijah. Bese¬ dilo mu tako omogoča boljše razu¬ mevanje sebe in odnosov v družbi, kar je cilj pri spoznavanju okolja. Včasih pa je - obratno - vsebina iz spoznavanja okolja dobro izhodišče za razširjeno in poglobljeno spozna¬ vanje jezikovnih oblik. Konceptualno povezovanje med spoznavanjem okolja in matematiko Kaj je, iz česa je? V otroškem razumevanju se la¬ stnosti snovi in predmetov prekriva¬ jo. Eden izmed načinov, kako ločiti pojma snov in predmet, je povezan z matematičnima pojmoma štetje in merjenje. Predmete štejemo, snovi pa merimo. Pri nalogi učenci najprej samostojno obkrožijo, kaj kuhar lahko prešteje in česa ne more. Svoje odgovore nato utemeljijo. Ne moremo prešteti kri¬ stalčkov sladkorja in zrnc moke, ker jih je preveč in so predrobni. Tudi vode ne moremo prešteti, ker del- 10 NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 | številka l | jesen 2010 čkov vode sploh ne vidimo, štejemo lahko le kapljice vode. Razlikovanje med štetjem in merjenjem utrjuje¬ mo z vprašanji: Kaj pomeni 5 vod ali 2 sladkorja? Pogovor razvijemo v razlago enot za merjenje snovi. Štetje predmetov (predmet je del snovi, ki je od ostale snovi jasno ločen ali se od nje jasno razlikuje) utrjujemo s štetjem semen, zrn, koščkov čokolade ipd. Učenci šte¬ vila tudi zapišejo. Pogovarjajmo se, česa je enako, česa je najmanj, česa je največ. Vprašamo jih, kako to vedo, na kakšen način so ugotovi¬ li, katerih predmetov je več, manj, MEDPPEDMETNO POVEZOVANJE enako. Razmišljajo, ali bi lahko pre¬ šteli vse lešnike v veliki vreči ali vsa zrna kave v vreči s kavo. Kaj bi še lahko naredili, da bi povedali, koli¬ ko lešnikov ali kave je v vreči? Po tej poti povežemo štetje z merjenjem. 1 RAZVRSTI SLIČICE. as IMENUJ SLIČICE. V KATERI BESEDI SLIŠIŠ ZLOG BA? RAZVRSTI. Procesno povezovanje matematike in slovenščine Z druge strani vidim drugače V tej nalogi je predstavljeno razvršča¬ nje v drevesni diagram. V drevesnem di¬ agramu sta s piktogramom predstavljena lastnost in zanikanje te lastnosti. Zaradi oblike drevesa diagram omogoča otro¬ kom, da s konkretnimi predmeti »potu¬ jejo« po deblu in se na razvejišču odločijo za pravo »vejo« glede na predstavljeno lastnost. V prvi diagram razporejajo sličice glede na barvo. Žaba je zelena, zato jo učenci narišejo v krošnjo, kamor vodi znak JE ZELENO; metulj ni zelen, zato ga narišejo v krošnji, kjer je znak NI ZELENO (vse barve ra¬ zen zelene). Po tej analogiji razvrščajo v drugi diagram sličice glede na prisotnost zloga BA v besedi. Razvrščanje besed glede na zloge, ki jih vsebujejo, vodi k pozornemu poslušanju besed in tega, kako so besede sestavljene. Tako pove¬ zujemo razvrščanje kot matematično (BA) dejavnost z zlogovanjem. Pred raz¬ vrščanjem morajo učenci sličico naj¬ prej na glas poimenovati: žaba, riba, metulj itd. Če zaslišijo zlog BA, na¬ rišejo sličico v krošnjo z oznako BA, vse ostale narišejo v krošnjo z ozna¬ ko NI BA. Ko je diagram izpolnjen, otrokom postavljamo vprašanja, s ka¬ terimi preverjamo njihovo razume¬ vanje drevesnega diagrama. Zakaj sta kapa in balon v različnih skupi¬ nah? Zakaj sta balon in klobasa v isti skupini? Kam bi razvrstil/a besedo steklenica, pes? ... Tudi otroci naj postavijo podobna vprašanja ob dia¬ gramu. Tematsko in procesno povezovanje med spoznavanjem okolja in matematiko Jesen Pri spoznavanju okolja opazova¬ nje sprememb, ki jih prinašajo letni časi, dopolnimo s spoznavanjem in imenovanjem delov rastlin: koreni¬ na, steblo ali deblo, veja, list, plod in seme. Nekaj besedje otrokom že zna¬ nih. Poznajo besedo seme in vedo, da iz semena zraste nova rastlina. Novo pa je najbrž, da so semena pogosto obdana z ovojem, ki seme varuje ali pa omogoča njegovo razširjanje, in da vse skupaj imenujemo plod. Sočne plodove rastlin pa imenujemo sade¬ ži. Plodovi različnih rastlin imajo v notranjosti različno število semen, ki jih lahko preštejemo. Tako povežemo spoznavanje raznolikosti rastlin in plodov z urejanjem podatkov. Podatke oz. naša opažanja lahko dokumentiramo na različne načine. Otroke spodbujamo, da svoja opaža¬ nja predstavijo na sistematičen način, lahko tudi s preglednicami, v kate¬ rih s piktogrami označimo vrednosti spremenljivk in ustrezno vnašamo podatke. MEDPREDMETNO POVEZOVANJE 11 MEDPPEDMETNO POVEZOVANJE Nalogo naredimo v skupinah. Vsa¬ ka skupina učencev naj ima zbirko sadja, v kateri so plodovi že razre¬ zani, tako da so vidna semena. Po¬ govorimo se o imenovanju semen - nekaterim rečemo koščica (sliva), manjša semena so peške (grozdje). Pred vpisovanjem v tabelo oprede¬ limo, kaj je v tabeli vrstica in kaj stolpec. Vrstice označujejo sadeže, stolpci pa število semen v posame¬ znem sadežu. Otroci semena prešte- jejo in označijo ustrezno število v preglednici. Otroke spodbujamo, da primerjajo med seboj skupine semen glede na to, koliko jih je, torej zgolj na ravni štetja. Pogovorimo se, v ka¬ terem sadju je enako število semen (3 peške jabolka je enako kot 3 pe¬ ške limone), v katerem jih je največ, o w KOLIKO SEMEN JE V SADJU? Q V KATEREM SADJU JE NAJVEČ SEMEN? najmanj ipd. Naučijo se, da je iz preglednice enostavneje razbrati, v katerem sadju je največ semen, kot če so podatki neurejeni. Sadje lah¬ ko tudi uredimo glede na število semen, tako da je interpretacija re¬ zultatov enostavnejša. Pri tej nalogi je zanimiva tudi pri¬ merjava rezultatov, ki so jih dobile različne skupine učencev. Ta pri¬ merjava nas lahko pripelje do odgo¬ vora, ali imajo vsi plodovi ene vrste rastline vedno enako število semen. Nekateri jih imajo, na primer sliva, pri limoni pa lahko naštejemo raz¬ lično število semen. Tematsko povezovanje med spoznavanjem okolja in slovenščino Hodim, tečem, skačem Prvošolci že znajo poimenovati glavne dele svojega telesa. Pri pou¬ ku to znanje razširjamo na otrokom manj znane dele, na primer dlan, zapestje, komolec in rama pri roki ali stopalo, nart, gleženj, koleno in kolk pri nogi, ter tako bogatimo besedni zaklad. Besedni zaklad od prvega šolskega dne načrtno razvijamo — be¬ seda je namreč temelj jezika in naša naloga je premostiti in omiliti razlike v predznanju otrok. V tem poglavju se usmerimo predvsem na dele telesa, ki omogočajo gibanje, ter povezuje¬ mo dele telesa z gibanjem, na primer: dlan se vrti okoli zapestja, pri počepu nogo upognemo v kolenu in podobno. Posebnih gibanj se morajo otroci nau¬ čiti tudi zaradi učenja pisanja, sode¬ lovanja pri športni vzgoji, udeležbe v prometu in še kje. Ob širjenju besednega zaklada s po¬ imenovanjem delov telesa ter načinov gibanja razvijamo poimenovalno zmo¬ žnost še s tvorbo manjšalnic (nos — no¬ sek, roka — rokica) ter samostalniških tvorjenk za dejanje (hodim — hoja, tečem — tek ipd.). Ogledajo si sliko Lučke in njene punčke ter imenujejo dele telesa. Ob pomoči učitelja/-ice poiščejo, analogijo tj. roka —rokica, noga —no¬ gica, torej je glava-glavica. Ogledajo si tudi zapisane besede in jih skušajo prebrati (kdor še ne bere, bere glo¬ balno — ob pomoči slik). Ce vedo, povedo, kateri deli telesa niso zapisa¬ ni. Sami ali ob pomoči učitelj a/-ice poiščejo imena za te dele telesa. Tudi zanje iščejo pomanjševalnice. Opazujejo, kateri sklop črk se na koncu vedno ponovi. Otroci po¬ skušajo posplošiti oz. poiskati pra¬ vilo (-ica ali -ek na koncu besed). Iskanje pravil oz. posploševanje je ključno tudi pri oblikovanju poj¬ mov. Iščemo tudi pomanjševalnice imen otrok. Kako se končajo? Se vse končajo enako? Na koliko različnih načinov se končajo? To je le nekaj razlag in zamisli za izpeljavo nalog iz večpredmetnega učbenika Mlinček. Več jih lahko najdete v priročniku za učitelje. Va¬ bimo vas, da nam pošljete prispevke, kako sami vpeljujete medpredmetno povezovanje v svojem razredu. Va¬ bimo tako učitelje/-ice, ki uporab¬ ljate Mlinček, kot tudi vse ostale, ki naravoslovne vsebine povezujete z vsebinami ostalih predmetov. 