lzbaji i Ljubljani vsaki petek. Glasilo jugoslov. soc. demokracije. Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 6*44 K, za pol leta 2*72 K, za fetrt leta 1*86 K. — Za Nemčijo za celo leto 5'96 K, za pol leta 2-98 K, za fetrt leta 149 K. — Za Ameriko za celo leio 7 28 K. — Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Štev. 51. V Ljubljani, dne 21. decembra 1906. Leto IX. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo .Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne po-iiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpravnUtvo .Rdečega Prapora«, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Maš redni zbor. Izvrševalni odbor jugoslovanske socialno-dcmokratične stranke je sklical redni zbor za začetek svečana in sicer v Trst. kakor je bilo sklenjeno na zadnjem zboru. Menda nam ni treba izrekati upanja, da ne bode kraja, kjer ao organizirani slovenski sodrugi, da ne bi prišli zastopniki odtod na strankin zbor. Saj je menda nepotrebno naglašati posebno važ-, nost tega zbora, ki je nedvomna in vsakomur jasna. Na prvem mestu izza poročil, ki nam imajo povedati, kaj se je storilo in doseglo v zadnjih dveh letih, stoji organizacija in taktika — kakor je naravno — kot stalna točka na vsakem našem zboru. Ali situacija se je tudi za to vprašanje sedaj izpremeuila. Oblika dosedanje faktične organizacije ne more več zadostovati potrebam stranke, ki je narasla in ki se je tudi poglobila. Od nas ni nikoli pričakovati popolne zadovoljnosti, ker so naši cilji tako visoki, da se jih ne doseže z malenkostnimi riformami in nam mora bili vsak vspeh le vspodbujanje za novo žilavo delo. V nezadovoljnosti smatramo glavni smoter človeškega stremljenja in napredka, in kakor ima naša teorija svoj izvor v praktičnem življenju, jo moramo tudi praktično uveljavljati. Zalo ne intoniramo navdušenih slavospevov, da bi potem legli na nabrane lavorje. temveč nam pomeni tudi strankin zbor delo — sam v sebi in v svojih posledicah. Treba je pa konštatirati, da se je stranka v zadnjih dveh letih močno razvila; iz tega razvoja so narasle nove potrebe, s katerimi se mora računati pred vsem v organizaciji. Lahko bi bilo reči, da politična organizacija stranke že sedaj ni zadostovala. Ali tako povdarjanje je sicer zelo poceni, praktično pa nima velikega pomena, ker pač ni nikogar v stranki, ki ne bi 2e sedaj čutil tega in ne želel, da se izpopolni stvar. Ker so pa razmere lista moč, ki daje rečem obliko, je treba izpoznati jih. In pred vsem si moramo priznati, da trpimo tudi mi pod prokletstvom Slovenstva. •Razko8anost našega naroda, dejstvo, da (. je v velikem delu pomešan z drugimi narodi da je tudi meščanska politika v posameznih pokrajinah neenotna, otežčava delo tudi jugo slovanski socialni demokraciji. Jasno se poka-zuje hinavščina nasprotniških strank, povdar-jojočih venomer, da jim je narodnost najvažnejša točka programa. Izven kranjske dežele vlada povsod klerikalizem, kateremu je izključno .katoliška politika* na srcu, in ki podi brezobzirno in brutalno vse elemente, ki nočejo trobiti v klerikalni rog, iz okvirja slovenskega naroda. Na Štajerskem, na Pri- morskem, poaebno pa na Koroškem izkušajo tierikalci preprečiti vsako socialno-demokra tično agitacijo k o likar se jim je to posrečilo, niso dcsegli nič druzega, kakor da je na tisoče Slovencev sploh odpadlo od narodnosti, dočim bi bili ostali Slovenci, ako bi bili našli v lastnem narodu priložnost, slediti drugo politiko, kakor klerikalno, katere kratkomalo ne marajo. V takih krajih je tudi naša orga mzacija zaostala, ne le na škodo socialne demokracije, ampak mirne vesti lahko pravimo, tudi — in še bolj — na škodo Slovenstva. Drugi pojav, ki gre na rovaš klerikalcev in liberalcev, je zaostalost Slovencev v izobrazbi. Socializem predpostavlja od svojih pristašev več znanja in razumevanja, kakor vsaka druga politična struja. Stare stranke na Sloven skem pa nikoli niso skrbele za to, da bi moglo ljudstvo misliti s svojo glavo. Od svojih pristašev so zahtevali samo vero; veruj Šušteršiču, veruj Tavčarju, veruj »Narodu, veruj »Slovencu*. Ali ne preiskuj, ne razmišljaj, ne sodi! Razširjalo se je pri nas prazno navduševanje, največja zapreka treznemu mišljenju. Vladala je fraza in znanje je bilo potisnjeno v kot. Take razmere niso pripravljale poti socialni demokraciji. Njeno delo pa je bilo še bolj otežčano vsled stare navado, da je v vsaki stranki vladalo par ljudi, masa pristašev pa je lepo slušala, dočim potrebuje socialna demokracija mnogo dela, vsled tega mnogo delavnih ljudi. Naša stranka si jih je morala šele vzgajati, in sicer popolnoma v začetku, v čemur je razmere niso. čisto nič podpirale. Vkljub tem težavam je stranka napredovala in danes resnično ni pretirano, ako pravimo, da je jugoslovanska socialna demokracija dosegla moč, s katero upliva na vsako politično akcijo tako, da se je v naših centrih absolutno ne more več prezirati, Zahvaliti je to predvsem načelni taktiki stranke, s katero si je pridobila naša politika v hudih bojih pristojen ugled. Naši nasprotniki nas gotovo ne ljubijo in nikjer ne favorizirajo. Vendar ne morejo izvajati nikakršnih akcij, ne da bi vpoštevali socialno demokracijo, kar dosti jasno dokazuje naša politična zgodovina zadnjih dveh let Posebnega pomena je razvoj socialne demokracije v Ljubljani in Trstu, dveh središčih slovenske politike, Iger je dosegla naša taktika skoro nepričakovane uspehe. Dve glavni lastnosti te taktike sta bili načelnost in dostojnost. Izvrševalne inštance so imele vedno na umu, da ostane vsako delo absolutno zvesto in soglasno s socialističnim načelom Tako se je zgodilo, da so se nam pač večkrat približevale nasprotniške stranke, da pa vendar nikoli nismo popuščali niti za las od svoje lastne smeri, neg so nas tudi napadali s te ali z one strani. Stranka ni popuščala ne liberalcem, ne klerikalcem, ne zmedenim slogašem. Povrh pa smo se upirali vsaki surovosti, ki se je tako ukoreninila v našem političnem življenju, da je remedura že nujno potrebna. Upirali smo se surovosti tudi tedaj, kadar se je zdelo, da bi s takozvanim »radikalnim* nastopanjem lahko dosegli uspeh zase. Daljši razvoj je pokazal, da bi bil vsak tak uspeh samo momenten, brez trajne vrednosti, a maščevanje ne bi bilo izostalo. Tako pa danes lahko mirno konštatiramo napredek. Preteklosti lahko izrečemo absolu-torij. Gre se pa za bodočnost. In če hočemo ohraniti, kar smo pridobili, ter zagotoviti si večji napredek, moramo pred vsem poskrbeti za temelj: Okrepčati in razširiti moramo svojo politično organizacijo. To je prvq delo, ki ga mora izvršiti strankin zbor. V odločilni uri. Ko izide la številka v svet, bode menda usoda volilne reforme že definitivno rešena. Sodeč po dosedanjih vesteh se snide gosposka zbornica v četrtek na sejo, ki popolnoma zadostuje, da sklenejo gospodje lordi, kar imajo skleniti. Visoko se ne bode moglo ceniti tega glasovanja na noben način več, kajti vprašanje, ki je veljalo doslej, ali bode namreč gosposka zbornica razumela neizogibne potrebe časa, narodov in države, je izbrisano, odkar je »prva* zbornica z vsem potrebnim povdarkom pokazala, da imajo v njej zavetišče edino egoistični interesi aristokratično - fevdalne klike. Ako bi imeli avstrijski »peri« le količkaj smisla za duha, ki preveva našo dobo in za zahteve splošnosti, bi bile popolnoma nemogoče tiste nelepe scene, ki so se odigrale zadnji čas v njenem krilu. Spomniti seje treba, da je nezaslišano, kako je sestavila večina gosposke zbornice svojo komisijo, iz katere je iz-bacnila kandidata srednje stranke, bivšega ministra Bylandt Rheidta proti njeni volji, nado-meslivši ga z grofom Meranom, kaj je vtaknila prizadeta stranka pač rairpo v žep. Spomniti se je treba, s kako klavrnimi motivacijami je sklenila komisija pluraliteto. In spomniti se je treba tudi, kako so visoko aristokratični udje .komisije frondirali proti kroni, ki je nedvoumno pokazala, da želi volilno pravico na podlagi enakosti. Naše mnenje o parlamentarni svobodi je izven vsakega dvoma. Kakor se ne more kroni odrekati pravice, da pove svoje nazore tudi o političnih rečeh, tako se tudi nobenemu parlamentarnemu faktorju ne more odrekati svobode, da glasuje edino le po svojem prepričanju brez obzira na mnenje in na željo kateregakoli druzega faktorja. S tega stališča se tudi ne more tajiti, da ima vsak član gosposke zbornice formalno pravico, glasovati za plura-litet, čeravno se je vladar izjavil proti njej. Toda gospodje knezi in grofi in penzionirani ministri imajo zahvaliti svojo parlamentarno eksistenco edino kroni; parlamenti pa po-menjajo reprezentativen zistem. Kakor poslanci ne zastopajo svojih oseb, temveč svoje volilce, tako imajo tudi peri reprezentirati nekaj in * nekoga izven svojih sicer malo pomembnih oseb. In bil je doslej ponos visoke gospode, da je nastopala kot varuhinja dinastičnih interesov in kot zakupnica lojalnosti. In ves svet je mislil, da odseva med staro, ošabno aristokracijo sijaj krone, vse drugače