France Štukl Hišni lastniki v Škofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja Izvleček Iz delci gradiva t. i. terezijanskega katastra za Škof jo Loko iz leta 1752 sem poskusil nadgraditi Knjigo hiš v Škofji Loki L - Predmestja (1981) in Knjigo hiš v Škofji Loki II. - Mesto (1984), za čas od srede 18. do začetka 19- stoletja. Dosledna hišna in lastniška povezava ni mogoča, ker sredi 18. stoletja še nimamo zadostipodatkov, ki bi zagotavljali tako zvezo. Našli pa so se nekateri novi, doslej nepoznani podatki. Abstract House owners in Škofja Loka and suburbs in the mid-18th century From part of the material of the Theresian land register of1752,1 have tried to construct a Book of Houses in Škofja Loka I. - Suburbs (1981) and a Book of Houses in Škofja Loka 11. - Town, for the period from the middle of the 18th century to the beginning of the 19th century. A consistent link between houses and owners is not possible because we do not have sufficient data from the middle of the 18th century to make such a connection. Some new, hitherto unknown data were found. Uvod V prispevku sem poskušal s starejšimi hišnimi lastniki dopolniti svoji Knjigi hiš v Škofji Loki za mesto in predmestja za več kot en rod nazaj, tja do srede 18. stoletja. Pri tem gre bolj za informacijo, ki je delna in nedokončna, taka kot je bila takratna evidenca ter rast mesta in predmestij. Od potresa leta 1511 dalje je mesto, in pozneje tudi predmestja, začelo dobivati urbanistično podobo, ki jo -žal okrnjeno - poznamo še danes. Zanimivo je, da vemo o loških meščanih na splošno, njihovih imenih in poslih v prejšnjih stoletjih, razmeroma malo in še to izvemo pozno. Iz srednjega veka so nam znani posamezniki. Znano je ime učitelja, vemo za imena in priimke glavarjev in drugih gospoščinskih uslužbencev, mestnih sodnikov in posameznih odličnikov 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 Škofja Loka ob požaru na votivni oljni sliki iz leta 1698. (hrani: Loški muzej) iz plemiških rodbin. Njihova imena nekako nimajo nasledstva. O slavnih posameznikih in njihovem delovanju so pisali predvsem dr. Pavle Blaznik pa tudi dr. Josip Žontar in dr. Kmilijan Cevc.1 Prvikrat izvemo za večjo skupino meščanov ob koncu 16. stoletja, ko se je moral freisinški škof spopasti z loškimi luterani. Iz te dobe (1586) je ohranjen prvi daljši seznam loških meščanov, ki so se znašli na napačni strani in sta jih pregovarjala škof in deželna oblast. Na seznamu, ki ga je prvi objavil dr. Pavle Blaznik, je kar 38 luteranov. Protestanti so takrat postali: Jurij Kunstl, trgovec in večkratni hišni posestnik ter odstavljeni mestni sodnik, Boštjan Križaj, fuži-nar, odstavljeni član notranjega sveta, Gregor Lukančič, fužinar in posestnik, Boštjan Lukančič, posestnik in bivši član notranjega sveta, Nikolaj Weinzierl, hišni posestnik, Matija Kunstl, bratranec Jurija Kunstla, nenaseljeni trgovec brez premoženja, Janž Kos, večkratni hišni posestnik in preseljenec v Staro Loko, Martin Kunstl, posestnik in nekdanji mestni pisar, Bernard Eržen, hišni posestnik, Lenart Kunstl, večkratni liišni posestnik, Andrej Gompa, odstavljeni mestni sodnik, hišni posestnik in fužinar v Železnikih, Matija Križaj, bivši član notranjega sveta, Matija Rottcnmanner, hišni posestnik in fužinar v Železnikih, Mihael Leitgeb, hišni posestnik, Jožef Oberhueber, hišni posestnik in odstavljeni mestni pisar, Gašper Arnold, odstavljeni loški kaščar, Tomaž Rennger, reven krojač, Gregor Sraker, imenovan tudi Pepel, Tomaž Schneid, reven meščan, Jakob Legat, imenovan tudi