12 NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 | številka! | jesen 2010 ZAKAJ JE MORJE 5LANO? Ste se kdaj vprašali, zakaj so nekateri oblaki svetli, drugi pa temni, ali kako teče voda pod površjem zemlje? Mi smo se. Na vprašanji sta nam z veseljem odgovorila strokovnjaka z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). In kaj bi želeli izvedeti vi? Pošljite nam svoja vprašanja na solnica@modrijan.si, in našli bomo strokovnjake, ki bodo nanje poskusili odgovoriti. Na spletni naslov nam lahko pišete tudi, če bi o kateri od tem, objavljenih v tej rubriki, radi v naslednji Naravoslov¬ ni solnici prebrali še več. Vabljeni k sodelovanju! Zakaj so nekateri oblaki oziroma deli oblakov svetli, drugi pa temni? Svetlost oblaka je odvisna od debeline oblaka, vpadnega kota sončnih žarkov in velikosti vodnih kapljic oziroma ledenih kristalčkov v njem. Najbolj svetli so tisti oblaki oziroma deli oblakov, ka¬ terih debelina je precejšnja, na katere vpadajo sončni žarki pravokotno in so sestavljeni predvsem iz majhnih ledenih kristalčkov, ki delujejo kot majhna zrcala. Izra¬ zito temni pa so tisti oblaki oziroma deli oblakov, ki so v senci — količina svetlobe, ki jih doseže in se od njih odbije, je manjša od količine, ki doseže in se odbije od oblakov, na katere sije sonce neposredno. Na začetku razvoja nevihtnih oblakov lahko opazimo, da so ti sprva majhni in ne mečejo sence drug na druge¬ ga — zato so izrazito svetli. Nekaj ur pozneje postanejo oblaki večji, poveča pa se tudi njihovo število. Nekateri med njimi so v senci drugih, zato so temni. Jure Cedilnik, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Kako se pretakajo vode pod zemeljskim površjem? Del padavinske vode, ki ne izhlapi v ozračje ali odteče po površju do potokov in rek, pronica v tla - in začne se skrivnostni nevidni tok podzemne vode. Če so kamnine prodnate, peščene ali meljaste, se pod¬ zemna voda pretaka med posameznimi kamninskimi zrni. Hitrost toka podzemne vode je v takih kamninah odvisna od velikosti medzrnskega prostora. Z manjša¬ njem kamninskih zrn se tok podzemne vode upočasni. V prodno-peščenih usedlinah podzemna voda preteče nekaj metrov ali nekaj deset metrov na dan, glinaste use¬ dline pa lahko tok podzemne vode močno upočasnijo ali celo preprečijo njen tok. Na stiku prodno-peščenih in slabo prepustnih glinastih plasti se pojavljajo izviri, ki jih marsikje imenujejo »studenci« ali pa »okna«, če podzemna voda priteka na površje pod pritiskom. V apnencih, dolomitih, peščenjakih in drugih bolj tr¬ dno sprijetih kamninah pa se podzemna voda pretaka predvsem po razpokah. Hitrost njenega toka je odvisna od števila, velikosti in zakraselosti razpok v kamninah. V geološki zgodovini se je kraško raztapljanje kamnin¬ skih razpok, predvsem v apnencih, marsikje spremenilo v zakrasele votline in kanale. Razpoke in zakraseli pod¬ zemni prostori omogočajo podzemnim vodam hitre od¬ toke do kraških izvirov. Po močnih deževjih se jih večina spremeni v prave bruhalnike podzemne vode. Jože Uhan, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Pretakanje vode v prodno-peščenih usedlinah (Fotografija: Jože Uhan, shema: Darko Simeršek) Pretakanje vode v apnencih (Fotografija: Jože Uhan, shema: Darko Simeršek) MKtlBHH DUŠAN KRNEL, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Zakaj se balon poveča? Pogosto si le z zdravo pametjo in z opazovanjem težko razložimo pojave, ki jih izkusimo. Zlasti pojavi, pri katerih sodeluje snov, ki jo dojemamo kot nekaj povsem konkretnega in stalnega, se nam včasih zdijo čudežni ali vsaj nerazumljivi. Povsem drugače pa se nam ti po¬ javi pokažejo, če uporabimo teorijo, da je vsa snov, tudi tista, ki je za naša čutila nezaznavna, zgrajena iz delcev. Delce, čeprav zelo zelo majhne (sub- mikroraven), si spet lahko predsta¬ vljamo kot nekaj konkretnega, kar ima enake lastnosti kot predmeti, ki jih lahko opazujemo in določamo njihove lastnosti z našimi čutili (ma- kroraven). Lahko si predstavljamo njihovo število, to, da imajo določe¬ no maso, da se gibljejo in trkajo drug ob drugega in tudi to, da med njimi delujejo privlačne sile, ki delce lahko med seboj povežejo. S pomočjo teh predstav, ki jih lahko tudi narišemo, postanejo mnogi pojavi razumljivej¬ ši, manj abstraktni in bliže našim vsakdanjim izkušnjam in načinu raz¬ mišljanja o predmetih in snoveh. Na steklenico nataknemo balonček. Ta na njej ohlapno visi. (Fotografijo: Jurij Senegačnik) f Steklenico z balonom postavimo v posodo s toplo vodo. Čez čas opazimo, da se balonček dvigne in rahlo poveča. (Fotografija: Jurij Senegačnik) NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 j številka 1 | jesen 2010 14 mgiii: Le kako seje balon lahko povečal, če v steklenico nismo dovajali zraka? Pojav si lahko razložimo, če se spu¬ stimo v mikro- ali - še bolj - v sub- mikrosvet osnovnih delcev snovi. V steklenici in v balonu je zrak. Zrak je zmes različnih plinov, plini pa so snovi, v katerih osnovni delci - v tem primeru molekule - med seboj niso povezani in se prosto gibljejo po prostoru. Za razlago pojava, pri katerem se balonček poveča, uporabljamo kine¬ tično teorijo plinov. Ta pravi, da se molekule plina gibljejo v prostoru z veliko hitrostjo in da je hitrost odvisna od temperature. Cim višja je tempera¬ tura, tem večja je hitrost molekul. Kakšne so te hitrosti? Hitrost mo¬ lekule vodika pri 25 C je 1920 m/s, povprečna hitrost različnih molekul v zraku pri tej temperaturi pa pribli¬ žno 500 nr/s. V našem primeru je steklenica za¬ prta z balončkom in skupno število molekul plina oz. množina plina je v njej in v balonu ves čas enaka. Ker pa se molekule gibljejo v zaprti po¬ sodi, zadenejo ob stene posode. To opisujemo kot tlak plina v posodi. Trkov je več, kar pomeni tudi večji tlak, če je v steklenici in balonu več molekul ali pa če zvišamo tempe¬ raturo. V našem primeru smo plin segreli, delci so hitrejši, zato je tudi trkov na steno steklenice in stene balona več. Ker je število molekul v sicer majhnem prostoru (steklenica in balon) ogromno in se gibljejo z veliko hitrostjo, ne moremo opaziti posameznega trka, opazimo pa, da se je ves balon enakomerno povečal. Balon se napihne, ker so stene balona prožne; če bi imeli le zapr¬ to steklenico, bi se zaradi neprožnih sten povečal le tlak plina v njej. Če bi zelo poenostavili in se omeji¬ li le