kakor na Ogrskem, kjer so grofi in baroni izza krinke •nacionalnih interesov* odkrito napadali dinastijo. Zato je bilo logično misliti, da si bodo gospodje lordi osvojili vladarjevo mnenje in potrdili, kar ge je doslej smatralo za njih tradicije. Krinka je padla. In s tega stališča pravzaprav pozdravljamo mahinacije gosposke zbornice, kajti ničesar ni v političnem življenju tako želeti, kakor jasnosti. Jasno pa je sedaj, da je tudi avstrijskim aristokratom geslo Und der Kaiser absolut, wenn er uusern Willen tut. Samo egoizem jih vodi; samo lastni interesi so jim prirasli na srce in vse prilizovanje pred krono ni bilo nič drugega, kakor laskanje lakaja, ki hoče s ponižnostjo doseči gospodstvo v hiši. V vsakem teh hiperlojalnih plemenitašev tiči košček merovinškega ma-jordoma. Volilna reforma vsled te izjasnitve ne bode propala, ker ne more propasti. Take moči, kakor ideja časa, še nima avstrijska go sposka zbornica. Sicer pa je menda pot rešitve že določena in če ne varajo vsa znamenja, sprejme gosposka zbornica na plenarni seji volilno reformo tako, kakor jo je sklenila poslanska zbornica. Uresničuje se, kar smo ugibali od začetka: Za »rojene voditelje narodov* je enaka volilna pravica samo predmet nizkotnega kupčevanja. Ako dovolita vlada in poslanska zbornica «numerus clausus*, sprejme gosposka zbornica enako volilno pravico. Glasovi o tozadevnem kompromisu se množe in prihodnje leto volimo na podlagi novega volilnega reda. Kadar pridobi koristna ideja zadostno moč, ne prepreči nobena sila njene zmage. To izkusi tudi gosposka zbornica. Njenega renomeja pa ne povišajo zadnje intrige. 36 starih fantov proti zakonski reformi in proti vzgoji otrok v svobodni šoli Odgovor »Svobodne Misli*1 mednarodne lige v obrambo svobodnega Izražanja vsake ljudske misli katoliški hijerarhiji v Avstriji na skupni takozvani »Pastirski List" avstrijskih nadškofov in škofov, prečitan v katoliških cerkvah dne 2. decembra 1906. Dalje. Razumevamo sicer, da «jim ni mogoče molčati*, ko vidijo, kako stopnjema odumira stoletna njih moč, kako sega večni zakon starosti in smrti na nekdaj mogočno organizacijo njih cerkve; tokaz njih nezadostne vere »v božje kraljestvo in njegovo pravičnost* je tudi to, da malomočni zbor 36 dostojanstvenikov protestira proti temu neodvračljivemu zakonu življenja in smrti. Ostanek srednjeveške cerkvene moči, kateri se je do današnjih dni obdržal pri nas (ne več v Angliji, Nem-čiji, Franciji, Italiji, Španiji in na Ogrskem), ie vpliv cerkve v zakonskih zadevah. Zastonj >i iskali po evangeliju, da bi bil Jezus kedaj ustanovil zakon kot cerkveno svetost, in niti ene besedice tam ne najdemo o nerazdružlji-vosti zakona. Da, ravno nasprotno čitamo (Mat. 19. 9), da Jezus sam izrecno priznava, vsaj v slučaju prelomitve zakonske zvestobe, potrebo ločitve zakona. Teda k«j bi se sklicevali na Jezusa?! Cerkev se itak ne drži njegovega učenja tako, kot se nam je ohranilo v evangelijih, ampak tako, kot ga ona v svojem interesu razlaga; sveto pismo samo, bodisi v originalu, bodisi v prestavi brez cer- kvenih popravkov in temeljni smisel izpremi-njajočih razlag, je na indeksu prepovedanih knjig, ravnotako kot Voltčr in Zola; le teologom, in še tem le pogojno, se dovoljuje Citati ga. Zato ima večji pomen kot omenjeni jasni izrek Jezusov (Mat. 19. 9.) to dejstvo, da katoliška cerkev sama dopušča V številnih slučajih razdružitev zakona, da, če se gre za njeno korist, jo naravnost podpira. Po cerkvenem pravu velja še dandanes takozvani privilegium Pauli ali privilegium fidei christianae (predpravica krščanske vere; ta predpravica dovoljuje v. tem slučaju, če ena izmed dveh ne-krščenih zakonskih oseb (n. pr. judov) vstopi v cerkev, da ta oseba more pretrgati dosedanjo zakonsko zvezo (brez ozira na to, če so v zakonu otroci) in skleniti nov zakon s kako kristjansko osebo še za življenja nekrščene osebe iz prejšnjega zakona. Očividno je toraj, da tam, kjer se gre za koristi cerkve, se ta prav nič ne ozira na »sveto edinost* rodbinskega življenja. Sta še dva slučaja, pri katerih cerkev pripušča ločitev zakona, toda zopet iz jednakih vzrokov. Pravilno sklenjen zakon, v katerem pa zakonska še nista bila telesno združena (naglašanje tega momenta je zelo karakteristično za «nad zmoto vzvišeno* cerkev), more biti razločen: 1. s papeževim dispenzora (zanj se plača, in mastno) ali 2. brez dovoljenja sozakonca s položitvijo slavnih redovniških obljub. V drugih številnih slučajih se je cerkev preko zapreke nerazdružnosti zakona spretno po vspela, proglašujočnerazdružne zakone «illustrium personarum* (vzvišenih oseb, zlasti vladarjev) za neveljavne. Zato se tudi sedaj cerkvi ne gre ta ne-razdružnost zakona — usoda zakoncev ji je bila vedno deveta briga — ampak za nekaj čisto druzega: da bi si ohranila dosedanji svoj vpliv in vdeležbo pri zakonu in zlasti pa, da bi ji ne ušli mastni dohodki odtod izvirajoči. Civilni zakon je razun 2 kronskega kolka popolnoma brezplačen; ko se torej vzdigujejo proli njemu cerkveni dostojanstveniki, delajo to glavno iz strahu pred ceneje delujočim konkurentom, ne pa vsled nravnih in spirituelnih vzrokov, ampakiz čisto kramarskih! »Pod bogatim virom blagoslova*, v katerem ti gospodje govore pri omenitvi zakona, moramo razumeti nekaj čisto drugega. Sicer pa, če imajo cerkveni dostojanstveniki zakon resnično in odkritosrčno «za bogati vir blagoslova* in »studenec božje milosti*, bi bilo zanimivo, zakaj se ravno ti ce-libatarji - duhovniki izogibljejo tega studenca božje milosti, zakaj se sami ne branijo s tem obrambnim nasipom pred padcem nevarnih izkušnjav in se rajši napajajo iz raznih nečistih, da, umazanih virov in kaluž. Ali Je morda zakon le za navadne ljudi svetost, vir milosti, za duhovne je pa to »sveto združenje* nečisto in vir nravne £kode? Mi pač vemo politične vzroke celibata (odločiti duhovnika od domačega prebivalstva, da bi bila njegova za-visnost od Rima in od papeža tem tesnejša), toda ravno vsled tega, ker duhovniki ne žive v zakonu, zakona ne poznajo, otrok bodisi nimajo ali jih ne priznajo in priznati ne smejo, odrekamo jim pravico, da bi odločevali pri zakonu, katerega ne poznajo. Hočejo li torej reformirati in regulirati rodbino, naj najprej pometajo pred svojim lastnim pragom in naj zreformirajo najprej svoje lastno razmerje do žene in svojih otrok. Potem bodo tudi zakone drugih dobro razumeli in ne bodo naivno proglašali zakona, v katerem se zakonski med seboj prepirajo, črtijo in preganjajo i. p. in v katerem grozi otrokom vsled nadaljnega in morda prisiljenega skupnega življenja starišev neod vratna telesna in nravna škoda, za »podobo vzvišene in neločljive združitve Kristusa s cerkvijo*. In tak nesrečen zakon je vedno tam, kjer se gre za njegovo ločitev; srečen zakon ostane vedno neločljiv tudi brez cerkvenega blagoslova. Prispodoba bi se dala tudi obrniti in reči, da nam ravno tak nesrečni zakon naravno in zelo dobro pokazuje razmerje cerkve do Jezusa in njegovih naukov (primerjaj Kri- stusovo zapoved o ljubezni do bližnjega, V. božjo zapoved s prakso inkvizicije, z blagoslavljanjem vojakov, idočih pobijat ljudi, z asistenco pri usmrčanju, VII. bo^jo zapoved z raznimi načini nastanka cerkvenega premoženja, VIII. božjo zapoved z »resnicoljubnimi* klerikalnimi debaterji in časopisi i. p.) Malo nas torej briga ta »odločilni Nel* s katerim obljubljajo gospodje Škofje postaviti se na pot neodvračljivi reformi zakonskega prava. Poznamo precej dobro ta njih »odločilni Ne!*, s katerim so se postavili nasproti moderni Civilizaciji in kateri je lahko izrazito vtelešen v silabu Pija IX. Toda kaj je pomagalo to nesmiselno senilno protestiranje umirajoči cerkvi? Mi kot praktični ljudje ne vidimo zakonskega temelja v nobenih skolastičnih formulah in v besedičenju o »sveti zvezi*, »ne-razdružitvi*, »vzvišeni predpodobi združitve s cerkvijo* i. p., niti v gmotnih in pohotnih koncepcijah cerkvenega svetnika Alfonza Li-guorjanskega, ki govori o »združitvi dveh teles* (kakor je razvidno, ima cerkev malo pravice nam očitati »Altarje pohotnosti* in »telesne malike*), mi vidimo temelj zakona v vzajemni ljubezni in pomoči zakoncev, kjer pa te vzajemne ljubezni ni, kakor pri zelo mnogih konvenčnih, špekulačnih in kramarskih zakonih, tam tudi zakon ni nič vzvišenega in dobrega, ampak le vir nečistih muk in grehov. Za duhovnika, ki zakona ne razume, eksistirajo le njegove skolastične formule, sreča ali nesreča zakoncev ga pušča hladnega in za mastno »štolnino* blagoslovi in »na večne čase združi* pošteni zakon iz ljubezni ravno V tako kot*najbanalnejšo kramarsko špekulacijo. Zato naj o zakonu, o njegovi razdružitvi ali nerazdružitvi sodijo predvsem zakonski sami in zlasti oni zakonski, kateri* so poznali zakonsko zvezo tudi po senčni strani. Nikar se naj ne posluša glasu 36 starih fantov, ka-terega jim je diktirala njih stanovska zakrknjenost, ampak posluša se naj rajši glas stotisočev ločenih zakonskih (le na Dunaju jih je nad 20.000, imajo tam svoje društvo fn