Eržen, hišni posestnik in krojač, Matija Jugovec, nenaseljen reven krojač, Jakob Weinzierl, 1 Blaznik, Loški meščan Jernej Junaver, str. 83; Žontar, Ločan Volbenk Schwarz, str. 25-34; Cevc, Stavbar Andrej in slikar Jernej, 94-105- 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 Mihael Wagner, ribič, Mihael Weinzierl, Krištof Pušar, Ožbalt Šefertnik, reven meščan, Matevž Poznik, pek, Matevž Tanner, nenaseljen jermenar, Nikolaj Lanner, Matevž Korošec, kovač, Gregor Formacher, krojač, Pavel Junaver, nenaseljeni prokurator, Gregor Hunger, nenaseljen, Jožef Jamnik, sluga pri Juriju Kunstlu, Valentin Serafiner, bivši sel, brivec in padar, Štefan Wagner, ribič. Pri nekaterih se omenjajo tudi njihove žene. Večina loških luteranov, kar jih je po obravnavah in prevzgoji še ostalo, seje leta 1601 premislila in spreobrnila.2 Skoraj pri vseh je navedena posest, vendar ne upam nikomur pripisati točno določene (sedanje) liiše v mestu. Edino Juriju Kunstlu, ld je imel dve zaporedni liiši pri vodnjaku na Placu, bi mogoče lahko pripisali sedanjo številko Mestni trg št. 7, ki je bila takrat še razdeljena na dve hiši. Iz istega časa (1590) poznamo še en daljši komulativni zapis meščanov, ki ga je v DoneskihJ objavil dr. 4r C' •--^T^.t k-.iL «¿^-Jr-vWV-y -wCV-, wiiÄ , .....,„..-M^lA+Uit C. UV.I--U*— i^iM'4' ^ V-«- -jT-r*-,** Gr- - Del seznama, v katerem je poimensko navedenih 38 loških protestantov, leto 1586. (original hrani Bavarski glavni državni arhiv, München) France Kos. Gre za premoženjsko pravno listino, v kateri se med pričami omenjajo mestni svetniki: Andrej Papler, Andrej Lavtar, Jeler Novak, Lovrenc Semen, Tomaž Blažič, Nikolaj Rak, Martin Tugovic, Tomaž Šifrer, Melhior Valah in Jakob Weithauer. Leta 1596 je mesto tožilo oskrbnika Jakoba Schreiberja, da je zaprl šest poštenih loških meščanov. Našteti so: Andrej Heberle, Boštjan Per, Lenart Koševen, Mihael Kos, Ivan Zadrega in Jakob Frueperger. Iz Kosovih Doneskov bom navedel še nekaj Ločanov iz 17. stoletja: Jakoba Bischocherja, Antona Dermoto, Jurija Fridla, Ludovika Frevslebna, Jurija Feichtingerja, Lorenca Feichtingerja, Jakoba Fruepergerja, Jurija Fruepergerja, Gregorja Formacherja, Gregorja Grudna, Jeremijo Grundlerja, Matevža Grgoleta, Andreja Haberla, Jurija Ilaberla, Antona Marksa Homana, Pavla Mureta, Jakoba Naglica, Rafaela Naglica, Boštjana Pera, Petra Proja, Ivana Pušarja, Gregorja Piška, Tomaža Plešca, Ivana Paplerja, Jakoba Rogloviča, Antona Radoviča, Ludvika Wenigerja, Matijo Weithauerja in Ivana Zadrego. Drugih obsežnejših starejših seznamov loških meščanov zaenkrat ne poznam, čeprav so mogoče ohranjeni. 2 Blaznik, Reformacija in protireformacija, str. 71-104; Šega in Goleč, Munchenska zakladna najdba, str. 173-190. 3 Kos, Doneski, str. 53, št. 51. 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 Škofja Loka in Ločani v terezijanskem katastru Leta 1747 je Marija Terezija v okviru reform, ki jih je za dvor opravljal finančni strokovnjak grof Viljem Haugwitz, pričela tudi na Kranjskem reformirati mestne uprave in mestne finance. Dr. Jože Žontar je že leta 1958 v Loških razgledih objavil Novi škofjeloški mestni red iz leta 1747.4 Gre za odličen, malo pozabljen in premalokrat citiran prispevek o upravi mesta; v tem članku ga bomo še večkrat navajali. Mestni red je bil potreben za izboljšanje delovanja in poslovanja mestne uprave. Takšne reforme prehoda na stalni mestni svet so že prej izvedli v Ljubljani in Kranju. Ob pomoči loškega glavarja, barona Rudolfa Ferdinanda Jožefa Ilaldna, ki je deloval med letoma 