na en delec, ki trči v prožno ste¬ no balona, bi bilo to videti približno tako, kot je prikazano na sliki desno. Vendar je ta prikaz, čeprav nazo¬ ren, enostranski, saj smo povečali le zrak - tako da so vidni osnovni delci — ne pa tudi stene balona, ki je prav tako sestavljena iz delcev. Če bi poskušali še te prikazati z osnovnimi delci, bi dobili precej kompleksno sliko, ki ne bi bila več tako nazorna. Da se nekateri predmeti, v katerih je plin in imajo prožne stene, spre¬ menijo, če se segrejejo ali ohladijo, lahko opazimo v vsakdanjem življe¬ nju. Žoga bo na soncu bolj napeta kot v senci; zračna blazina, ki je na soncu lepo napeta, se v hladni vodi zmehča in uplahne; poleti je treba večkrat preveriti tlak v avto¬ mobilskih zračnicah - če je avto na soncu, namreč tlak preveč naraste; plastenka, v kateri je malo vode in več zraka, se v hladilniku skrči. Ce pa predmeti niso prožni, so lahko spremembe zaradi segrevanja in ohlajanja plinov še bolj dramatične. Segreta vodna para dvigne pokrov¬ ko na loncu in iz steklenice s penečo pijačo, postavljene na soncu, odleti zamašek, če ni trdno privit. Trk delca zraka v prožno steno balona Submikroskopski prikaz delcev zraka v ohlapnem balonu Submikroskopski prikaz delcev zraka v povečanem balonu (Ilustracije: Darko Simeršek) VPOGLED 15 DIDAKTIČNI* PRIPOMOČEK Besedilo in fotografije DARJA SKRIBE - DIMEČ, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Obešanka: Prehranjevalni splet iz slamic in sponkza papir Razumevanje pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti zahteva, da se učenci zavedajo pomena vsake posamezne vrste. Za dosego tega cilja lahko uporabimo učni pripomoček - obešanko, ki jo naredimo iz slamic in sponk za papir. Z obešanko, ki ponazarja model prehranjevalnega spleta, učenci spoznavajo prehranjevalne odnose med organizmi in s tem njihovo medsebojno soodvisnost. Hkrati so obešanke nazorna ilustracija uravnoteženosti. Če obešanko učenci izdelajo sami, razvijajo tudi ročne spretnosti. Z uporabo tega didaktičnega modela se v enem izdelku prepletajo biološke, fizikalne in tehniške vsebine. Obešanke poznamo kot okrasne predmete, ki naredijo prostor zanimivejši. Se posebej zanimive so, če jih premakne že rahel veter. Takrat je videti, kot da imamo v prostoru nekaj živega. Na sve¬ tovnem spletu najdemo veliko različnih zamisli za izdelavo obešank, recimo take, ki jo izdelamo iz slamic in sponk za papir. Obešanke pa niso zanimive le z vidika estetike, ampak tudi z vidika naravoslovja. Pri pouku spo¬ znavanja okolja ter naravoslovja in tehnike so v vseh razredih v učnih načrtih vsebine, povezane s prehranjevalnimi verigami in prehranjevalnimi spleti. Obešanke lahko uporabimo tudi za pouče¬ vanje teh vsebin. S prehranjevalnimi verigami in prehranjevalni¬ mi spleti učence učimo, kdo je komu hrana ozi¬ roma kdo se s kom ali čim hrani. Pri učenju o prehranjevalnih verigah učenci spoznajo, da je prvi člen v prehranjevalni verigi vedno zelena rastlina — torej organizem, ki s pomočjo sončne svetlobe iz anorganskih snovi (vode in ogljikove¬ ga dioksida) v zelenih delih proizvaja organsko snov (sladkor), pri tem pa se sprošča še kisik. V prehranjevalni verigi takim organizmom pravimo proizvajalci. Vsi nadaljnji členi v prehranjevalni verigi so potrošniki. Rastline so hrana za rastlino¬ jede živali, zato je drugi člen prehranjevalne veri¬ ge vedno rastlinojedec. Rastlinojedci so hrana za mesojedce, zato je tretji člen prehranjevalne verige Obešanka: Prehranjevalni splet iz slamic in sponkza papir 16 NARAVOSLOVNA SOLNICA j letnik 15 | številka 1 | jesen 2010 vedno mesojedec. Tudi vsi nadaljnji členi v prehranjevalni verigi so me¬ sojedci. Zaradi velikih energijskih izgub med posameznimi členi imajo prehranjevalne verige navadno le od tri do pet členov. LESKA Primer prehranjevalne verige s tremi členi V naravi pa je pogosto, da je ena rastlinska vrsta hrana več različnim živalskim vrstam, te rastlinojede ži¬ valske vrste pa so prav tako hrana različnim mesojedim živalskim vr¬ stam. V tem primeru govorimo o prehranjevalnem spletu. V prehra¬ njevalni splet je torej povezanih več prehranjevalnih verig. V nadaljevanju je predstavlje¬ na preprosta obešanka iz slamic in sponk za papir. Obešanka prikazu¬ je model prehranjevalnega spleta. Izdelava obešank iz slamic in sponk za papir je dokaj enostavna, zato jih lahko učenci sami izdelajo. Priporo¬ čamo, da zapletenejši model z več or¬ ganizmi naredi učitelj, bolj preproste pa naj naredijo učenci sami (slika 2). Fotografije za izdelavo obešanke zli različnimi vrstami organizmov, ki ži¬ vijo v Sloveniji in prikazujejo enega od možnih prehranjevalnih spletov, so na delovnem listu na koncu pri¬ spevka. Za vse ostale obešanke, ki jih bodo delali učenci sami, pa je mor¬ da dovolj, da na kartonček napišejo ime vrste, ali pa naj fotografije živali poiščejo sami. Prehranjevalni spleti so pomembni tudi za učenje o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti. Učencem pokažemo uravnoteženo obešanko, ki ponazarja model prehranjevalnega spleta. Če eno vrsto odstranimo, obe¬ šanka izgubi ravnotežje, kar ponazar¬ ja izgubo dinamičnega ravnotežja, ki sicer v naravi ohranja številčna razmerja med vrstami, ld so v medse¬ bojnih prehranjevalnih odnosih. DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK Primer enostavnega modela, ki ga lahko izdelajo učenci. 1. hipotetični primer: Če z obe¬ šanke odstranimo mesojedo žival, ki predstavlja zadnji člen v prehranje¬ valnem spletu (na primer sovo), se ravnotežje poruši. 2. hipotetični primer: Če z obešan¬ ke odstranimo rastlino (leskov list), potem obešanke sploh ne moremo sestaviti, saj so vse živali v obešanki odvisne od te rastline (mesojedci so od rastlin odvisni posredno). LESKA Primer prehranjevalnega spleta. Vsaka prehranjevalna veriga je označena s svojo barvo. DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK 17 DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK Ob izdelovanju obešanke bodo učenci lahko spoznali tudi, kako se najde težišče slamice, za kar je treba kar precej spretnosti. Ce bodo obe¬ šanke izdelovali učenci sami, bodo pridobivali izkušnje o tem, kaj se zgodi, če sponko za papir premak¬ nemo nekoliko v levo oziroma nekoliko v desno. Obešanka tako omogoča tudi, da se učenci na kon¬ kretnem primeru in na nekoliko nenavaden način spoznajo s poj¬ mom ravnotežja, s katerim se sicer najpogosteje srečujejo pri uporabi tehtnice. Model prehranjevalnega spleta omogoča seveda še veliko drugih možnosti za prikaz povezanosti in soodvisnosti rastlin in živali. Učenci lahko na tem modelu nazorno spo¬ znajo pomembnost vsake posame¬ zne vrste. Hkrati je treba opozoriti, da je model le približek dogajanja v naravi. Ta model je zgrajen binar¬ no, kar pomeni, da je vsak organi¬ zem lahko hrana le za dve živalski vrsti. V naravi je ena vrsta navadno hrana mnogim drugim vrstam in se tudi sama hrani z več različnimi vrstami. Navodilo za izdelavo obešanke Pripomočki: neupogljive debelejše slamice, velike sponke za papir, fotografije živali, tanek karton (škatle embalaže kosmičev, igrač ipd.), lepilo, flomaster, škarje. 