izdajajo tudi svoj lastni časopis »Ehereform*), od katerih so večina dobri katoličani, kar pa ne brani tem cerkvenim dostojanstvenikom, da bi jih radi svojih formul o »vzvišeni predpodobi* ne pustili tako kruto trpeti za ne-storjene krivde, ki jih silijo k »kupnemu izven-zakonskemu življenju, ki je sicer v navadi tu-intam po župniščih, ki pa nasprotuje družabnemu in verskemu čutu teh nesrečn kov! Zato bomo tudi vspodbujali interesente, da bi se z vso odločnostjo branili nepoklicanih rok, samo da so to Vaše roke, gospodje hi-jerarhi! Iz istega vzroka, vsled katerega odrekamo 36 podpisanim višjim duhovnom, da bi smeli odločevati v zakonskih zadevah, jim tudi odrekamo pravico, se vmešavati na katerikoli način v vzgojo otrok. Dokler se ne nauče po človeško ravnati s svojimi lastnimi otroki, je zelo dvomno, da bi mogli imeti čisti namen s tujimi otroki. Morejo morebiti biti strokovnjaki v vprašanjih kadila in mašnega vina, vzgoje otrok pa ne morejo razumeti in zato tudi nimajo pravice dekretirati. kaj je cilj šole in kaj ni; to je stvar poklicanih pedagogov in starišev. Sploh pa, ali res mislite, da se cerkvenim dostojanstvenikom gre za nekak1 »oni* svet? Kaj vam pride na um! Zadostuje pogled na kateregakoli izmed 36 dobro rejenih »hramov svetega duha* na njih z zlatom tkana oblačila ekvipaže, in takoj spoznate, da hinavska skrb za »drugi* svet ne pomeni nič drugega nego skrite želje, da bi se praktična priprava za dejansko življenje kolikor mogoče zanemarjala v šoli; edino, kar naj se v šoli uči, je servilna podložnost in strah pred »duhovno in svetno gosposko*. To je tudi vzrok zveze nebeško-rimskih žandarmov s •svetno* birokracijo, zato in iz nikakega drugega vzroka »postavil je tudi svetni zakon verouk na čelo vseh učnih predmetov*. Dostojanstveniki priznavajo po pravici, da ima »vse šolsko poučevanje v Avstriji dosedaj verski značaj*, daje s poučevanjem »kar naj- prilog?. »Rdečemu praporu" št. 51. ožje združena molitev in obiskovanje božje službe*. Da pa višnjevim gospodom še vedno raste tek pri jedi, je razvidno iz tega, da jih niti današnje stanje ne zadov< ljuje, vedno še opazijo,"*? svojega stališča motreč razmere v šoli, razne nedostatke in streme za tem, da bi se jih 'odstranilo. V stari Feniciji in Kartagini so imeli duhovniki tako ubogljive ovčice, da so megli, kadaikoli so si hoteli podražili svoje otrple živce z »učinkujočimi vtisi* vzeti tem poslušnim ovčkam njih deco, in zmetati jo živo v razbeljena žrela svojih malikov. To so bili časi za duhovniško kasto, kaj ne, »gospodje* ! K.,nec prih. Politični odsevi. Avstrijska delegacija nadaljuje svoje «trudapolno delo*, za katero se ne zanima skoro nihče izvzemši skupne ministre in nekatere — nikakor ne vse! — delegate. Predmeti razprav so predobro znani in govorance predolgo časne, da bi se moglo izleči tam kaj senzacionalnega. Značilno je le, kako se trudi ravno avstrijska delegacija, da bi povzdignila svoj pomen in rešila tisto »skupnost*, ki se je že davno razletela v vse vetrove. Dočim se prizadevajo Madjari, degradirati delegacijo na navaden parlamentaričen odsek, bi av strijski patnotje posili radi, da bi predstavljala delegacija »skupni pailament*. Kar ne gre, seveda ne gre; da se mrtve preteklosti ne more rešiti, bi končno tudi avstrijski možgani lahko razumeli in bolje bi bilo vsekakor, da bi se brgali več za bodočnost. Iz vsakdanjega delegacijskega dolgočasja odseva nekoliko mala revolta, katero je provzročila oddaja vojaških potrebščin na korist ogrskim in na škodo avstrijskim industrijalcem in obrtnikom. Ali cela zadeva je zavita v meglo; da so tudi tukaj Madjari prav pošteno usekali Avstrijce, je pač nedvomno, ali kako se je to zgodilo, tega ne pove jasno noben ofi-ciozni vir. Tukaj se sliši, da je storil bivši vojni minister Pittreich na lastno roko Madjarom veliko uslugo, tam se govori o krivici trgovinskega ali poljedelskega ministra in bilo je celo govora o Auerspergovi demisiji; ali hrabra avstrijska delegacija je izvolila za zadevo po stari navadi pododsek. od javnosti se pa pričakuje, da polagoma pozabi na celo komedijo. V takih razmerah pač ne verjamemo, da bode kdo plakal, ako izginejo delegacije brez sledu. Odsek za volilno reformo je nadaljeval posvetovanje o volilni svobodi in je odklonil vse predloge, tičoče se vpeljave takozvanega kancelparagrafa. Državni zbor ima od pondeljka zopet seje. Začetkoma se je zdelo, da se zbornica sploh ne prerije do dnevnega reda, ker je bila pot zabarikadirana z znano goro nujnih predlogov. Obstrukeionisti so res začeli nagajati in so zahtevali razpravo o svojih nujnih predlogih. Kako frivolna je ta igra, so pokazali češki narodni socialci, ki so predlagali med drugimi rečmi zakon o zavarovanju za starost. Neodpustno je, da se rabi take nadvse resne reči za tako otroško komedijo. Niti dojčku ne more priti na misel, da bi mogel državni zbor. ki mu je vsega skupaj še mesec dni živeti, mogel rešiti tak dalekosežen zakon, za katerega ni še prav nobenih priprav. Ali tem političnim otrokom je vse prav, če. le morejo igrati burke. V torek se je izboljšala situacija. Ali položaj je vendar komičen. Nujni predlogi so tu, modri gospodje, ki so jih podali, jih nočejo umakniti, ako bi se o njih razpravljalo, ne bi bil parlament do svojega zaključka gotov s temi rečmi in tako se mora sedaj vsaka stvar, ki mora priti na razpravo, vložiti kot nujen predlog. Tako je s proračunskim pro-vizorijem, tako z izboljšanjem položaja pomožnih uradnikov i. t. d. In tak parlament so hoteli ohraniti nasprotniki volilne reforme! Nemški državni zbor je razpuščen. Zgodilo se je to precej nepričakovano vsled po-razbe, ki jo je doživela vlada pri glasovanju o kolonialnem proračunu. Čudnega pa o stvari ni nič. Katoliški cenlrum je bil doslej popolnoma zanesljiva opora vlade; ali leta 1908 bi morale biti nove volitve in zato mora katoliška stranka misliti zoptt nekoliko na popularnost. V tem so bili Rimci na Nemškem vedno veliki mojstri in vlada je dobro razumela njih politiko. Milost od zgoraj in zaupanje od zdolaj— tako se jim je vedno dobro godilo. Ali kakor vsakemu, ki hoče sedeti na dveh stolih, se je zgodilo tudi centrumu, kar se je moralo. Prišel je tre-notek. ko se z laviranjem ni moglo več naprej. Brezumna kolonialna politika, ki požira neprenehoma težke milione edino na korist mali peščici kapitalistov, je v državi skrajno nepriljubljena. Kdor jo podpira, ne more pričakovati trajnega zaupanja od mase, zlasti ne odkar so prišli na dan veliki kolonialni škandali. Pri takih kočljivih vprašanjih si je znala doslej katoliška stranka pomagati; vlada je centrumu obljubila, da zniža izdatke, centrum je s to obljubo potolažil volilce, ostalo je pa vse pri starem; bil je volk sit in koza cela. Čimbolj se približujejo nove volitve, tembolj pa mora centrum nastopati demagogično. Ali vlada, ki opazuje, da je cela kolonialna politika v nevarnosti, ni hotela to pot sprejeti nobenega kompromisa, da-siravno ji ga je centrum ponujal z obema rokama in tako sn bili možakarji prisiljeni, glasovati proti naknadnim zahtevam. No, tedaj je potegnil Bu!ow iz žepa nekak dekret in je razpustil državni zbor. To, kar je prečital, ni bil pravi telegram cesarjev; kajti temperamentni Vilček je brzojavil lapidarno: »Ich ja ge die ganze Bande nachhause*, in tega Bulow vendar ni mogel prebrati v zbornici. Item — parlament je razpuščen in nove volitve so že razpisane za 25. januarja. Vpraša se sedaj le, kakšen uspeh bodo imele. Socialni demokrati so aplavdirali, ko je razglasil BGlow razpust; oni se ne boje novih volitev. In kdor je le nekoliko bolj pazno zasledoval dogodke na Nemškem, soglaša v tem, da je vlada storila neumnost in da bodo imeli socialisti od razpustitve samo dobiček. Takozvane liberalne stranke, ki gredo z vlado čez drn in strn, pričakujoče od take »patrio-tične* politike pomlajenja, bodo sicer napele vse moči in gotovo je, da bodo trosile denar s polnimi rokami, tembolj ker ima novi kolonialni direktor Dernburg močne zveze s finančnimi krogi. Toda s tem da zagovarjajo nepriljubljeno kolonialno politiko, olajšujejo le stališče socialnim demokratom, ki obenem lahko nastopajo proti centrumu zaradi njegove reakcionarne tendence in zaradi njegovih zakulisnih intrig. Zadnji čas je katoliški centrum tudi mnogo izgubil, ker je odbil od sebe svoje dosedanje zaveznike Poljake, ki so že sklenili, da postavijo v vseh okrajih kandidate proti centrumu. Pričakovati je torej velezanimiv volilni boj, za nas tembolj zanimiv, ker slede nemškim volitvam kmalu avstrijske. Ako dosežejo socialni demokratje na Nemškem nov uspeh, ne ostane to brez vpliva na naše prihodnje državnozborske volitve. Socialni demokratje v Nemčiji so že izdali svoj volilni proglas. Dopisi. Iz Idrije, v nedeljo, dne 16. t. m. se je vršil v Idr;ji (prostori Unije rudarjev) jako dobro obiskani ustanovni občni zbor socialističnega političnega društva »I&prejl* Sodr. A. Kristan je obrazložil pomen in namen političnega društva. V odbor so bili nato izvoljeni: sodr. Tomaž Brus (predsednikom), I. Kokalj iz Idrije (podpredsednikom), I. Štravs (tajnikom), Ivan Kogej X (blagajnikom), za odbornike: sodr. A. Kristan in T. Filipič (vsi iz Idrije); za zunanje kraje pa: sodr. V. Poljanšek iz Žirov, sodrug Ivan Svetlik iz Pluženj (obe. Cerkno), sodrug T. Brus iz Bele (obč. Črni vrh) in sodr. Jakob Kogej iz Sp. Idrije. — Za člana se priglaša lahko pri vsakem izvoljenih odbornikov. Pristopnina znaša 10 vin. in mesečnina 10 vin. Socialistično društvo ima delokrog po vsem Kranjskem in Goriškem. Naj ne bode zavednega socialnega demokrata po idrijskem in cerkljanskem sodnem okraju, ki bi ne bil član političnega društva »Naprej!