27
Osnanilo.
(Nove molitev fke  bukve:)  MAJLI  ROSHNI
VERTIZ ali Molitve v v jih pofebnih zhafih* per-loshnoflih in potrebah sa mlado/i. §pifal P. Hitzin-ger. — V Ljubljani. 1843.
Kar bi te bukvize snalo mladofti pred drugimi perporozhiti, jepofebno to, de fe v njih bolj obilno kakor v dosdaj isdanih najdejo s brane molitve, s kterimi fe samore mladi krittjan ne le v navadnih 9 ampak tudi v pofebnih fvetih opravilih s fvojo zer-kevjo fkleniti. Sraven navadnih molitev L& sjutrej in svezher, k f. inafhi, k fpovedi in f. obhajilu i. t. d. namrezh , fo v njih tudi molitve sa pofebne ure dneva, ob kterih zerkev opominja: sa vfe fvete zhafe in sapovedane prasnike; sa fveti vezher, veliki teden,  sa prozeiije — daljej sa f. sakramente
f.  kerfta , f. birme, f. olja; sa shegne zerkvene , kakor k shegnu s f. refhnjim Telefam, k shegnu vode, fvezh, lefa i. t. d.; sa fpomin in o pokopu mertvih; tudi fhe druge pofebne molitve; in krishev pot. Molitve fo bolj kratke in po sapopadku lepo sverftene; vsete vezhidel is zerkvenih molitev; in kjer je red kterih molitev v katekismih bolj na tanjko rasloshen, fo tudi po tem obravnane, kakor molitve sa sjutrej in svezher, k fpovedi in f. obhajilu; tako de gre po enih ftopinjah katekisem in molitevne bukve.—Befeda je v njih sloshna in vfakimu umna; tudi žena ne draga. Veljajo namrezh terdd svesane 15 krajzerjev- nekoliko poslazhene in s noshniza-mi 20 krajzerjev, s ufnjatim herbtam 24 krajzerjev, vfeulnjate 30 krajzerjev; in s slatim obreskain in lepo  poslazhene 1 goldinar.   Na prodaj  fo per
g.  Leopoldu Kremsharju, bukovesu pod Tranzho v Ljubljani.
ljiva, je apotekarjem ojftro prepovedano, jo vfakimu prodajati, rasno zhe jo stlravitel sa potrebno fposna in sapifhe 5 savoljo tega je treba varno s njo v zaker hoditi, in je ne s rokami pcrje-mati, ampak jo vfelej rajfhi s kakim lefam ali zvekam rae-fhati, in ko bi bilo od nje kaj na roko perfhlo , fe dobro omiti, tudi, ko bi je kaj ofialo, v semljo sakopati. Pa tudi fe mora pasiti , de do naftavljene mifhize kaka druga shi-val ne pride, pollavim, kokofhi, pfi i. t." d.,   kir jih umorL
(Podobe ilirfke ndfhe.)Ljubljanfkimu zha-fopifu, v nemfhkimu jesiku pifanimu, ki fe mu „C ar-niolia" (Krajnfhniza) pravi, fo jeli nofhe Ilirzov in Ilirjank perkladati. Od noviga leta fmo jih dobili she dvoje obrasov, in na vfakimu obrasu je po dvoje ofeb (perfhon). Napervim obrasu fta kmet in kmetiza, tako napravljena, kakor fe vezhidel okoli Tolmazhoviga saLjubljano nofijo; na drugim fta pa mosh in shena, taka, kakorfhne okoli Smlednika vidimo.
Saref, vfe podobe, ki fmo jih do sdaj dobili, fo prav lizhno in umno srifane; kar je pa per ta-kimu delu nar gorfhi, de fo ravno take, kakor fe moshaki in shenf ke v teh krajih nofijo. Po taki no-flii fe Krajnz she od delezh fposna! Ako ravno ni morebiti vfe tako na tanjko srifano, kakor bi imelo biti, jim mende vunder nizh pofebniga ne manjka, zhefar bi fe grajati dale. Temu pa, kdor jih graja, in rezhe, de nifo po godu, de jim tega ali uniga manjka, bi rekel: Perjatel! ali ne vefh, de fo te podobe le sa nek zhafopif srifane in napravljene, ne pa sa ogled v kaki zefarfki-kraljevi galariji. Drugimu bi pa djal, de naj pomifli, kako naglo fe krajnfka nofha fpreminja in pazhi, fkorej lih tako, kakor v kakofhni drugi desheli; javalne vfa-kiga pol leta fe nekoliko tudi Krajnzi drugazhi nofijo.
Namen teh podob pa ni drugi, kakor obleko ali nofho terdiga Krajnza pokasati in saprihodne zhafe ohraniti, ne pa, kakor fe je po nemfhki ali drugi obleki in fhegi pazhiti jel. Kteri umen in sveden zhlovek bo tadaj v podobah vfefkosi le tega grajal, kar  fe  daii danafhen le po redkama vidi? —
Rekel bi po fvoji rasumnofti, de jih bo vfaki verli domorodez s pofebnim vefeljem fprejel, in sheljil fi bo, de bi jih tudi po goftama po zeli ilir-fki desheli dobivali; naj jih graja Peter ali Pavi, kolikor hozhe, nizh ne de,'blagi in rasiimni Krajniz jih vunder le povfod zhifla, in rad fprejema, kir fi mifli:
Gotovo tifti fad nar flabji ni. Kamur ferfhen vfefkosi rad leti!
Tiftimu pa, kdor fi nad vfako rezhjo jesik brufi, vfiga graja in zherti, bi s unim umnim mosham rekel: „Gofpod Bog ima vfe forte ljudi na fvetu. Nekteri imajo golo dopadajenje, drugim vefelje kaliti, in grajati od kraja vfe, naj bo fhe tako koriftniga kaj. Delaj, kar in kakor hozhefh, nikoli jim ne bofh vftregel. Le frezha je, de fe taki hudob-neshi urno fposnajo, lih tako, ko ptizhi po petju, in de jih nimajo perjatlov dovelj. — Taki sabavljivzi fo, ko poletne muhe, kamur fe ta marzhef le vfe-de, vfelej sapufti zherne pike sa fabo , in ti druge fhkode ne persadene, kakor to, de morafh sa njim vfefkosi zhediti". — Blagi mosh je pravizo govoril!
Žena imenovanih podob s zhafopifam vred sa pol leta ni vezhiko 3 goldinarje, zhe fev Ljubljani fprejemajo—po pofhti poflane fo pa nekaj drashji.