1727 in 1752, so reformirali tudi loško mestno upravo. Meščanske pravice je imelo takrat od 160 do 170 oseb. Mnogi med njimi se svojih pravic niso zavedali, še manj pa seveda dolžnosti. Celotna meščanska občina je imela pravico voliti mestnega sodnika. Takšna množica volil-cev seveda ni bila primerna, saj je gledala le na svoje koristi, zato so občino meščanov zmanjšali na največ 36 do 40 članov. Vodili naj bi jo štirje voditelji. Tudi oba sveta, notranjega in zunanjega, so reformirali, saj so se dogajale razne nepravilnosti. Reforma naj bi prinesla večjo transparentnost pri upravljanju in finančnem poslovanju. Za notranji svet je baron Ilalden izbral ljudi, ki so znali brati, pisati in so govorili nemško, česar doslej niso redno prakticirali. Imensko je odsvetoval posameznike, ki so bili prepirljivci, razgrajači in uporniki, takšni so bili neprimerni za izvolitev v mestne korporacije. Dr. Žoniar je objavil glavarjev seznam Ločanov, ki jih je ta predvidel za mestne korporacije.5 Zaradi časovne bližine v njem že najdemo meščane, ki jih nato srečamo tudi v cesaričinem popisu iz leta 1752. Za notranji svet so bili leta 1747 predlagani: Janez Jakob Bogataj, tedaj mestni sodnik. Jakob Jugovic, Karel Jugovic, Jožef Anton Bogataj, Jožef Feichtinger, Matevž Ross (mogoče Koss). Matevž Demšar, Janez Linhart, Andrej Luznar, Jakob Jenko in Anton Radovič. Izbrani so bili iz »smetane« loških trgovcev, obrtnikov in »boljših« meščanov. Za zunanji svet so predvideli Simona Klemenčiča, Jakoba Maverja, Janšeta Jesenka, Jakoba Černeta, Pavla Marenika, Primoža Merveca, Matevža Tratnerja, Gašperja Žerovnika, Matevža Jesenka, Jožefa Špeka, Jožefa Kavserja, Tomaža Lostrika, Antona Gabra, Pavla Berčiča, Aniona Volčiča, Simona Gašperšiča, Primoža Dolinarja, Urbana Strugarja, Georga Pavlehaerja, Štefana Gladka, Andreja Kantoviča, Jerneja Jesenka, Andreja Prešerna in Mihaela Koblerja. Za voditelje občine so bili imenovani: Jakob Klemenčič, Jernej Čeme, Anton Guttmann in Jožef Čadež. Mestno občino naj bi sestavljali: Mihael Kuhler, Mihael Muhre, Luka Fabian, Primož Knap, Martin Blazič, Matevž Marcina, Jakob Žontar, Matevž Kerlin, Urban Dermota, Valentin Žagar, Jožef Skerpin, Janez Oman, Vid 4 Žontar, Mestni red, str. 128-136. Nadaljni citati, ki se nanašajo na to leto, so črpani iz tega prispevka. 5 Žontar, Mestni red, str. 135. 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 v Prešel, Janez Ott, Gregor Blaznik, Jakob Homan, Peter Kalan, Gašper Prevodnik, Peter Prosen, Matija Špirlič, Luka Slemenšek, Franc Lašan, Luka Okoren, Matevž Jurič, Georg Gutman, Peter Erjavec, Janez Šinkovec, Mihael Verliovec, Urban Okoren, Matevž Uršič, Gašper Eržen, Andrej Copi, Andrej Malier, Matija Stanovnik, Janez Maligaj in Mihael Hafner. Tudi v nadaljevanju se pri naštevanju podatkov iz leta 1747 sklicujemo na že citirani Žontarjev članek. Zanimivo je, da so takrat pojem meščana razširili še na predmestja in zelo poenostavili ter pocenili pridobitev meščanskega stanu. Tudi zaradi tega je bila reforma nujna, saj bi se število članov mestne občine preveč razbohotilo. Prvi popoln ter podatkovno bogat seznam meščanov in prebivalcev predmestij je naredila cesarica Marija Terezija, sredi 18. stoletja v okviru svojih reform cesarstva, v t. i. terezijanskem katastru.6 Za Škofjo Loko je bil dodelan leta 1752. Državi je služil predvsem v gospodarske in davčne namene - za redno polnjenje cesarske blagajne na Dunaju. Popisovalec je naredil tri popise, na začetku je nameraval posestnike popisati kar po tekočih številkah, začel je