*. — »Slovenec* sopiha jeze, ker se ustanovni občni zbor kat. političnega društva ni tako obnesel, kakor bi on rad. Tehant Arko je objavil celo kolono o tem shodu — seveda, objavil ni tisti govor, kateri je na shodu zagrešil, ampak vse kaj drugega. Zaletel se je tudi v sodr. A. Kristana ter v socialne demokrate, češ, po čemu so hodili na katoliški shod, ko niso bili vabljeni. Hvali se. da je dekan izdelal celih sedem šol, češ: »Kristan bo kritiziral v verskih rečeh duhovna, ki je študiral celih sedeui let, pa boljše kot on . . .» Dekanu tudi Kristanova postava ni všeč, češ, da bo tudi kmalu telesno tako »obsežen* kakor kateteh Osvvald ali pa sam tehant; z zadovoljstvom pa konstatuje, da ga i Oswald i tehant sam po telesnem obsega še prav zelo prekašata, čeprav cerkvene poste držita. Ja, ja — tako debel ne more biti še Kristan kakor sta katehet Oswald in tehant Arko, če se prav postita. Vprašanje nastaja, kakšna bi morala ta dva gospoda biti, če bi se — nič ne post i 1 a! Katoliška cerkev je že vedela, zakaj je za svoje duhovne napravila poste. Katehet Osvvald gotovo vaga 150 kg, in še »posti se* — koliko bi neki imel, ko bi se ne postil. Gotovo 300 kgl Dober dovtip je napravil neki mož ob zadnjih občinskih volitvah o gospodu katehetu Oswaldu: Klerikalci da so samo zato propadli, ker debeli Oswald radi »volka* ni mogel tako agitirati kot jo tehantu obljubil. — Odbornik kat. političnega društva za idrijski okraj je neki kmet Šinkovec iz Čekovnika, ki je na tem ustanovnem shodu pital rudaije z lačnimi knopi. Rudarji, zapomnite si to! — V založbi našega časopisa »Naprej!* je izšel znani protiklerikalni roman kaplana H. Kirchsteigerja «Pod spovednim pečatom*, I. knjiga. Cena I. knjigi je 2 K 60 v. Roman je verna slika delovanja mlajše katoliške duhovščine v političnih ozirih. Priporočamo vsem prijateljem dobrega berila, da si nabavijo to knjigo. Sodrujl! V smislu strankinih določb in sklepov zadnjega rednega zbora razpisujemo V. redni strankin zbor Jugoslovanske socialne demokracije in ga sklicujemo na 2., 3. In 4. februarja 1907 Velika dvorana ^ fT'D[QT' Ulica »Del. doma* ’ Boschetto 5 . Provizorično predlagamo sledeči dnevni red: 1. Porodila. 2. a) Organizacija in taktika, b) Volitve leta 1907. 3. Časopisje in tisk. 4. Prihodnji mednarodni socialistični kongres. 5. Socialna demokracija in jugoslovanstvo. 6. Določitev kraga za prihodnji zbor in eventuatga. Vse organizacije, ki imajo po strankinih določbah pravico do udeležbe na strankinem zboru, pozivamo, da pravočasno izvolijo svoje zastopnike in jih naznanijo izvrševalnemu odboru. Z ozirom na posebno važnost tega zbora, ki mu pritika zlasti vsled predstoječih volitev, vabimo vse organizacije, naj se poslu-žijo svoje pravice in naj vsekakor določijo svoje zastopnike. Predloge, ki naj pridejo na strankinem zboru v razpravo, je treba vposlati izvrševalnemu odboru potom pristojnih organizacij najkasneje do 15. januarja. V Ljubljani, 9. decembra 1906. IzvrSev&lni odbor jugoslov. soc. dem. stranke. * * * Strankine ustanove določajo glede strankinih zborov sledeče: Redni strankin zbor je vsako drugo leto. Delegate za strankin zbor določijo sodrugi posameznih okrajev in krajev. Kraji, kjer imajo žensko organizacijo, smejo polegsodrugov določiti tudi sodruginje za delegate. Parlamentarni zastopniki stranke in izvrševalni odbor morajo na strankin zbor in imajo tam sedež in glas. Organizirani sodrugi posameznih industrijskih skupin imajo pravico poslati iz vsakega volilnega okrožja po enega delegata, ki ima glas; volitev teh delegatov posreduje odbor volilnega okrožja. Predlogi se morajo poslati vsaj štirinajst dni pred zborom izvrševalnemu odboru, da jih priobči v strankinem glasilu vsaj osem dni pred zborom; isto velja za predloge izvr-ševalnega odbora. Domače stvari. Delavci-volilci zavarovalnice, pozor! Ljudje, ki so sc dosedaj zanimali za tržaško zavarovalnico toliko, kolikor za predlanski sneg, so se oglasili in vihar gre skozi vse slovensko meščansko časopisje, da zavarovalnica mora priti v slovenske roke. Mi bi tej zahtevi kar nič ne ugovarjali, ako bi se gospoda posluževala poštenih sredstev. Ali kakor se razvidi, gospodom ni toliko za narodnostno stran lega zavoda, kakor do tega, da še ono pičlo število mandatov, ki po zakonu pristojajo zavarovancem, iztrgajo delavcem iz rok. Iz oklicev, ki jih razširjajo združeni liberalci in klerikalci, se da to čisto jasno sklepati. Po-zivljejo županstva in župnijske urade, naj obrtnikom in tovarnarjem pobero neizpolnjene glasovnice ter jih s podpisom podjetnika opremljene vpošljejo trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani. Ker v dotičnih oklicih ni navedeno, ali se to tiče le glasovnic, s kojimi volijo delodajalci, je sum upravičen, da hočejo prisle-pariti tudi delavske glasove. To je vsekakor sleparstvo, če se zahteva prazne glasovnice, brez, da se delavce vpraša za njihovo mnenje. Prav zan:mivo bilo raziskovati, kaj imajo na primer gospodje fajmoštri opraviti s temi volitvami in kaj županski uradi. Lep liberalizem to, ki si ne ve drugače pomagati, pa kliče fj-rovže na pomoč in še druži z elementom, o kojem vsak dan čitamo v «Slov. Narodu*, da je največji brezdomovinec in škodljivec slovenskega ljudstva. Ako gospod Lenarčič tako razume liberalizem, no, potem pa dober tek 1 Obžalovanja vredno je. da je i »Naš List* sedel na te limanice. Z ozirom na te okol-ščine opozarjamo vse delavce, ki volijo v eni izmed navedenih skupin, naj nemudoma zahtevajo od svoji ga gospodarja, da jim predloži n'B namenjeni dve glasovnici; delodajalca, i se temu upiral, ali pa je celo neizpolnjene glasovnice proti volji delavcev odposlal trgovski in obrtni zbornici, naj se nemudoma naznani našemu uredništvu ali pa na spodaj označeni naslov, da se ga ovadi radi volilne sleparije. Ta bi bila lepa, da bi kandidate določalo par korifej! Kjer je to mogoče, naj delavci svoje pravilno izpolnjene glasovnice sami vpošljejo na naslov: Ivan Regent, Trst, via Boschetto 5,1. Volilna reforma za občinski svet ljubljanski. Kmalu bo dve leti, ko je župan Ivan Hribar se prvič oflcielno izjavil, da pride volilna reforma za občinski svet ljubljanski v eni prvih sej na dnevni red. Od takral je že precej Ljubljanice izteklo v Savo, a o izpolnitvi Hribarjeve obljube, ni duha ne sluha. Pravijo, da je Hribar mož, ki precej drži na svojo besedo, v tem slučaju pa smo se prepričali , da je stvar precej drugačna. No, če gospod Hribar, oziroma občinski svet neče, bo pa delavstvo pomagalo, in morda preje kakor se gospodom sanja. Svaka sila do vremena. Robidova afera. Permanentni odbor, se je ustanovil povodom afere na deželnih dobrodelnih zavodih naznanja sledeče: »Ka-kor se kaže, se vodi proti namenom našega odbora, ki so identični z nameni vsega ne- odvisnega prebivalstva, tajen boj z nepleme-menitim orožjem. To se da sklepati iz dejstva, da je dosedanji član našega ojbora, cesarski svetnik profesor Franke izstopil, in sicer v takih okolščinah, iz katerih se lahko sklepa, da je moral izstopiti. Pred kratkim se je raznesla po Ljubljani govorica, da žuga pro-?esorju Franketu disciplinarna preiskava, ker se je osmelil, se udeležiti protestne akcije proti absolutizmu deželnega odbora. Prvi, o katerem se v6, da je govoril o Damoklejevem meču, obešenem nad Franketovo glavo, je bil deželni odbornik dr. Ta v čar, prav tisti, ki je tudi svoječasno prvi nastopil proti deželnemu uradniku Schvveigerju. V tistih dneh seje opazilo, da je šel profesor Franke k deželnemu predsedništvu in razna znamenja kažejo, da jo bil tja klican. Kaj se je tam godilo, ni znano, zakaj če bi vprašali deželnega pred ednika gospoda Schvvarza, po kaj je bil citiran Franke — citiran je bil namreč nedvomno, — bi najbrže nervozno vprašal, po kakšni pravici se ga interpelira. Ali dejstvo je, da se profesor Franke od tistega časa ne udeležuje več odborovega dela, ter da ga je vprašanje o vzroku njegovega odstopa spravilo v vidno zadrego, iz česar se da edino sklepati, da je izvršila po inciativi deželnega odbora vlada nanj pjesijo. To, kakor razna druga znamenja, dokazuje, da je sklenjena med deželnim odborom in vlado koalicija v varstvo absolutizma, ki se noče ukloniti ne razumu, ne pravičnosti, pod pretvezo seveda, da je v nevarnosti »avtoriteta*. Tem bolj pa je potrebno, da se upre vsa neodvisna javnost takemu brezobzirnemu, goli tiraniji se približujočemu zistemu in odbor prosi vse, katerim je osvoboditev našega javnega življenja od tope, brutalne samolastnosti na srcu, naj ga podpirajo z vsemi močmi. Pričeti boj, ki bode seveda naletaval na hud odpor in na mnogobrojne zapreke, vendar ne sme biti ustavljen, dokler ne zmaga pravica in svoboda.