1.Obešanko boste najlažje izdelali tako, da po črtah, ki so na delov¬ nem listu, izrežete kvadrate, v kate¬ rih so krogi z organizmi. Kvadrate prilepite na karton, in sicer na nje¬ govo poslikano stran, da bo ostala neposlikana prazna, in iz njih izre¬ žite kroge. Tako dobite 11 krogov. Na mestih, ki so označena s križci, naredite manjše luknje. Pri tem si lahko pomagate z luknjačem ali s koničastimi škarjami (najbolje, da krog postavite na stiropor ali kakšno drugo mehko podlago in nato s škarjami previdno naredite luknjo). Na drugo stran krogov napišite imena rastlin in živali. Pazite, da boste napisali pravo ime pri pravi fotografiji. 2. Vzemite dve slamici in ju spojite tako, da eno slamico zataknete v drugo. Vzemite dve sponki za papir in ju povežite tako, da eno zataknete v drugo. V eno sponko skozi luknji¬ co nataknite kartonček, na katerem je leska. V drugo luknjo kartončka z lesko vstavite novo sponko za pa¬ pir. Zdaj spodnji del sponke za pa¬ pir, ki se drži kartončka, vstavite na sredino dvojne slamice. 3. Vzemite novi sponki za papir in ju povežite. V eno vtaknite kartonček, na katerem je srna. V prosto luknjo vtaknite še eno sponko za papir. Skozi to sponko na sredino postavite novo slamico. Vzemite dve novi sponki za papir in ju povežite. V eno vstavite kartonček, na katerem je ris. Vzemi¬ te še dve sponki za papir in ju prav tako povežite. V eno od njih vstavi¬ te kartonček, na katerem je človek. Zdaj obe »obešanki« obesite na oba skrajna roba slamice. Celoten sistem obesite na en rob prej pripravljene dvojne slamice. Tako ste dobili eno vejo prehranjevalnega spleta. 4. Na enak način sestavite še drugo stran prehranjevalnega spleta. Pri postavitvi živali si pomagajte s skico prehranjevalnega spleta. Ko boste sestavljali obešanko, mora¬ te paziti, da bodo vse slamice v ravnotežju (vodoravno). Slamice uravnotežite s premikanjem sred¬ nje sponke za papir (tiste, na ka¬ teri visi slamica). 5.Obešanko modela prehranjevalne¬ ga spleta obesite v razredu. LITERATURA ■ Col, J.: Drinking Stravv Mobile Enchanted Learning, 2010; httpS/www.enchantedlear- ning.com/crafts/mobiles/straws/, 6. 9.2010. 18 | NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 | številka 1 j jesen2010 DELOVNI LISTI NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 | številka 1 | jesen 2010 Fotografije: © Bigstock, © Dreamstime, Foto Spring (ki hi jč? mot&V *pv^bv^tt u$Je še tamle tista knjiga? Chagrin d’ecole Danie¬ la Pennaca? Vsak učitelj bi jo moral prebrati. Mora¬ la bi jim biti dostopna v slovenskem jeziku,< je pred obiskovalci zažarela legenda slovenske pedagogike, 97-letna upokojena profesorica francoščine Marija Saje. Vzklik, o katerem so mi pripovedovali, me je zadel v živo ...« je v začetku prejšnjega leta v So¬ botni prilogi Dela začela svoj prispevek novinarka Alenka Zgonik. Legendarna profesorica Sajetova, ki je lani umr¬ la, bi bila gotovo zadovoljna, da je knjiga, ki je leta 2007 izšla pri francoski založbi Gallimard in pre¬ jela ugledno Renaudotovo nagrado, vendarle izšla tudi v slovenščini - kot Šolske bridkosti. In najbrž bi bila hvaležna svoji nekdanji učenki, ki nas je poklicala ter nas spodbudila k prevodu in izdaji te izjemne knjige, ki bi jo moral - profesorica je imela prav — prebrati vsak učitelj. Pa tudi staršem branje ne bo škodilo. In še zanimiva podrobnost: francoski založnik nam je zaupal, da je bilo na francoskem trgu pro¬ danih 1.059.629 izvodov. Kako to, da nekateri učenci nikakor ne razume¬ jo vaše razlage? Šolske bridkosti, nagrajene z Renaudotovo nagrado, govorijo prav o tem, zato je to več kot le še ena knjiga z nasveti za učitelje. Daniel Pennac obravnava sodob¬ no šolo z vidika slabih učencev ter razkriva tisto, kar običajno spregledamo — njihove strahove in tegobe. Preden je postal učitelj in uspešen pisatelj, je bil tudi sam v šoli »zguba«, zato pozna in razume obe plati. V knjigi se spretno prepletajo avtobiografski spomini in refleksije o pedagoškem delu, o disfunkcionalnosti šole kot institucije in o vlogi družine, vse pa je začinje¬ no s kančkom humorja. Daniel Pennac Šolske bridkosti Naši »slabi učenci« (učenci, ki se jih drži sloves, da ne bodo postali nič) nikoli ne pridejo v šolo sami. V razred vstopi čebula: na podlago sramotne preteklosti, grozeče sedanjosti, vnaprej obsojene prihodnosti seje naložilo nekaj slojev žalosti, stra¬ hu, zaskrbljenosti, mržnje, jeze, neizpolnjenih želja, besnih odpovedovanj. Poglejte jih, priha¬ jajo, njihova telesa se še razvijajo in v nahrbtniku nosijo celo družino. Pouk se lahko zares začne šele, ko breme odložijo na tla in vi olupite čebulo. To je težko razložiti, ampak dostikrat zadostuje en sam pogled, dobrohotna izjava, jasna in trdna zaup¬ ljiva beseda odraslega, da raztopi te žalosti, jim olajša srce, jih postavi v čisti povedni sedanjik. Seveda bo ugoden učinek samo začasen, čebula se bo ob izhodu spet sestavila in brez dvoma bo treba naslednji dan začeti od začetka. Ampak to učitelji pač počnemo: začenjamo od začetka, vse do učite¬ ljevega nujnega izginotja. Francoski pisatelj Daniel Pennac (pravo ime Daniel Pennacchioni) piše knjige tako za odrasle kot za otroke in ima med obojimi zveste bralce. Po dokončanem študiju književnosti je vse do upokojitve poučeval francoščino v Bellevillu, pariški četrti, ki je s svojo barvitostjo zaznamovala večino njegovih romanov in drugih knjig, v katerih dostikrat odsevajo tudi njegove osebne pe¬ dagoške izkušnje. j / r /1 f j ir/>ifr ▼ j Sl r > J STEKLARNA HRASTNIK, D. D. Steklarna Hrastnik letos praznuje 150-letnico delovanja. Njena osnovna dejavnost je avtomatska proizvodnja be¬ lega stekla, ki se uporablja v gospodinjstvu ter gostinstvu, in embalažnega stekla. V podjetju se lahko dogovorite za ogled avtomatske pro¬ izvodnje specialne steklene embalaže (steklenic za žga¬ nje, vino, olje, kis in kozarcev za prehrambno industrijo). Prijazno vam bomo razložili tudi procese priprave zmesi, taljenja, pakiranja itd. ter vam pokazali posebne izdelke, ki smo jih proizvedli za znane osebnosti. V skupini je lahko največ 20 oseb. COZDNA UČNA POT OKOLI BRASLOVŠKECA JEZERA Drevesne vrste, ki rastejo vokolici jezera, lahko spoznavate ob pomoči žepnega herbarija, ki ga najdete v nabiralniku na začetku učne poti. Knjižica služi kot določevalni ključ, s katerim določite drevesa po obliki lista, in kot priročni herbarij, v katerem hranite liste. Primerno za učence od 4. do 9. razreda in odrasle. Žepni herbarij je brezplačen. Večje skupine naj se pred prihodom najavijo, da bo v nabiralniku dovolj žepnih herbarijev. Pohitite, preden listi odpadejo. Kontakt: Sabina Žlindra tel.: 03/56 54 830 e-pošta: sabina.zlindra@steklarna-hrastnik.si spletna stran: www.steklarna-hrastnik.si Kontakt: Urban Jeriha tel.: 051/344 268 e-pošta: urban.jeriha@gmail.com spletna stran: www.pocketherbarium.com MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec V Muzeju pošte in telekomunikacij si lahko ogledate stalni razstavi Zgodovina pošte in Zgodovina telekomu¬ nikacij ter občasno razstavo Začetki mobilne telefonije v Sloveniji. Nudimo vam voden ogled muzeja, učenci pa lahko svoje znanje poglobijo tudi na tematsko raznovrst¬ nih delavnicah. V skupini je lahko največ 25 oseb. Kontakt: Katarina Stanovnik tel.: 01/364 00 83 o. e-pošta: muzejpt@tms.si spletna stran: www.tms.si www.septolete.si Septoleteplus Hitro nad močnejšo bolečino . Septoletel Nove Septolete plus z okusom medu in limete. Ko bolečina v grlu postane močnejša. • Delovati začnejo takoj. • Učinkujejo do 3 ure. Pred uporabo natančno preberite navodilo! 