v mestu. Priimku in imenu je dodal poklic in obdavčenje ter tako posredno pokazal na velikost, včasih tudi na lokacijo hiše. Seznam je, verjetno zaradi nepreglednosti, pri številki 74 predčasno zaključil. Drugi seznam je pisal podobno, razdelil pa ga je že v več popisnih delov v mestu in predmestjih ter s tem dosegel večjo preglednost in hitrejšo uporabnost seznama. Vsak popisni del je samostojno oštevilčil. Zapisal je le davčne obremenitve stavb in drugih nepremičnin, izpustil pa je poklice. V tretjem seznamu je pridobil davčne obveznosti iz poklicne dejavnosti. Vsi popisani obrtniki niso imeli svojih nepremičnin, zato je takšne občane popisal kot nelastnike, nenaseljene, gostače (unbehauste). Plačevali pa so davke iz svoje obrti. Za naše zanimanje in objavo sem se odločil, da strnem vse tri popise in podatke v preglednejši ter povednejši popis mesta in predmestij. Popis še vedno 6 ARS, AS_174, Terezijanski kataster za Kranjsko. Marija Terezija je bila edina ženska na prestolu v 650-letni zgodovini habsburške dinastije. V času svoje vladavine (1740-1780) je izvedla številne reforme, ki so utrdile moč rimsko-nemškega cesarstva. (iz: Habsburžani. Zgodovina evropske rodbine) 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 ni popoln, saj nekaterih lastnikov nisem mogel najti v vseh treh seznamih. Hiše je popisovalec bremenil s celo, polovično (1/2), včasih dvotretjinsko (2/3) in najmanjšo enotretjinsko (1/3) kontribucijo (davčno obremenitvijo). Višina davka je odgovarjala velikosti stavb. Celi kontribuciji je odgovarjala dvonadstropna hiša na Placu. Sorazmerno navzdol, kot so se manjšale velikost, lega, uglednost in vrednost hiše, se je manjšala tudi davčna obremenitev. Poenostavljeno povedano je bilo nekako takole: na Placu običajno cela hiša - cela kontribucija, sledi npr. obnunski del - 2/3 kontribucija, Lontg - 2/3 ali 1/3 kontribucija in predmestja - najpogosteje 1/3 kontribucija. Takšen sistem se je ohranil do začetka 19. stoletja. Danes se ti podatki na zunaj kažejo v pozneje dodanem nadstropju ali v združevanju in razdruževanju posameznih mestnih hiš. Natančne lege stavb na ta način ne moremo lokalizirati, saj ne poznamo ne katastrskih ne hišnih številk, včasih tudi ne priimkov dejanskih lastnikov, njihovih rojstnih datumov in drugih osebnih podatkov. S kombinacijami vseh danih podatkov smo se skušali približati natančnejši identifikaciji stavb in ljudi. Opombe pri lokaciji: in dieser Gegend, daselbst, nebst, in diesem Revier pa so premalo konkretne za natančno identifikacijo z današnjim stanjem. Ni razvidno, ali gre za bližino po vrsti ah tudi prek trga, ulice, ceste. Iliše v lasti mesta so navedli posebej, zato nam prav tako ne morejo služiti za orientacijo. Navajanje vrtov ob hišah ne pomaga, saj so imele skoraj vse mestne hiše zraven tudi vrtove, zato sem skušal seznam dopolnjevati in se navezati na že omenjene poznejše podatke. Žal za Škofjo Loko nimamo ohranjenega t. i. joželinskega katastra in je ta primerjava odpadla. Pomagal sem si s podatki iz zemljiške knjige, v našem primeru že iz Knjige hiš: V njej so včasih še podatki iz druge polovice 18. stoletja, žal pa največkrat le poznejši. Od konca 16. do srede 18. stoletja bi izpostavil »trdovratne« priimke Kos, Križaj in poplemeni-tene fužinarje Lukančiče, ki so se v tem obdobju strnjeno obdržali. Tudi pri poklicih sem združeval in dopolnjeval evidence. Pri identificiranju občanov, dopolnjevanju poklicev, dejavnosti in drugih zanimivih podatkov sem uporabil t, i. Pokornovo kartoteko v Nadškofijskem arhivu