* — Temu naznanilu permanentnega odbora ni treba dodajati nikakršnih komentarjev. Edino vpra šanje je to: Ali hoče javnost prenašati, da jo bagalelizirajo, prezirajo in odrivajo tisti, ki bi ji imeli služili, ali pa se bode končno postavila vendar na noge, ter povedala ponosnim »avtoritetam*, da prihaja vsa avtoriteta od ljudstva in da so vse oblasti njemu odgovorne. Tudi mi smo z odborom vseskozi prepričani, da je bil pnfesor Franke prisiljen, izstopiti. Kako se je to zgodilo, seveda-ne moremo vedeti, ker nas ni bilo poleg; ali je dobil naravnost ukaz, ali »Wink mit dem Zaunpfahl*, je nazadnje vseeno. Dosti je to, da smatra tudi deželna vlada uradnike za avtomate, ki ne smejo imeti svobodne volje in lastne misli. Takega zistemase pa ne sme trpeti, če se noče, da prodre tudi pri nas na celi črti Khuenov-ščina. Tekst in melodija te pesmi je že predobro znana. Pri uradnikih se začne, pri delavcih pa konča. Mogočni gospodje hočejo boj, pa naj ga imajo.. Vabilo. Mm go ljudi, ki so bili v kakršnikoli dotiki z našimi lakozvanimi dobrodelnimi zavodi, uslužbencev, bolnikov i. t. d., se je pritoževalo pri raznih uredništvih in pri posameznih udih permanentnega odbora, ki se je konstituiral v času znanih represalij v blaznici na Studencu. Ker odbor preiskuje razmere pri teh zavodih v javnem interesu in hoče seznaniti prebivalstvo z njimi, prosi vse pritožnike, naj se oglase pismeno ali ustmeno pri uredništv^ »Rdečega Prapora* v Ljubljani, da bode mogel odbor sestaviti in pregledati ves material in ga potem primerno obdelati. Odboru se ne gre za to, da bi provociral škandale, ampak da se doseže saniranje razmer pri javnih zavodih in da se najde v ta namen primerna pota. Zato pa je treba, da je gradivo popdlno in v vsakem oziru zanesljivo. Odbor bode uvaževal vse utemeljene podatke, odklanja pa seveda vse tendenciozne denunciacije, ki bi izvirale samo iz nizkotne želje za maščevanjem. Kdor ima resnega gradiva, naj se oglasi. V mizarskem podjetju g. Frana fini* teriiča v Št. Vidu nad Ljubljano je izbruhnila stavka. Delavci so pretečeni teden solidarno zapustili to podjetje, kar ima svoje tehtne razloge. Prvi tiči v predolgem delavnem času, drugi v plačah, katerih so pravzaprav ne bi smelo imenovati tako: kajti najvisja mezda pri Šušteršiču iznaša 3 krone, najnifcja pa 1, reci eno krono na dan. Tretji razlog je pa »delavni red*, ki je enostavno škandalozen. Gospod Šušteršič bi bil to stavko prav lahko preprečil, kajti zahteve delavcev so bile prvotno tako nizke, da si skromnejših sploh ni moči misliti; hoteli niso nič več, kakor skrajšanje delavnega časa od enajst na deset. Ali modri Šušteršič je hotel ugoditi skromni želji tako, da bi delavcem odtrgal zaslužek za eno uro. On si torej predstavlja, da je mogoče še znižati mezdo od ene krone! Ge se delavci ne podvržejo — je dejal — si pa lahko poiščejo »bukelce* pri županstvu. Seveda ne pojdejo delavci k nikakršnemu županstvu, ker niso tam oddajali nikakršnih »bukelc*, temveč bodo počakali, ali bodi Šušteršiča srečala pamet in se bode mož podal v poravnavo. Kajti da delavcev ne bode dobil, to um že lahko zagotovimo; privoščimo mu pa vendar veselje, da razmetuje denar za inserate po »Narodu* in »Slovencu*. Famozni »dvlavni red*, ki daje Šušteišiču pravico, naravnost odirati svoje delavce, pa objavimo po potrebi v prihodnji številki. Omeniti pa moramo za danes malo značilno, humoristično dogodbico, ki se je primerila 2. decembra v Šl. Vidu. Neki šaljivec je nekaj dni prei rekel, da pride v nedeljo v Št. Vid okrog 3000 delavcev demonstrirat. Seveda ni mislila živa duša na to. Ko je to izvedel Šušteršič jo je obral urnih krač k županu Belcu, kateri je poskrbel za to, da je promeniralo ta dan po St. Vidu na splošno začudenje prebivalstva 16 orožnikov. Da se je iz tega razvil pozneje splošen krohot, je umevno. Toliko za danes. Mizarjev menda ni treba svariti, da se ne hodijo učit stradati v mučilnico g. Šušteršiča. Rektus. Železniška nesreča na Pragerskem. Pri premikanju ‘voz na postaji Pragersko je ponesrečil delovodja premikačev Štefan Reich s tem, da je po novih predpisih stopil med vozove, ko so bili še v teku. Padel je tako nesrečno, da so mu šla kolesa ravno čez glavo in je bil takoj mrtev. Razburjenost delavstva je bila tako velika, da so hoteli takoj delo popustiti. Pokojnik je bil že 17. uro v službi. Zeleznična uprava bode rekla, da je bil ponesrečenec svoje nezgode sam kriv. Poznavalec razmer pa dobro ve, kdo je kriv, da so železnične nezgode na južni železnici na dnevnem redu. Kdaj so že premikači zahtevali, naj se jim že vendar enkrat službeni čas zniža na 12 ur 1 Ali vse te prošnje niso dosegle zaželjenega uspeha. Gospoda postajenačelnika bi pa vprašali, kako je mogel dati komu dopust, ne da bi tistega delavca nadomestil z drugim? Eden premi-kiičev je imel dopust, drugi je bil pa bolan, tako sta manjkala kar naenkrat 2 delavca. Radovedni smo, bode li državni pravnik posredoval in postavil krivce na zatožnisko klop, kakor to dobro zna, kadar je treba kakega delavca spraviti pred sodišče. Vozni mojster Marčič (imenovan Pavšič II.) je ravno tisti čas tako kričal nad ubogimi premikači, da so se potniki, sprehajajoči po peronu, kar spogledovali. Takih imen, ki jih je dajal ta olikani poduradnik premikačem, menda Se niso v svojem življenju slišali. — Pa tudi pretečeni teden bi se bila pripetila nesreča, da nista strojevodja in njegov kurjač pravočasno poskakala s stroja. Stroj, ki je imel nalogo na postaji premikati vozove ter sestavljati vlake, je skočil iz tira. In ravno na tem mestu so delavci zahtevali delavca, ki bi čistil svetilke in izpremembe, pa zaman. Za vse te zahteve ima železniška uprava zamašena ušesa. — Koliko nesreč se bode moralo na tej postaji še pripetiti, preden bode ta družba uredila razmere, po katerih bode varnost ne več kot sedaj le slučaj, temveč jamstvo. Tihi opazovalec. Triada priloga „Rdefetnn Prapora". Konferenca okrajne organizacije jugoslovanske socijalno-demokra-tične stranke v Trstu. Konec, j Strankino časopisje. Poročevalec sodrug F. Milost poda v daljšem in jedrnatem govoru zgodovino časopisja ter opiše ulogo, ki jo je igralo v raznih dobah, posebno v državah, kjer je tisk svoboden. Ko je še naslikal važnost časopisja v sedanjosti s posebnim ozirom na prihodnje vclitve v državni zbor, ki se bodo vršile na podlagi splošne volilne pravice, je v nadaljnem govoru povdarjal potrebo dobrega in razširjenega časopisja za našo stranko, ki mora pri prihodnjih volitvah razviti vse svoje moči in porabiti vse priložnosti situacije v prid delavskemu ljudstvu. Brez dobrega in razširjenega časopisja ni mogoče voditi bojev proti vsem nasprotniškim strankam, od katerih ima vsaka, razven raznovrstnih zakotnih listov še dnevnike, ki danzadnem širijo politično šarla-tanstvo in agitacijo proti socialistični stranki, kateri pa je za propagando in za polemiko, za pouk in za boj na razpolago edino tednik ••Rdeči Prapor*. Ako čutimo že sedaj pomanjkanje dnevnika, tembolj bomo občutili to ob času volilnega boja. Zato pa moramo danes z veseljem pozdraviti iniciativo izvrše valnega odbora za dnevno izdajanje našega glasila vsaj ob času volilnega boja in dolžnost je ne same politične organizacije, ne samo zaupnikov, temveč vsakega sodruga, ki želi. da pride naša stranka pri prihodnjih državnozborskih volitvah vsaj do moralne zmage, podpreti z vso močjo akcijo, ki jo je pričel naš izvrševalni odbor in pomagati, da postane '•Rdtči Prapor* v volilni dobi dnevnik. Ko je še omenil priprave, ki jih je pričel izvrševalni odbor združeno z vsemi političnimi organizacijami in jih je označil kot jako dobre in primerne, je pozval odbor pol. organizacije, da naj tudi ta združi vse svoje sile v to svrho. Poročevalec je končno podal poseben predlog, da naj se ustanovi poseben odsek, ki naj vodi tozadevno akcijo na Primorskem. K tej točki so govorili še sodrugi Kopač, Regent, Jernejčič, Ropaš iz -Gorice in drugi. Posebej moramo omeniti mnenje sodruga Marice iz Nabrežine, ki pravi, da bi se v vseh krajih, kjer so strokovne organizacije in kjer gmotno stanje delavcev ne dopušča, da bi se vsak posamezno naročil na «Rdeči Prapor* za dva meseca, nalagalo ali priporočalo organizacijam, naj same naroče za vsaka 2 ali 3 delavce en iztis lista. Govorili so še drugi sodrugi, izmed katerih so nekateri tudi stavili predloge. Potem se je prišlo k IV. točki dnevnega reda, katero se je po predlogu sodruga Ro-pasa združilo s V. točko, tako da je postal dnevni red: Državnozborske Tolitre, organizacija in taktika. Najprej je govoril sodrug J. Petejan >o državnozborskih volitvah. V početku