0 tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. ANA ČELIK ČIBEJ, OŠ Dobravlje Izdelava vetrne vreče Osnovnošolci opazujejo in opisujejo vremenske pojave že od prvega razreda dalje. V petem razre¬ du svoje znanje širijo in nadgrajujejo. Prav tako nadgrajujejo svoja tehniška znanja in spretnosti. Pri urah naravoslovja in tehnike smo razložili, zakaj veter sploh nastane, ka¬ kšne so nevarnosti močnih vetrov, kako lahko veter izkoriščamo, kakšen je po¬ men vetra pri opraševanju rastlin itd. V okviru tehniškega dneva pa smo se v petem razredu lotili izdelave vetr¬ ne vreče, kar je bila glede na vremenske pojave v Vipavski dolini (pogosta bur- ja!) še posebej privlačna naloga. Izde¬ lala sem preprost načrt, po katerem so učenci izdelek zmogli samostojno nare¬ diti; pri delu z velikimi kosi papirja in lepljenju pa so si pomagali v parih. Želela sem, da učenci z nalogo dose¬ žejo naslednje cilje: ■ navajajo se na branje načrta, ■ navajajo se na natančno in premišlje¬ no delo, ■ izdelajo in preizkusijo vetrno vrečo, ■ določajo smer vetra in ga poimenu¬ jejo glede na smer, iz katere piha, ■ opisujejo moč vetra glede na odklon vreče od droga. Potek dela V uvodnem delu smo osvežili znanje o vetru. Sledila sta predstavitev vetrne vreče in pogovor o njeni uporabi (kdo, kje in čemu jo uporablja). Prebrali in razložili smo načrt ter ugotovili, kaj bomo potrebovali za izdelavo. Namen uporabe vetrne vreče in pripomoč¬ ke so si učenci zapisali na delovni list. Dobili so tudi navodilo, naj si — kot običajno - izdelajo lasten načrt poteka izdelave izdelka, ki ga v nekaj korakih tudi skicirajo in na kratko opišejo (de¬ lovni list). Nato so pripravili ves potre¬ ben material in prostor ter se lotili dela. Pripomočki 3 pole barvastega svilenega papirja veli¬ kosti 50 x 70 cm, lepilo Mekol, trak kar¬ tona 140 x 2 cm, večje škarje, dolgo rav¬ nilo, svinčnik, vrvica, luknjač in načrt. Koraki izdelave 1. Razgrnem vse tri pole barvastega svi¬ lenega papirja in jih prerežem na po¬ lovico po dolžini, da dobim trakove, široke 25 cm. (Načrt 1) 2 . Trakove razporedim po vrsti po žele¬ nem zaporedju barv in jih označim s črkami od A do F. (Načrt 2) 3 . Na vsakem traku izmerim in označim mere, ld so določene na načrtu. (Načrt 3) 4.Odvečni papir odstrižem. 5 . Pripravljene trakove zlepim zapore¬ dno tik ob robovih, da se prilegajo drug drugemu. 6. Na širši rob razgrnjene vetrne vreče položim kartonast trak, ga zapognem čez rob papirja in ga prilepim nanj. 7. Razgrnjeno vrečo zlepim še po dolžini. 8. Z luknjačem v ojačan rob naredim dru¬ go nasproti druge dve luknjici in prive¬ žem vrvico. Delo z vetrno vrečo Vetrne vreče smo ob prvem vetru tudi preizkusili. Na srečo je bilo to še isti dan. Vrečo smo obesili na drog pred šolo. Na podlagi opazovanja gibanja vetrne vreče smo določili moč in smer vetra. Vreče smo opazovali na izposta¬ vljenem mestu in v zatišni legi. Smeri neba so učenci znali določiti tudi brez kompasa, saj so jih v okolici šole določali že pri družboslovju. Če bi bili učenci brez predhodnega znanja, bi smeri neba določili s kompasom. Moč vetra so določali glede na odklon vreče od droga. Dogovorili smo se za štiristo- penjsko lestvico: 1. stopnja: vreča spuščena ob drogu - brezvetrje 2. stopnja: do pravega kota na drog - zmeren veter 3. stopnja: pravi kot - močan veter 4. stopnja: več kot pravi kot - zelo močan veter Učenci so ugotovili, da je na izpo¬ stavljenem mestu pihal močan seve¬ rozahodni veter, v zatišni legi pa zme¬ ren severozahodni veter. Učenci so bili za delo izjemno moti¬ virani. Vsak je svojo vrečo odnesel do¬ mov, da lahko tudi tam določa smer in moč vetra. ...in vetrna vreča je izdelana.« 22 NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 | številka 1 | jesen 2010 TEUMI5KI DAH IZDELEK NAMEN UPORABE NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 | številka! | jesen 2010 POSTOPEK IZDELAVE Moje beležke: Ime in priimek: 24 NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 | številka 1 | jesen 2010 NAČRT 1 NAČRT 2 NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 | številka 1 j jesen 2010 25 NAČRT 3 Vse mere so v cm. 26 NARAVOSLOVNA SOLNICA j letnik 15 | številka 1 | jesen 2010 nu>/ pro st 0r aS ku 5 anap raviU i \n'” v **' ki ,,opi~ ta M» MO*"’* Naročila sprejemamo ■ na brezplačni telefonski številki: 080 23 64 m na spletni strani: www.modrijan.si ■ po elektronski pošti: 1 ■ i Modrijan Prevedel Uroš Kalčič ■ 32 strani 228 x 305 mm Rdeče, modre, rumene, zelene, oranžne, vijoličaste, rožnate - živali so lahko neverjetno barvite. Zakaj so živali tako različnih barv in kako jim njihova živa barva perja, lusk, oklepa ali kože pomaga preživeti, bo vam, vašim najmlajšim poslušalcem in bralcem (5-9 let) razkrila ta čudovita knjiga. Dovviijeln^ i 2 ) 3 V 3 ki pritegne k br9inj Modrih živali upor^Uj^j grve 23 reživetj M°jS+^ 0 iZc/e\^n^ ilu5tr3 c l)4 - koUž 12 živok^rvne^ pgpirj^. Na zadnjih straneh knjige je pregledni seznam vseh opisanih živali s podatki o velikosti, življenjskem prostoru, načinu prehranjevanja ... SAMANTA ŽIBERT, VIZ OŠ Rogatec, POŠ Dobovec Čokolada ni le sladka razvada Raziskovanje običajno povezujemo z dolgočasnim zapisovanjem podatkov in risanjem grafov, hkrati pa je vsebinsko najpogosteje povezano z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru šolskega predmetnika. Da lahko tudi raziskovanje pritegne pozornost in kar vabi k sodelovanju, smo ugotovili, ko smo se z učenci tretjega razreda pri pouku slovenščine in spoznavanja okolja lotili raziskovanja sladke čokolade. Najprej smo zastavili »čokoladno pot«. Določili smo naloge, ki jih bomo izvedli na posameznih stopnjah raziskovanja: 1. stopnja Na prvi stopnji so učenci vse nalo¬ ge opravljali samostojno. Vsak zase so v preglednico tri tedne beležili, koliko čokolade dnevno zaužijejo, rezultate pa so predstavili na grafu. Ovojnice čokolad, ki so jih pojedli, so sproti prinašali v razred. Tudi po¬ datke o čokoladi so na slovenskih spletnih straneh iskali sami. Pred začetkom raziskave sem jim razloži¬ la in pokazala, kako te podatke naj¬ dejo ter na kaj morajo biti pozorni pri iskanju. 