Ljubljana,8 podatke iz Blaznikove knjige,9 že citirane Kosove Doneske in posebno razpravo dr. Franca Kosa v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko.10 Prav zaradi nepopolne lokacije hiš zalo pogosto uporabljam besede: verjetno, mogoče, vulgo itd.. Popisovalec je pogosto uporabljal besedo anjezo, v naših primerih pomeni prej, dosedaj. Popis začenjam tako, kot so ga pričeli pisarji leta 1752. Poleg Plača in Lontrga so posebej navajali še Rožne ulice, ki jih neuradni zapisi omenjajo še ob koncu 19. stoletja. V poznejših uradnih popisih mesta jih ne poznamo več in so jih prišteli pod 7 Štukl, Knjiga hiš v Škofji Loki Z, Škofja Loka 1981; Isti, Knjiga hiš v Škofji Loki LL, Škofja Loka, 1984. 8 NŠAL 572, Zapuščina Franca Pokorna, Kartoteka pomembnih Ločanov. 9 Blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo, Škofja Loka 1973- 10 Lzvestja Muzejskega društva za Kranjsko II, Ljubljana 1892. 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 Mesto. Popis ne navaja imena predmestje Karlovec, ki se omenja že v »protestantskem« dokumentu iz druge polovice 16. stoletja in ga redno uporabljajo vse poznejše evidence. Ta predel so v popisu imenovali Pred Poljanskimi vrati in Spodnja oslovska ulica; danes sta to Kopališka ulica in Poljanska cesta. Poznejši popisi so poenostavili ime Pri dveh studencih in izpustili ime Na žagi ter vse skupaj prekrstili v predmestje Studenec; danes sta to Studenec in Fužinska ulica. Uporabljali pa so že ime predmestje Trata; danes sta to Grajska pot in del Poljanske ceste. V tem času se še ni prijelo ime Kapucinsko predmestje, čeprav je bil samostan na tem mestu že od leta 1713. Tamkajšnje hiše so navedene z imenom Pred Selškimi vrati, zato jih je bilo znatno manj kot pozneje. Danes se predel imenuje Kapucinski trg. Začnimo pri Placu, ki se je začel pri hišah ob cerkvi sv. Jakoba. Prvemu popisnemu okolišu je popisovalec dal naslov: In der Stadt an Obern Platz /V mestu na Zgornjem trgu 1. Michael Hafner, 1/3 liiša, mesar. Hišica za cerkvijo sv. Jakoba. Danes vulgo Hafnerčk, verjetno Cankarjev trg 3. Leta 1747 so ga predlagali za člana mestne občine. 2. Anton Jurantschitsch (Jurančič), 1/3 hiša, dninar. Hišica v bližini. Verjetno danes vulgo Kralj, pod staro Paplerjevo šolo, danes Cankarjev trg 9. 3. Primas Knopp (tudi Knapp), 2/3 hiša, Schwarzfarber - barvar na temno (mogoče indigo) blago. Hišica poleg šole. Verjetno danes vulgo Piškuc, Cankarjev trg 11. Leta 1747 je bil kandidat za člana mestne občine. 4. Gospod Michael Tscherre (Čere), 2/3 hiša na Placu, duhovnik Živel je med leti 1695-1778. Sprva je bil poročen, nato je po ženini smrti postal duhovnik. V mestu je živel od 1747 dalje. Po velikosti hiše (2/3) in poznejši duhovniški tradiciji njenih lastnikov gre verjetno za hišo vulgo Zofkež, Mestni trg 3. 5. Franz Oblackh,11 prej (anjezo) bratje Homann. Gospod Johann Valentin Homann, cela hiša na Placu in vrt, gostilna. Pri njem stanuje gospod Jurij Jenko. Najemnik je trgovec. Johann Valentin Homan je bil rojen 1706. Njegov oče je bil Marko Anton Janez Homan, rojen 1658, mestni sodnik (1703-1708), potem senator. Verjetno gre za del Homanove hiše na Cankarjevem trgu 13.12 Franc Oblak je bil puštalski graščak. 6. Theresia Dragolitschin (Dragolič), vdova, prej (anjezo) Johann Joseph Krischav. Cela hiša in vrt. Johan Joseph Križaj je veljal za prepirljivca in ga leta 1747 niso hoteli za člana notranjega sveta.1' 11 Blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo, str. 328. Gospod Franc Anton Oblak plemeniti Wolkensperg, sin Franca Janeza Oblaka, je bil puštalski graščak, ki si je leta 1753 pridobil še baronski naslov. 