pvo-jega poročila je opisal boje delavstva za dosego volilne pravice, katero je priznala tudi sedanja državna zbornica, ki je sestavljena na podlagi privilegiranega kurijalnega zistema, tedaj ko je glasovala za spremenitev volilnega .reda in za uvedenje splošne in enake volilne pravice. Delavstvo je torej s svojo organizirano močjo prisililo vlado in zbornico, da je uvedla v volilnem redu princip splošnosti in enakosti. Toda to je le princip, na podlagi katerega bo možno delo za uresničenje vseh drugih postulatov politične enakosti, ki jih ima socialna demokracija v svojem programu. NadaHe se je bavil govorgik z važnostjo prihodnjih državnozborskih volitev za socialno demokracijo; naslikaj ie politično stanje tržaških Slovencev splon, tržaškega delavstva ter slovenske in italijanske socialne demokracije; označil je razne tuk. volilne okraje, številno razmerje med Slovenci in Italijani v posameznih volilnih okrajih tržaškega mesta in okolice, politično stanje jugoslovanske soc. demokratične stranke v Trstu in okolici, važnost in potrebo udeležitve v prihodnjem volilnem boju skupno s italijanskimi sodrugi, preciziral je v to svrho potrebno delo ter izrekel mnenje, da je treba tudi socialno-demokratični stranki postaviti svojega kandi-dato v okolici in v to svrho je stavil tudi predlog. Nato poda predstdnik besedo poročevalcu o organizaciji in taktiki, sodrugu I. Regentu. Govornik je očrtal najprvo delo. katero je odbor politične organizacije izvršil na polilično-organizatoričnem polju. Naredil je mnogo poskusov in poročilo odbora nam povč, v koliko so se posrečili. Težave, ki jih je imel pri tem delu, so ogromne. Po zadnjem strankarskem zboru je objavil »Rdeči Prapor* članek, v katerem piše, da je bilo dotedanje delo jugoslot anske socialno - demokratične stranke le zgolj agitacija ter da je nje dolžnost, sedaj poprijeti se organizatoričnega dela. Temu — recimo — pozivu se niso odzvali sodrugi morda nikjer s tako vnemo, kakor mi v Trstu. In bila je to ena najtežavnejših nalog, katerih se je poprijel odbor politične organizacije. Bilo je to delo, katero moramo še nadalje vršiti, ki nam je doneslo posebno v zadnjem času lepih sadov, ali stalo nas je velikega truda in doživeli smo jako neprijetnih razočaranj. To je delo, ki ga morejo vršiti le sodrugi, ki so se, skoraj bi rekel, popolnoma odrekli družabnemu življenju, ki so vložili vse svoje fizične in duševne moči v dosego svojega jdeala, v dosego tistih idealov, tistih ciljev, ki so začrtani v programu socialne demokracije. Ali če nam to delo ni doneslo vseh zaželjcnih uspehov in če so se nam nekateri poskusi naravnost izjalovili, nas je delo na tem polju tudi mnogo naučilo ter nam pokazalo pot, po kateri moramo nadalje hoditi, ako hočemo priti do uresničenja stavljenih si namenov. Kakor vse reakcionarno-meščanske in psevdo-narodne stranke, stavi tudi naša tržaška slovenska nadstranka vse konsekvence svojega obstanka na kulturno zaostalost in na politično nezavednost in nerazsodnost primorskega slovenskega prebivalstva, katero tvori za tri četrtine samo delavstvo. In če je bilo, iz omenjenih vzrokov, naperjeno nje delo naravnost proti izobrazbi delavstva, se moramo danes mi poprijeti izobrazbe, kajti pomanjkanje omike in politične zavednosti med delavstvom je ravno vzrok, da naše delo ni imelo zaželjenih uspehov. Tržaški del jugoslovanske socialno-demokratične stranke tvori zgolj in samo ma-nuelno delavstvo. In dočim imajo italijanski sodrugi v svojih vrstah lepo število uradnikov, učiteljev, profesorjev in drugih enakih izobraženih moči, ki so si razdelili delo med seboj, imamo mi lepo število slovenskih izobražencev, duševnih delavcev, ki vsled svoje apatičnosti ali nezanimanja do delavskih interesov, radi svoje razredne nezavednosti, služijo v vrstah nasprotnikov delavstva in tedaj se razume tudi proti stranki, ki zastopa delavske težnje in tedaj težnje večine tržaških Slovencev. Dočim imajo italijanski šodrugi delo razdeljeno, sloni vse naše delo na par osebah, katere ne.morejo vsega izvršiti. Primanjkuje nam tedaj oseb za notranje delo, organizatorjev, agitatorjev in kobrazbe med delavstvom. To so vzroki nekaterih naših neuspehov in to tudi nas opravičuje pred tistimi, ki kri tizirajo naše delo. Od delavca, ki je delal celih 10'ali tudi 12 do 14 ur na dan, se z nikakega stališča ne more zahtevati preveč strankarskega dela. Tako je tudi, da je bilo dosedanje naše delo osredotočeno v mestu, kjer pač imamo tudi največ opraviti, ker večina delavstva dela in stanuje tudi v mestu. Ali kakor že rečeno, so se razmere v zadnjem času mnogo zboljšale in naša dolžnost bo, da tudi te razmere porabimo v svojo korist. Dočim bomo morali vravnati funkcionarje cestne organizacije, zboljšati in pomnožiti za-upniški zbor ter sploh utrditi pol. organizacijo v mestu, moramo se tudi poprijeti z vso vnemo okolice in razširiti naše delo po deželi, ustanoviti povsod lokalne organizacije ter pomagati sodrugom v Gorici, Pulju in po Istri in po vseh Primorskih mestih, da pridejo tudi tam do okrajne organizacije, katera ima in zamore potem vršiti nalogo na organizatorič-nem in agitatoričnem polju v svojem delokrogu. Četudi nam strankina pravila ne določajo vsega tega delokroga, vendar je naša dolžnost, razširiti delo povsod, kjer je bliže nam, vnego drugim organizacijam. O taktiki se govornik ni mnogo bavil, toda je mnenja, da mora naša stranka predvsem ohraniti svoj delavski značaj in danes je že tako močna, da smemo mi v Trsta vedno samostojno nastopati, nikakor pa ne smemo iskati zveze s slovenskimi narodnjaki v Trstu, ki so se v raznih prilikah pokazali pravcate jezuite, brez vsakega določenega pmgrama in na katerih besedo se ne moremo nikdar zanašati. Sicer pa zgubljajo polagoma vpliv in zaupanje med ljudstvom, posebno pa med delavstvom in naša naloga bo, da jo popolnoma uničimo. Nato'je prečital resolucijo, na podlagi katere naj bi se vršilo bodoče delo. Nato se je vnela dolga in živahna razprava. Sodrug Kopač tudi povdarja potrebo razširjenja dela na politično-organizatoričnem polju po vsem Primorskem in Istri. Priznava težavo takega dela, a uvidi potrebo. Ne strinja se z izvajanji poročevalca o taktiki, ker misli, da mora biti ta povsod enaka, kakor jo bo določil prihodnji strankarski zbor, ki se bode s to zadevo obširno pečal. Priznava pa je-zuitizem tukajšnjih narodnjakov. Sodrug Ropaš iz Gorice pravi, da ga bo le veselilo, ako bodo imeli tamošnji sodrugi opore v tržaški politični organizaciji iir je tudi pripravljen poprijeti se takoj dela. Sodrug Petejan se strinja s predgovorniki in predloga, da bi se na prihodnjem strankarskem zboru stavilo na dnevni red znižanje ali tudi odprava odstotkov, ki jik morajo dajati okrajne organizacije izvrševai-netnu odboru od strankarskih prispevkov. Sodrug F. Jernejčič ne soglaša, da tal mi morali razširiti delo po deželi in dragih mestih. Sodrug Kopač mu pojasni stvar ter pravi, da bi bilo to le pripravljalno delo za zunanje sodruge. Stavi tudi dodatni predlog k resoluciji sodrug Regent. Govorili so še sodrugi Milost, Hafner, Marica is Nabrežine in drugi. Preide se k VI. točki: Strokovna organizacija. Poroča sodrug Josip Kopač, tajnik strokovnih organizacij za jugoslovanske pokrajine. V daljšem govoru je označil pomen in nalogo strokovnih organizacij. Danes imamo v Trstu čez 12 tisoč strokovno organiziranih delavcev, od katerih je 50 odstotkov slovenska narodnosti. Opiše razne stavke in akcije, ki so jih te pričele in deloma izvršile. Strokovne organizacije so obenem tudi temelj za snovanje politične. Brez strokovnih ni političnih organizacij. Kakor imamo v Dalmaciji in drugih slovanskih krajih malo strokovnih, imamo tudi malo ali pa nič političnih organizacij, ravno tako imamo sploh Slovenci manjše politične organizacije, kakor na Nemškem ali Češkem, kjer imamo tudi manj in manjše strokovne organizacije. Da pa je strokovna organizacija zmožna vršiti uspešno svoje delo, mora biti centralizirana. Le take organizacije morejo uspešno varovati interese delavstva, ako so z vsem delavstvom cele države v direktni zvezi. Naloga strokovnih organizacij je tudi širiti3 izobrazbo, a priznava, da jim to, vsaj v Trstu, ni mogoče vsled preobilice drugega važnega dela. Stavi nato svoj predlog. Pri tem se oglasijo razni drugi govorniki. Sodr. Ropaš pravi, da bi se moglo za strokovne organizacije narediti nekaj tudi po Goriškem in želi, da bi tržaška pol. organizacija uplivala na strokovno komisijo. Sodrug Jernejčič stavi tudi svoj predlog radi strokovne komisije. Sodrug Marica iz Nabrežine pravi, da se mora paziti pri strokovnih organizacijah na izvolitev dcbrih sodrugov v odbore. Govorijo še sodrug Milost, Petejan in drugi. Sodrug Kopač pov6, da se bo vršil v kratkem strokovni kongres v Trsfu, kjer se bo tudi izvolilo strokovno komisijo za Primorsko in druge pokrajine. Kultnrna organizacija. Poroča sodrug A. Jernejčič. V kratkem govoru naslika kulturno stanje delavstva ter potrebo kulturnih organizacij. Posebno