2. stopnja Ovojnice čokolad smo najprej raz¬ delili v skupine. Kriterij razdeljeva¬ nja je bila barva ovojnice. Tako smo lahko najhitreje izločili ovojnice, ki so se pojavile večkrat. Naslednji kri¬ terij je bila vrsta čokolade, ki je bila nekoč v ovojnicah. Ovojnice smo razdelili na skupine: bela čokolada, mlečna čokolada in grenka čoko¬ lada. V vsaki skupini smo ustvarili podskupine glede na morebitne dodatke v čokoladi (lešniki, rozine, sadje, nadev). Dobili smo kar ne¬ kaj različnih podskupin, zato smo najbolj sorodne skupine združili, ovojnice obrezali in naredili plakat »Vrste čokolade«. V treh tednih srno zbrali kar 22 različnih ovojnic čokolad. NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 | številka! | jesen 2010 28 Z analizo uživanja čokolade smo ugotovili, da se količina zaužite čo¬ kolade poveča ob koncu tedna, ko so učenci doma, in med počitnica¬ mi. Čas beleženja je segel namreč tudi v čas jesenskih počitnic. Učenci so na svetovnem spletu našli veliko zanimivih podatkov o čokoladi, ki smo jih predstavili v obliki plakata. Naj povzamem nekaj najzanimivejših: ■ Maji so imeli leta 600 prvo plan¬ tažo kakavovcev. Pred tisoč leti so prvi pripravili grenak napitek iz kakavovih zrn. Kakav je bil draga pijača, zato so ga pili le plemiči in kralji. ■ Azteki so pijačo »xocolatl«, ki še ni bila podobna naši vroči čoko¬ ladi, pili na porokah in jo dajali bojevnikom za spodbudo. ■ Leta 1000 postanejo kakavova zrna tudi plačilno sredstvo (za štiri ka¬ kavova zrna si lahko kupil zajca). ■ Okoli leta 1520 kakavovo seme odkrije tudi Krištof Kolumb. ■ Leta 1657 se v Veliki Britaniji od¬ pre prva prodajalna čokolade. ■ Čokolada je priljubljena hrana, ki služi kot dodatek, okras ali sladica. ■ Švica je vodilna država v izdelova¬ nju čokolade. ■ Okus čokolade je sestavljen iz več kot petsto različnih okusov, ki jih dodajajo čokoladni masi. Kakavovec (€> Shutterstock) In kako iz kakavovih plodov nastane čokolada? ■ Kakavova semena, ki jih obdaja belo sadno meso, zorijo v podol¬ govatih plodovih. * ! Zrele plodove oberejo, odprejo in izluščijo semena skupaj s sadnim mesom. ■ Semena s sadnim mesom pustijo nekaj dni na soncu, da fermenti¬ rajo (poteče proces »znojenja«). Pri tem se sadno meso utekoči¬ ni, ostanejo le kakavova semena. Fermentacija (»znojenje«) obogati okus kakavovih semen. I® Semena nato sušijo na žgočem soncu. Tako obdelana semena imenujemo kakavova zrna. Kakavova zrna odpeljejo v tovarno. ■ Tam jih pražijo pri 130 “C. Pražena zrna nato zdrobijo in olu¬ ščijo, da nastanejo majhni kaka¬ vovi delci. ■ Delce zmeljejo in jih spremenijo v kakavovo pasto, ki jo utekočinijo v čisto čokolado. ■ Iz čiste čokolade pridelajo kaka¬ vovo maslo in kakav. ■ Večino čokolad izdelajo iz kaka¬ va, kakavovega masla, sladkorja in mleka. Z mešanjem teh štirih se¬ stavin v različnih razmerjih dobi¬ jo vrsto mlečnih čokolad različnih okusov, oblik in trdote. Pražena kakavova zrna (© Shutterstock) IZ ŠOL 29 Vrste čokolad VRSTA ČOKOLADE DELEŽ KAKAVA BELA ČOKOLADA V beli čokoladi kakav ni prisoten, zato ni rjave barve. Njeni glavni sestavini sta kakavovo maslo in vanilja. Poleg tega belo čokolado sestavljajo še čokoladna aroma, sladkor in mleko. 0 % ► MLEČNA ČOKOLADA Čista čokolada je pogosto v tekočem stanju. Iz nje pridobivajo kakav in kakavovo maslo. V prosti prodaji jo težko najdemo, uporablja pa se predvsem pri kuhi kot dodatek eksotičnim jedem. Ker v njej ni nobenih dodatnih snovi in sladkorja, je zelo grenka in je njen okus všeč le redkim. Z razvojem masaž je k nam prišel tudi način čokoladne masaže, pri katerem se masiramo in razvajamo s čisto čokolado, ki jo nanesemo na telo, njene sestavine pa naj bi imele pozitivne učinke na naše telo in duha. 0 % (ker šele iz nje izdelajo kakav in kakavovo maslo) 30 NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 | številka! | jesen 2010 3. stopnja Ugotovili smo, da je čokolada pri¬ jetna razvada, za katero ni nujno, da človeku le škoduje, ampak mu lah¬ ko tudi koristi. Čeprav smo našteli več pozitivnih kot negativnih posle¬ dic uživanja čokolade, sem učence opozorila, da so čokolade z večjim deležem kakava bolj zdrave, v vsa¬ kem primeru pa je treba čokolado uživati zmerno. Iz zbranih čokoladnih ovojnic je postalo razvidno, katere so naše naj¬ ljubše čokolade. Največkrat se slad¬ kamo z lešnikovo mlečno čokolado znamke Milka. Ob zaključku naše mini raziskave smo se posladkali z različnimi čoko¬ ladami. To smo počeli z zavezanimi očmi ter ugotavljali, za katero čoko¬ lado gre. Ob naši raziskavi so učenci prido¬ bili naslednja znanja in spretnosti: ■ zbirali so podatke o uživanju čokolade, ■ naučili so se iskati podatke po svetovnem spletu, ■ podatke o čokoladi so strnili v plakatu, ■ plakate so izdelali po skupinah in se tako navajali na sodelovalno učenje, ■ pridobili so različna vedenja o čokoladi. LITERATURA IN VIRI: ■ Čokolada, VVikipedija, http://sl.wikipedia.org/ wiki/%C4%8Cokolada, 17.11.2009. ■ Tavčar Prelog, A., Čokolada, Viva - por¬ tal za zdravo življenje, 5. junij 2009, http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din- prehrane/3576/%C4%8Cokolada, 18. 11.2009. ■ Temna čokolada, spletna stran podje¬ tja Alessi, http://www.alessi.si/cQkolada. php?id=81,20. 11.2009. ■ Zgodovina čokolade, spletna stran čokola- dnice Rajska ptica, http//www.cokoladnica. si/cokoladni_zakladi/zgodovina_cokolade/, 17. 11.2009. ■ Zgodovina čokolade, spletna stran podjetja Čokoladne sanje, http://cokoladnesanje. stajerska.com/html/zgodovina_cokolade.html, 17. 11.2009. Nvvtfec, \ KATetfe ZMAMK6 JETAČO- \ KbcA- . IZ ŠOL 31 Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Kako slanost vode vpliva na plovnost predmetov? V sodobni šoli želimo, da bi bili učenci pri pouku motivirani in dejavni. Eden od načinov, da to dosežemo, je raziskovanje. Tokrat bomo raziskovali plovnost predmetov. Fotografija: Goran Iskric 1. Kaj že vemo? V morski vodi je lažje plavati kot v navadni. V bazenu z navadno vodo se lažje potopimo kot v morju. V Mrtvem morju, ki je zelo slano, lah¬ ko plavalci »sedijo« v vodi. 2. Naše raziskovalno vprašanje Kako je dolžina potopljenega dela slamice odvisna od slanosti vode? 4. Delamo poskuse, opazujemo, merimo Na slamico v enakomernih raz¬ makih (predlagamo 0,5 centimetra) narišemo črtice, s katerimi si bomo pomagali odčitavati dolžino po¬ topljenega dela. Na konec slamice pritrdimo kepico plastelina. Kepica naj bo tolikšna, da slamica plava. V kozarec natočimo vode do treh četrtin in vanjo položimo slamico. Izmerimo in zabeležimo dolžino potopljenega dela slamice. Vodi do¬ damo žlico soli in mešamo, dokler se povsem ne raztopi. Ponovno po¬ ložimo slamico v vodo in izmerimo dolžino potopljenega dela. Postopek ponavljamo, dokler raz¬ topina ne postane nasičena (neraz¬ topljena sol kljub mešanju ostaja na dnu). Izmerke sproti beležimo v preglednico. Če se črtica na merilu in gladina vode ne pokrivata, naj učenci le ocenijo dolžino potoplje¬ nega dela slamice in oceno zapišejo v preglednico. 5. Kaj smo ugotovili? Čim večja je slanost vode, tem manj se slamica potopi. Slanosti vode ne moremo povečevati v ne¬ dogled. Premislimo še o... ■ Kako se rezultati spremenijo, če namesto soli uporabimo sladkor? ■ Kako se rezultati spremenijo, če uporabimo toplo vodo? ■ Kako se rezultati spremenijo, če je količina vode večja? ■ Kako se rezultati spremenijo, če uporabimo večjo žlico? ■ Kako se rezultati spremenijo, če je kepica plastelina večja (manjša)? ■ Ali debelina slamice vpliva na re¬ zultate meritev? ■ Ali oblika kepice vpliva na rezul¬ tate meritev? ■ Kaj bi se zgodilo, če bi namesto vode uporabili olje? ■ Ali oblika kozarca vpliva na rezul¬ tate meritev? 