pa priporoča podpirati društvo »Ljudski oder*, ki je v kratkem času pokazalo, koliko se da napraviti potom predavanj, knjižnice in dobre Čitalnice. Opiše delo društva ital. sodrugov. •Circola di studi sociali*, ki danes prireja podučljive kurze po vseh krajih mesta. V Trstu je pa za Slovence posebna potreba razširiti kulturno organizacijo vsled velikega pomanjkanja izobrazbe. Naši narodnjaki niso v to svrho prav nič naredili in zato je naša dolžnost, naša naloga, da se poprimemo dela ludi na tem polju. Razširiti pa moramo tudi izobrazbo v okolici in po vseh primorskih pokrajinah. Nato stavi tozadevni predlog. Tudi k tej točki so se oglasili razni govorniki in vsi naglašali potrebo ljudske izobrazbe ter priporočali »Ljudskemu odru», naj nadaljuje s svojimi predavanji. Ker se k točki «slučajnosti» ni 'oglasil nihče za besedo, pozdravi predsednik vse zborovalce ter želi, da donese današnja kon ferenca uspehov in priporoča odboru politične organizacije, da se točno ravna po današnjih sklepih ter jih izvrši. Tako je končala ta konferenca, na kateri so zborovali sami delavci, kar nam dokazuje, da znajo tudi sami razpravljati o najvažnejših vprašanjih. Predlogi la resolucije. Komisija za pregledovanje predlogov, sestavljena iz sodrugov: V. K er m o la, F. Jernejčiča, F. Ropasa in I. Regenta, je pregledala vse predloge, nekatere predelala ter jih predložila konferenci, ki je vse soglasno sprejela. Tekst posameznih predlogov je sledeči: 1.) Predlog poročevalca o časopisja, so druga Milosta, z dodatnimi predlogi sodr. Regenta, Kopača in Marice: •Konferenca okrajne organizacije jugoslovanske socialno - demokratične stranke v Trstu, ki se vrši dne 9. decembra 1906, nalaga politični organizaciji v Trstu, da izvoli iz svoje Srede odsek, ki ima razširiti propa gando za vpeljavo »Rdečega Prapora* kot dnevnik v dobi državnozborskih volitev. Ta odsek ima iskati zveze s sodrugi v Gorici, Pulju in po vseh primorskih in istrskih krajih ter iskati dobrih zaupnikov, ki na način kakor ga je naredil izvrševalni odbor, t, j. potom blokov in znamk, nabirajo naročnike za dnevnik. Vsaka strokovna organizacija, ki ima slovenske člane, je dolžna naročiti dva iztisa »Praporja* za dobo, ko bo izhajal dnevnik. Vodstva takih strokovnih organizacij naj vplivajo pri svojih članih, da se naroče na list, če pa dobivajo sedaj list obligatorično, naj se vpliva, da se naroče na vse ostale številke v tednu. Vsi javni zavodi v rokah soc. demokracije so dolžni objavljati plačane uradne razglase, razpise služb i. t. d. v «Praporju». Ta sklep stopi v veljavo taki j s 1. jan. 1907. Vsak zaupnik stranke dobi en blok ter potrebne znamke za nabiranje naročnikov za dnevnik »Rdeči Prapor*. Organizacije imajo naročiti za vsaka dva ali tri člana po en iztis dnevnika v krajih, kjer gmotno stanje delavcev ne dopušča, da bi se osebno naročili.* 2) Predlog poročevalca o državnozborskih volitvah, sodruga Petejana: »Konferenca nalaga političnemu odboru, naj takoj konštituira volilni odbor za prihodnje državnozborske volitve.* Konec prih. Društvene vesti. Strokovno društvo ljubljanskih krojačev priredi v ponedeljek, 24. decembra 1906 v prostorih gospoda Jakoba Bevca na dunajski cesti božični večer s tombolo. Začetek ob 9. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen za brezposelne sodruge, vabi k obilnemu obisku vodstvo okrajne skupine. Društvo »Ljudski oder* v Trstu priredi v petek 28., in v soboto 29. t. m. pn davanje v veliki dvorani »Delavskega Doma*. Predaval bode g. dr. Dragotin Lončar, profesor iz Ljubljane. Na dnevnem redu je: »Iz polpretekle zgodovine slovenskega naroda* (dr. Janez Bleivveis in nji gova doba.) Začetek oba večera ob 8. uri. Vstopnina 20 vin. za osebo. Vsekakor je predmet teh predavanj zanimiv in važen, pa pričakuje društvo obilne udeležbe. Najnovejše vesti. Dunaj. Včeraj bi se bila mogla odločiti us-oda volilne reforme v gosposki zbornici. Vendar je srečala avstrijske lorde pamit še pred smrtjo in vodja konservativcev grof T h u n je predlagal, naj se drugo branje volilne reforme odstavi z dnevnega reda; nu-merus clausus pa naj se odkaže komisiji za volilno reformo, ki naj poroča o njem tekom 24 ur. Ko je bil ta predlog sprejet se je seja zaključila. Koledar za 1.1907 je izšel v lični opremi in a praktično vsebino. Naročniki, ki ga še niso prejeli, naj nekoliko polrpe; pred novim letom ga dobe zaneslivo vsi. Kdor ga misli še naročiti, naj steri to kmalu. Cena je 72 vin. za izvod, v usnje vezan proti naročilu 1 K 30 vin., po pošti 10 vin. več. Novost! Novost! Izšla je v založbi časopisa »Naprej* v Idriji I. knjiga katero je spihal bivši katoliški kapelan H Kirchsteiger. — Cena I. knjigi, obsegajoči 812 strani, znaša 2 K 60 vin. Vsakemu prijatelju dobrega in poučnega branja knjigo «Pod spovednim pečatom* prav toplo priporočamo. — Dobi se v Ljubljani v knjigarni L. Schwentner; v Gorici v knjigarni A Gabršček ter v Idriji pri upravi lista »Naprej* Socialni pregled. Volitve v načelništvo in razsodiiče delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu. Volilni odbor za Mošnje nadomehtne volitve je po temeljitem posvetovanju sklenil, zavarovanim sodrugom, delavcem in prizadetim organizacijam predlagati in priporočati na slednje kandi late v izv« litev, in sicer naj volijo v načelništvo: III. Skupina (kemična industrija, kurila in svetla, hranila — tobačna industrija in živila): Fegetz Alfred, vslužbenec tvrdke za *Linoleum» v Trstu, v načelništvo; Zuculin Alojzij, vslužbenec občinske plinarne v Trstu. i. adomestnik; IV. skupina (kamen, prst, slavbinslvo z notranjimi delavnicami, gledišča, gasilstvo po poklicu, dimnikarstvo, čiščenje cest in poslopij): Sigon Mihael, zidar pri bolnišnici v Trstu, v načelništvo; Catalan Ivan, klesar pri »Unione dež scalpini* v Trstu, nadomestni k. V. Skupina (tekstilna industrija, poligra-fična obrt, oblačila, snaženje raznih predmetov in kopališč): Corrler Etore, tipograf tiskarne »Moderna* v Trstu, v načelništvo; Štrukelj Arnošt, tiskar tiskarne »Moderna* v Trstu, nadomestnik. Vsaka imenovanih treh skupin torej voli po enega člana in po enega nadomestnika v načelništvo. Dalje volijo zavarovanci (delavci) vseh skupin skupno v razsodišče enega pri-sednika in tri nadomestnike. Volilni odbor je postavil in priporoča sledeče kandidate: Fain Ivan, mehanik tvrdke G. Cante v Trstu, prisednik; Barba Fran, tiskar v tiskarni »Moderna*-v Trstu, I. nadomestnik; Kocmur Ivan, vslužbenec c. kr. tobačne tovarne v Ljbljani, II. nadomestnik; Zupan Josip, vslužbenec c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani, III. nadomestnik; V področje tržaške zavarovalnice zoper nezgode spadajo: Trst, Primorje, Kranjsko ir» Dalmacija. Vsak gospodar, ki ima v ten® ozemlju kako zavarovanju podvrženo podjetje,, je dobil za zavarovane delavce svojega podjetja po dve glasovnici: eno belo in eno rdečo. Bele glasovnice so za volitev v načelništvo,. rdeče za volitev v razsodišče. Podjetniki morajo potrditi s svojim podpisom na glasovnicah, da so bili vsi do volitve opravičeni člani pozvani, da volijo zastopnika in da so kandidatje večine vpfcani na glasovnici. Glasovnice se odpošljejo volilni komisiji zavarovalnice v Trstu, Via Mercato vecchio, 3 I. Volitev se vrši 29. decembra 1906. Glasovnic. ki dosp6 na dan volitve šele po 4. uri popoldan se ne vpošteva. Ako bi torej kak podjetnik zanemarit svojo dolžnost, da ne bi do volitve opravičenih delavcev pozval, da volijo zastopnike,, je dolžnost delavcev oziroma zaupnikov samih, da ga pravočasno na to opozori, kakor naj; se tudi prepričajo, da je na vsaki glasovnici natančno zabeleženo število za posamezne kandidate oddanih glasov ter pazijo na tov da se glasovnice pravočasno odpošlje, ker bi sicer znale izgubiti svojo veljavnost. Opomba. Radi nenadne obolelosti so-druga Spaizal Silvija, se je na njegovo mesto v V. skupini postavilo sodr. Corrier E torej a, na mesto poslednjega pa Barba Franca in naj se eventualno že izpolnjene glasovnice v tem smislu popravijo. Lokalna organizacija ljubljanska sklicuje sporazumno z izvrševalmm odborom jugoslovanske socialne demokracije za nedeljo, na dan sv. Treh kraljev, t. j. 6. januarja 1907 v malo dvorano hotela »Ilirija* (desno v pritličju) v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani okrajno konferenco s sledečim provizornim dnevnim redom: 1. Poročila. 2. Predstoječe volitve. 3. Časopisje. 4. Organizacija in taktika. 5. Raznoterosti. Konferenca se vrši po § 2. zboro- ta valnega zakona. Sodrugi iz vsakega kraja ljubljanskega . okoliša imajo pravico, poslati na konferenco po 2 zastopuika. Člani izvrševalnega in lokalnega odbora imajo pravico do udeležbe s polnoveljavnim glasom. Vsaka strokovna organizacija ljubljanskega okraja ima pravico, odposlati po 2 zastopnika, ako število organiziranih ne presega 50, sicer pa poleg prvih; dveh na vsakih nadaljnih 50 članov še po enega zastopnika; ze^ vsako število nad 50 od bil E 'fls dj do aii v od hi) ki On jal fco h de «0( da skl ref lož slil skl na so »el vei str tal kri skl raj tac bil eki "J -J tur e£ a- le- o- o- oli v ci> ri- a*- f odpade po en odposlanec. Načelniki strokovnih organizacij imajo kot (lani strokovne Komisije glas in sedež. Zborovanje prične x>b 9. uri do poldan in traja do 12. ure opoldan, Nadalje od 2. ure popoldan in se nadaljuje do konca. Izvoljeni zastopniki in drugi opravičenci dobe vstopnice proti izkazilu od dotične organizacije izpostavljenega in potrjenega mandata V upravnistvu »Rdečega Prapora* vsak dan od 6. do 7. ure zvečer, ob nedeljah in praz »likih pa od 10. do 11. ure dopoldan. Gostje, ki žele zborovanju prisostvovati, dobe vstopnice ravnotam. Na licu mesta se bodo oddajale vstopnice le dopoldan od 9. do 10. ure. Želeti je, da se vse organizacije od' fcovejo. V Ljubljani, dnč 9. decembra 1906. Isvrftevslni odbor. Lokalni odbor ljnbljsnskL n& ne- »er in j®»- id- 5o. 'O, d- 'O- :a- ini Ini ito la- arr rit ri- te,. ib, laj; lici ne tor bi 10- vo er »a ne :li->n* e - j- la o- o- >ga ICO lo- ž S >a- id- ni- inh po 50 Iz stranke. Skupna eksekutiva avstrijske socialne demokracije je imela pretečeni petek sejo s socialno-demokratično parlamentarno zvezo, da se posvetuje o položaju, ki je nastal vsled sklepa komisije gosposke zbornice o volilni reformi. Dasiravno je pričakovati, da se položaj v kratkem izboljša, je vendar treba misliti na vsako eventualnost in zato objavljamo sklep te seje. Poročila iz vseb krajev države naznanjajo, da je ogorčenje delavstva vsled sovražnega sklepa gosposke komisije povsod velikansko; ne le politične, temveč tudi vse »te^je strokovne organizacije so zahtevale, naj stranka neodvlačno nastopi. Zlasti pa se je zahtevalo, naj se nemudoma priredi v vseh krajih velike protestne shode. Eksekutiva je Menila, naj se za sedaj ne stori tega, ker je razburjenost med delavstvom prevelika in ne M bilo mogoče preprečiti velikih cestnih demonstracij, ki pa v sedanjem trenotku ne bi bile priporočljive. Nasprotno pa je sklenila fcksekutiva, pozvati zaupnike vseh narodnosti, ' litičnih organizacij in strokovnih zvez, naj do pripravljeni, da pridejo lahko, ako bode eba, takoj po glasovanju v gosposki bornici na izvenredno vsestrankino onferenco na Dunaj, da se nemudoma ene, kar bi bilo, potrebno za obnovitev olilnppravnega boja. Generalni odbor, ki je Jil izvoljen meseca majnika, je stopil zopet P akcijo. Vse sodruge pozivamo, naj bodo pripravljeni za vsak slučaj. Mednarodni socialistični odbor sklicuje Prihodnji mednarodni socialistični tongres za dobo 18. do 24. avgusta 1907 7 Stuttgart. Vabljeni so v smislu sklepov londonskega in pariškega zbora: 1. Vse zveze, ti stoje na podlagi temeljnih načel socializma, lamreč: Socializiranje produktivnih in izme-^evalnih sredstev; mednarodna združitev in »kcija delavskega razreda ; osvojitev politične noči za razredno organizirani proletariat; 2. ^se strokovne organizacije, ki stoje na temelju r®2rednrga boja in priznavajo potrebo zakonodajne in parlamentarne akcije. Za dnevni r«d predlaga odbor: 1. Potrjenje resolucij mednarodnega sofističnega odbora. 2. Ureditev določb za kongrese ter pravil & mednarodni odbor in za interparlamentarno tomisijo. 3. Militarizem in mednarodni konflikti. 4. Razmerje med socialističnimi strankami in med strokovnimi organizacijami. 5. Kolonialno vprašanje. 6. Priseljevanje in izseljevanje inozemskih klavcev. Organizacije, ki žele, da pride še kako fugo vprašanje na dnevni red, morajo to Oznaniti pred 1. aprilom 1907. (Naslov: aison du Peuple, Bruxelles.) Poročila nacio-alnih sekretariatov je vposlati do 1. sve-na 1907. Kongres bode zboroval v »Liederhalle*; dvorani je prostora za 1000 delegatov. Po- skrbljeno bode za prostor za časnikarje in za pošto v hiši. Vse potrebno poskrbi lokalni odbor v Stuttgartu. Delegate naj se naznani čimprej. Podpisani so zastopniki za Angleško, Ar-gentinijo, Avstralijo, Belgijo, Bolgarsko, Dan sko, Finsko, Francijo, Italijo, Japonsko, Luk semburško, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Ogrsko, Poljsko, Rusko, Švedsko, Švico, Srbijo, Španijo, Združene države, Avstrijo (Nemci, Čehi in Poljaki) ter za mednarodni sekretariat Anseele, Vandervelde in Huysmanš. Jaljob Valant stavbeni in umetni ključar ▼ Ljubljani na Prulah hi*, it 6. Najuljudneje naznanjam, da sera izstopil iz družbe gosp. Rebola in da opravljam odslej Mene ii niilflo kljiMMo samostojno na Prulah hiš. štev. B. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela in jih izvršujem okusno v najmodernejših slogih. Sprejemam in opravljam pa tudi vsakovrstna popravila. Cene prav zmerne. Za svoje delo jamčim. V nadi, da mi bodo dotične slavne firme ir) slavno občinstvo vobče tudi v bodoče izkazovale prav isto popolno zaupanje, se najuljudneje priporočam za obila naročila, ter zagotavljam, da bom vse kar najbolje postregel. 4—1 Klobuke m gospodo In dečko se kupuje v veliki izberi dobro in pooeal pri Emerik Lovrecki klobučarju v Vaasen-n, KMrntnetstrasso Cjubno, Gorenje Štajersko. Veliki zalogi tfobtcf{»istih frtljrf fs&frsL Filijalki se nahajati v Homanngasse 14 pri krojaškem mojstru M. K. Boaanatc ter Adolfu Konrada, brivcu v Judendorfu. Postrežba tudi slovenska. MT Bdično, novoletna ter imendanske voščilu« listke (dopisnioe) • slo« venskim besedilom razpošilja po najnižjih cenah Vnnibald Plann Dunaj VI., Wallguae štev. 19, polef 15—6 Rajmondovega gledišča. Poskusite in priporočite = izdelke = 1?ydropetopame hranil v Pragi Vili. &nowiih2flsfoiy. it „ZV(zdaa“ cikorija • iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani j< praVl sloVcnsKi izdddt! v ¥ Sf M SP SP I f S* SP SP SP SP M SP St S f st SP Stanje hranil, vlog: 29 milijonov kron. Rezervni zaklad: 760.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši v Prešernovih ulicah ii 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestne po 4'/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. ZA VARNOST VLOG JAMČI POLEG LASTNEGA REZERVNEGA ZAKLADA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO DAVČNO MOČJO. DA JE VARNOST VLOG POPOLNA, S VEDOČI ZLASTI TO, DA VLAGAJO V TO HRANILNICO TUDI SODIŠČA DENAR MLADOLETNIH OTROK IN VAROVANCEV. **_u Denarne vloge se sprejemajo tudi po poiti in potom c. kr. pofltns hranilnice. Posoja se na ■smUiiia po 4Vf*/or aa menioe in na vrednostne listine pa po 5°/» aa leto. Naročniki iSj haloga 1» tovarna P»|! S pohištva vsake vrste 62—45 pi»|? | Aleksandra Levi Minzija |E I Trst — Plazsa Rosario 2 — Trst |jp M (iolsko poslopje). ||t,; gj Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran H p' Ij cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene la P brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod jflt , II ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo. Ev . 1 Mlr^f^i^i^ralr^r^ilJrarBJ^eraraf^iafar^^fgjioi Pisarna npra?ništva »Rdečega Prapora11 je otvoijena za najnujnejše stvari tudi ob nedeljah in prašnikih med 9. in 10. uro dopoldne. Ob dllivnikih pa od 9. do 12. ure in od 3. do 6. ure. ki ne dobe kake Številke našega lista, naj takoj napišejo listek z naslovom: »Reklamaoija, „Bde£i Prapor”, Ljubljana11 in navedo, katere številke niso prejeli. Take reklamacije so poštnine proste. v Spodnji Šlikl pri Ljubljani ob glavni cesti nasproti ljudski šoli. 18—17 toaletnega mila vaaja Tiioltaua, Trtni en «*m, iolnšBto«. lilijno-mlieaega, t»arnidn»ga. br*^TiD«*m cTita Ltd. Rupottj« proti pomtjn podjetje Manhattan Budimpešta Vin, Beaeridy-utc*a 3. f Vitin Kuredla n pontli* * ttzilri 62—18 Edino pravi Jo gta Thierrjev balzam 1« i zeleno znamko Done. Zako- l ni V) savarovan. Davno sna- I menlto neprekoaljiv proti no- I tenju v prebavljanju, želodčnim I krčem, koliki, nahodu, pranim boli ločinam, influenci i. t. d. — Cena i 19 m>tim ali 6 velikim steklenicam 5n ali oni ipeeUalni steklenici ■ patentno aaponko 5 K franko. UltmflKB CUBtrtHUO MI1I8 k M ZMID KDt Ml Pltt HtTl utm M tako stara rmna, vn*Ha, po*kodb« Uptb• in stakUu mb »rit. Cana 1 lonekoma X 8'60, po*ilj» franko 1» proM napraj poalanma danarjn ali povutju kKami JlTMtrn f frtgriii p. Kog.JUHsi ■morita ■ tiao* urinimi .ahvalami bmplatooin frank«. Datira M v TMh račjih Ukanah in madionalnah drof«rijah. IT- til i n n novo opremljene sobe: postelja 1 Lu lujou krono, sobi z dvema posteljem a 2 * kroni. i . Jako ngodna prilika za letoviščarje, za katere se cena primerno zniia. Na razpolago so vsi domači listi. se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo ae pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengtiko dvojno ' marčno pivo. Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. — Posebna •oba za večje družbe in za druttva je na razpolago. , Vnlilr nat 8 t*ra*° in krasnim razgledom na Ivlla ill kamniške planine in na Šmarno , goro. —— i ——— C«c naVadttv pvtai'ali na/ so obmyt>\ cSimon™z/fmete£ca. v ^ubi/fani 'Jiblodvorske uiice2&. "SsttkvvrstnitiftjasniUt dtye se bmpktčnc. Tiiifon tt. ie~ v Ljubljani T.i.rot Tiska Iv. Pr. Lampiet v Kranju. Izdajatelj ln odgovorni uradnik Josip Bndi|t>