3. Naredimo načrt raziskave V kozarec vode iz vodovoda bomo po žličkah dodajali sol in merili dol¬ žino potopljenega dela slamice. Potrebovali bomo: kozarec, žlico, sol, slamico, kepico pla¬ stelina, alkoholni flomaster, merilo. Na kaj moramo paziti? Kepica plastelina mora zatesniti slamico, da vanjo ne uhaja voda. Slamica mora v vodi plavati navpič¬ no. Odmerjamo enako velike žličke soli, najbolje, da vrh poravnamo. Sol se mora pred meritvijo popol¬ noma raztopiti. Opomba za učitelje Čim večje število žličk soli dodamo vodi, tem večja je slanost vode in tem večja je gostota vode. Slamica z utežjo je model pripomočka za mer¬ jenje gostote tekočin, areometra ali gostomera. 32 ! NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 | Številka 1 | jesen 201C DUŠAN KRNEL, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Zemljevid okusov na jeziku Kako okušamo sladko, grenko, slano in kislo? V mnogih strokovnih knjigah in učbenikih najdemo zemljevid jezi¬ ka, na katerem so označena podro¬ čja, kjer zaznavamo različne okuse. Področje za grenko naj bi bilo zadaj na korenu jezika, področje za sladko spredaj na konici, ob straneh pa sta področji za slano in kislo. Pogosto najdemo tudi navodila, kako ta področja določimo. Z va- tirano paličico, ki je namočena v raztopino določenega okusa, se do¬ taknemo posameznih delov jezika, in dokaz je tu. Vendar je ta poskus skoraj nemogoče pošteno izvesti, saj s slino to, kar pokušamo, prenese¬ mo po vsej ustni votlini in je zato težko objektivno presoditi, kje smo začutili določen okus. Napačno razumevanje zaznavanja okusov naj bi se začelo, ko je neki psiholog s Harvarda nepravilno pre¬ vedel delo nemškega znanstvenika Haniga o psihologiji in fiziologiji okušanja, ki ga je študiral. Čeprav so bile kasneje te teorije popolnoma ovržene, je iz njih nastal mit o delitvi jezika na različna področja okušanja. V resnici vse vrste okusov zazna¬ mo po vsem jeziku, čeprav obstajajo področja, ki so manj ali bolj občut¬ ljiva za grenko, sladko, slano in kis¬ lo. Vendar je to precej individualno in se razlikuje od osebe do osebe, zaznavanje okusov pa je odvisno tudi od starosti. Otroci okušajo dru¬ gače kot odrasli — občutek za grenko je na primer pri otrocih mnogo močnejši kot pri odraslih. Brbon¬ čice na jeziku, ki imajo ob¬ liko majhnih gobic, so sestavljene iz celic, ki ima¬ grenko slano sladko jo receptor¬ je za vse šti¬ ri vrste okusov, število in vrsta teh pa se od celice do celice razlikujeta, zato obstajajo raz¬ lična področja občutljivosti. Celi ce pretvarjajo dražljaje v impulze, ld jih sprejema mreža živčevja. Živ¬ ljenjska doba brbončic je razmero¬ ma kratka, približno teden dni, ven¬ dar se uspešno obnavljajo, tako da tudi pri starejših osebah njihovo šte¬ vilo ostaja skoraj enako. Z njimi po¬ leg različnih okusov zaznavamo tudi intenziteto okusa in druge kemične dražljaje, na primer pekoč feferon ali hlad mentola. Štiri ali pet okusov? Okus hrane ie pravzaprav kombinacija okusa in vonja Včasih uporabljamo za kombina¬ cijo okusa in vonja besedo aroma, čeprav v slovenščini za to nimamo posebne besede. V angleščini razliku¬ jejo med taste in jiavour , ki je kom¬ binacija okusa {taste) in vonja {smeli). Prav zaradi te kombinacije okusa in vonja starejši občutno slabše okušajo. Sposobnost zaznave vonja se po šti¬ ridesetem letu starosti začne slabšati, pri sedemdesetih letih pa ohranimo le še 30 odstotkov sposobnosti voha. Zato ima tudi hrana drugT en °kus. Tudi v strokovni literaturi se po¬ javlja peti okus, za kar imajo zaslu¬ go predvsem Japonci. Tako obstaja grenko, sladko, kislo, slano in urna¬ mi — kombinacija okusov, ki naj bi posnemala okus mesa. Tak okus ima natrijev glutaminat, zato se upora¬ blja kot ojačevalec okusov. Pri nas je sestavina priljubljenih Vegete in Začinke, pogosto pa je dodan tudi drugim pripravljenim živilom. Zato je tudi okus evropske hrane vse bolj urnami. LITERATURA i Pelletier, C.: Beyond the Tongue Map: Eval- uating Taste and smeli Perception, The ASHA Leader, October 22 , 2002. 1 Huang, A. t. idr.: The Celiš and Logic for IMa/nmalian Sour Taste detection, Nature, St. 442, 2006, str. 934-938. des Ge- Hanig, D. P.: Zur Psychophysik - schmackssinnes, Philosopb' 5<:f,e Studien 17, str. 576-623,1901- ia PLOŠi 33 :* UPOHABA 0A001A IZ ZALOŽB DELFINI IN M0R5KE SPUZVE SSjg^-KKf&TSB— -- SALLY B0YSEN Najpametnejše živali sveta Prevod: Metka Kralj Tehniška založba Slovenije Ljubljana, 2009 192 strani Sally Boysen NAJPAMETNEJŠE SVETA Presenetljive zgodbe o pametnih živalih, ki si z nami delijo planet Avtorica knjige Sally Boysen je strokovnjakinja za fiziološko in primerjalno psihologijo, ki že več kot 35 let dela s šimpanzi ter proučuje njihovo mišljenje in vedenje. Pri nastajanju knjige je sodelovala tudi Debo¬ rah Custance, ki raziskuje socialno učenje pri različnih vrstah primatov. Avtorica v knjigi opisuje presenetljiva odkritja o in¬ teligentnosti, vedenju in zmožnosti učenja živali, ki so bila doslej znana le peščici strokovnjakov. Besedilo je obogateno s kratkimi zanimivostmi o živalih, z ze¬ mljevidi njihove razširjenosti, s čudovitimi fotografija¬ mi in z nazornimi skicami, ki ponazarjajo poskuse in opazovanja, s pomočjo katerih so strokovnjaki prišli do določenih ugotovitev. Čeprav v večjem delu knjige opisuje vedenje človeku podobnih opic, pa obravnava tudi druge živali, pri katerih so strokovnjaki opazili različne oblike inteligence. Knjiga ima sedem poglavij: Uporaba orodja, Sporoča¬ nje in sporazumevanje, Posnemanje in socialno življenje , Samoprepoznavanje v ogledalu, Numerične sposobnosti, Živalski jeziki ter Sodelovanje in nesebična pomoč. V poglavju Uporaba orodja nam avtorica predstavi, kako živali, kot so nekatere ptice, morske vidre, delfi¬ ni, golači, sloni in človeku podobne opice, uporabljajo orodje za nabiranje hrane, lov in obrambo. Primato- logi v Senegalu so na primer opazili šimpanze, ki iz¬ delujejo kopja iz lesenih palic za lov na male polopice (galage), kar pred dvema letoma še ni bilo znano. V poglavju Soočanje in Sporazumevanje spoznamo živali, ki se med seboj sporazumevajo s plesom, z za¬ pletenim oglašanjem, lahko pa tudi z držo telesa in z različnimi izrazi na obrazu. Sloni recimo zaznavajo infrazvok z ušesi, hkrati pa tudi s stopali in celo s trobcem. V poglavju Posnemanje in socialno učenje spoznamo med drugim poskuse, s katerimi so strokovnjaki pro¬ učevali posnemanje in druge podobne načine učenja pri opicah in človeku podobnih opicah, pri nekaterih ptičih ter tudi otrocih. Poskuse, ki dokazujejo, da se nekatere živali do do¬ ločene mere zavedajo samih sebe, nam predstavi po¬ glavje Samoprepoznavanje v ogledalu. O poskusih, ki dokazujejo, da nekatere živali, kot so podgane, ptiči, levi, pupki, mravlje in šimpanzi, meri¬ jo količine v svojem okolju, lahko preberemo v poglav¬ ju Numerične sposobnosti. Saharske mravlje na primer najdejo svoje mravljišče tako, da si zapomnijo število korakov, ki so jih naredile na poti od mravljišča. V poglavju Živalski jezik avtorica obravnava živali, ki so sposobne uporabljati in razumeti abstraktne sim¬ bole, odprto pa ostaja vprašanje, ali lahko o jeziku go¬ vorimo samo pri ljudeh ali je živalsko sporazumevanje tudi neke vrste jezik. V zadnjem, sedmem poglavju Sodelovanje in nesebič¬ na pomoč avtorica predstavi živali, pri katerih so stro¬ kovnjaki opazili zelo zapletene oblike sodelovanja in prijazne odnose med člani iste skupine. Nova spozna¬ nja o vedenju živali kažejo, da sočutnega življenja ne pozna samo človek, lakega vedenja pa brez precejšnih intelektualnih sposobnosti ni. Knjiga z lepimi fotografijami na strokoven in hkrati preprost način bralca seznani z najnovejšimi spoznanji o vedenju živali in njihovi inteligenci. Knjige bodo ve¬ seli mlajši in tudi starejši bralci. Barbara Bajd, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani 34 NARAVOSLOVNA SOLNICA I letnik 15 I Številka 1 | jesen 2010 3 P| i ^ zavobo v/i založba www.zrss.si Poljanska cesta 28 • 1000 Ljubljana ZAVOD RS ZA S0LSTV0 Faks 01 3005 199 Elektronska pošta zalozba@zrss.si Zavod Republike Slovenije k za šolstvo NADA HERNJA, ALENKA WERD0NIG, MILAN BRUMEC, SERGEJA GROEGL, DIANA ROPERT, IRENA VARŽIČ Vso ponudbo publikacij, ki so izšle pri založbi Zavoda RS za šolstvo, si lahko ogledate na naši spletni strani http://www.zrss.si/. Predstavljamo priročnike za učitelje po posameznih zbirkal (Modeli poučevanja in učenja, Modeli delovanja, K novi kulturi pouka), zbornike, strokovne revije, učna gradiva za učence, učne načrte idr. Vabljeni k ogledu! Priročnik za delo z gluhimi in naglušnimi otroki 2010 ISBN 978-961-234-903-5 160 strani 19,50 € Priročnik za delo z gluhimi in naglušnimi otroki celovito obravnava otroke in mladostnike z okvaro sluha. Namenjen je vzgojiteljem, učiteljem in drugim strokovnim delavcem, ki delajo z gluhimi in naglu¬ šnimi otroki ter mladostniki v vrtcu, osnovni in sre¬ dnji šoli, ter njihovim staršem. Zajema tako teoretična kot praktična izhodišča. V prvem delu se avtorji in avtorice osredotočajo predvsem na opis čutila za sluh, na okvare sluha ter tehnične pripomočke, nato sledi opis sposobnosti poslušanja in govora ter rehabilita¬ cije otrok z okvaro sluha. Drugi del govori o inkluziji otrok z okvaro sluha in potrebnih prilagoditvah, ki so ponazorjene s primeri. Priročnik ima posebno vre¬ dnost tudi zato, ker bodo bralci in bralke dobili dober vpogled v razumevanje gluhosti oziroma naglušnosti in ob tem spoznali, da imajo tudi otroci in mlado¬ stniki z okvaro sluha vrsto potencialov in možnosti za razvoj in učenje. Potrebujejo pa razumevajoče in na¬ klonjeno okolje. Knjigo je uredila Mira Turk Škraba, strokovno re¬ cenzijo pa sta opravila dr. Franci M. Kolenec in Mi¬ hela Medved. PRIROČNIK ZA DELO ZGLUHIMI IN NAGLUŠNIMI OTROKI Nada Hernja, Alenka VVerdonig, Andreja Nagode ZAVOD* 7 ^ ZALOŽBA 35 komentar k JTEN5KI SLIKI ► Besedilo in fotografija DARJA SKRIBE - DIMEČ, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Biotska raznovrstnost: Živalim ni vseeno V letu 2010, mednarodnem letu biodiverzitete (uradno po slovensko biotska raznovrstnost), ki so ga razglasili Združeni narodi (organizacija UNESCO), smo o njej v Naravoslovni solnici že pripravili nekaj strokovnih prispevkov. V tej številki pa je tej temi namenjena stenska slika z naslovom Biotska raznovrstnost: ŽIVALIM NI VSEENO. Leto biotske raznovrstnosti je bilo razglašeno predvsem zaradi vse ve¬ čje krize biotske raznovrstnosti, zato je pomembno, da se zavedamo pomena vsake posamezne vrste in ohranjanja biotske raznovrstnosti. In zakaj jo je treba ohranjati? Več je vrst, stabilnejši so ekosistemi. Po¬ enostavljeno je to prikazano z nasled¬ njim primerom: Njiva krompirja (primer monokulture), na kateri se naseli koloradski hrošč, bi, če ne bi vmes posegel človek z insektici¬ di, kaj hitro propadla. Veliko hrane pomeni za koloradske hrošče dobre pogoje za življenje, kar vodi v nji¬ hovo uspešno razmnoževanje. Več ko je koloradskih hroščev, manj je krompirjevih listov, in na koncu na njivi ni več krompirja. Ko pa ni več krompirja, ni hrane za koloradske hrošče, in nazadnje tudi vsi kolo¬ radski hrošči od lakote poginejo. Pri vrstno bogatih ekosistemih (npr. koralni grebeni, tropski deževni goz¬ dovi) pa se razmerja med vrstami, ki so v prehranjevalnih odnosih, ohra¬ njajo v dinamičnem ravnotežju, saj je izbor hrane za posamezno vr¬ sto ponavadi večji. KAJ BO Z NAMI. ČE BO ČLOVEK IZUMRL? KJE SO VSE RIBE? MI BO ZMANJKALO HRANE? BOJIM SE LJUDI! . KAM NAJ SREM? MOJ DOM SE TALI. SAMO SE NEKAJ NAS JE „ NA SVETU. , JAZ SEM ZE IZUMRL. TUDI VI STE .. V NEVARNOSTI. . MOJO MAMO JE ZADUŠILA PLASTIČNA VREČKA. _ 36 j NARAVOSLOVNA SOLNICA | letnik 15 | številka 1 | jesen 20io Namen stenske slike S fotografijo plišastih živali in njihovimi sporočili v oblačkih smo želeli sporočiti naslednje: ■ na svetu živi veliko različnih žival¬ skih vrst, ki so med seboj poveza¬ ne in soodvisne, tako kot vsa živa bitja na Zemlji; ■ živali z mislimi v oblačkih spo¬ ročajo svoje življenjske težave, ki so večinoma posledica delovanja človeka (globalno segrevanje, od¬ padki ipd.); ■ tudi življenjska okolja nekaterih živali so ogrožena; ■ zaradi človeka je veliko živali v nevarnosti, da izumre. Vendar pa je izumiranje tudi naraven proces. V »skupinski portret živali« smo vključili tudi dinozavra (tricera- topsa), ki je že izumrl in zato na sliki »zapušča« ostale živali. V preglednici 1 so predstavljena sporočila, ki so na stenski sliki, in opisani osnovni razlogi za ta sporoči¬ la. Na »skupinskem portretu živali« je precej ogroženih vrst. Organiza¬ cija WWF' je pripravila seznam de¬ setih najbolj ogroženih živali na sve¬ tu. Na vrh seznama so uvrstili tigra, sledijo mu severni medved, pacifiški mrož, magellanovi pingvini, orjaška usnjača, modroplavuti tun, gorska gorila, metulj monarh, javanski no¬ sorog in orjaški panda. Slikovit in zanimiv seznam ogrože¬ nih živalskih vrst pa je za National Geographic Junior pripravila Irena Furlan, pedagoški vodja v Živalskem vrtu v Ljubljani (Furlan, 2010). Ena od ravni biotske raznovrstno¬ sti je tudi raznovrstnost ekosiste¬ mov. Plišaste živali na stenski sliki tako posredno predstavljajo tudi različna življenjska okolja (pregle¬ dnica 2). Biotska raznovrstnost se zmanjšuje predvsem zaradi človeka. Osnovni razlog je v izjemno hitrem naraščanju prebivalstva. Leta 1800 KOMENTAR K 5TENIKI SLIKI Preglednica 1 Namen sporočil na stenski sliki ŽIVALIM NI VSEENO je bila na Zemlji nekaj manj kot milijarda ljudi, v naslednjih 200 letih je prebivalstvo naraslo na 6 milijard, danes pa nas je že 6,8 mi¬ lijarde. Drugi razlog pa je povezan z delovanjem človeka, saj mnoge dejavnosti ogrožajo tako posame¬ zne vrste kot celotne ekosN teme - V nadaljevanju so predstavljene neka¬ tere dejavnosti človeka, ki odločilno vplivajo na biotsko raznovrstnost. Besedilo, ki predstavlja človekove dejavnosti, značilne tudi za Slo¬ venijo, je prirejeno in dopolnje¬ no po http://sl.wikipedia.org/wtA ‘A Ogro % C5 %BEena_vrsta. ' Organizacija WWF: Worid Wi