12 Blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo, str. 259. 13 Žontar, Mestni red, str. 134. 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 - (izpuščeno) Herr Sebastin Fendt je padar. Cela hiša na Placu. 7. Joseph Kayser, cela hiša in vrt. Leta 1747 je bil kandidat za zunanji svet.14 8. Gospod Johann Georg Malitsch (Malič), cela hiša in vrt ter skedenj na Trati. Gospoščinski solicitator. i? Gospoščinski advokat je bil v letih 1720-1740. Tu je bil tudi gospod Leopold Engelberth Feichtinger. Izhajal je iz znane loške rodbine, rojen leta 1700. Bil je doktor obojega prava. Odvetnik loškega gospostva je postal leta 1724, protipisar gospostva je bil v letih 1732-1767, umrl je leta 1768. Mogoče gre za Kajbetovo hišo, Mestni trg 5. 9. Joseph Kretschmer (Krečmer), prej (anjezo) gospoščinska kanclija (die Herrschaft Kanzley), cela hiša. Tu dela gospod Leopold Engelbert Feichtinger, protipisar (ta ima tudi gostilno). Hišo je gospostvo kupilo, ko se je protipisar leta 1736 preselil z gradu.16 Danes je to Flisova hiša, Mestni trg 8. 10. Gospod (Johann) Blasy Homann, cela hiša in vrt. Fo lastniku bi kazalo na hišo na drugi strani Plača, danes Mestni trg 37, ki je bila še ob koncu 18. stoletja v lastni ene veje Homanov. Fo logiki popisa pa bi kazalo tudi na vulgo Deisingerjevo hišo, Mestni trg 9. Zaradi prepirljivosti je bil Homan leta 1747 neprimeren za notranji svet. 11. Francisca Müllerin, prej (anjezo) Pischlin (Miler-Pišl), 2/3 hiša. Točasno obubožana gospodinja (ist derzeit eine taschlosse Ehewirthin). Po uvrščenosti hiše (2/3) in prednikih je mogoče danes to hiša vulgo Mlinarjev Andrejče, Mestni trg 10. 12. Johann, prej (anjezo) Joseph Khopter, cela hiša in vrt. Herr Hanss Jacoben Khopter, dediči (sub erben). Sin Jolian Joseph Khopter (tudi Koffer). Johan Jožef 14 Žontar, Mestni red, str. 135. V nadaljevanju se vsi navedki funkcionarjev za mestno upravo leta 1747 nanašajo na ta citat. 15 Solicitator = odvetniški uradnik (op. ur.) 16 Blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo, str. 259. Prehod ob vzhodni fasadi Homanove hiše proti cerkvi sv. Jakoba, (razglednica v privatni lasti) 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 je bil verjetno sin padarja Janeza. Ta je bil rojen 1670. Jožef Kopfer je bil leta 1743 protisodnik in član mestnega notranjega sveta, pozneje so ga zaradi nelegalne izvolitve odstavili.17 13. Georg Schorscheckh (Soršek), 1/3 liiša, na Peklu imenovano. Tkalec, tudi gostilna. Po tradiciji tretjinske hiše gre mogoče danes za vulgo Molinarijevo hišo, Mestni trg 12. 14. Gospod Johan Joseph Krieschay (Križaj), prej (anjezo) vdova, cela hiša. Trgovec, tudi gostilna. Verjetno vulgo Pri Špelci, Mestni trg 13. Leta 1747 je bil neprimeren za člana notranjega sveta. Križaj je umrl med leti 1747 in 1752. 15. Gospod Mathias Tscherre (Čere), cela hiša, duhovnik. Oče Jakob, mestni svetnik, mati Marjeta. Rojen je bil leta 1677. Bil je duhovnik, magister artes libérales™. Posvečen je bil leta 1703, zlato mašo je imel leta 1753 v Crngrobu. V Loki je služboval med leti 1729-1757, ko je umrl. Bil je bénéficiât sv. Ane na gradu. Denar je zapustil starološki farni cerkvi. 16. Gospod Johan Jacob (Michael) von Kossen (Kos), dediči. Cela hiša na Placu in vrt, gostilna. Verjetno gre za naslednike protestanta Janža Kosa, ki je imel ob zadnjem ultimatu za izgon iz Loke novo hišo na Placu. Johan Jakob Kos je bil sin Janeza Jakoba Kosa. Rojen je bil leta 1672, umrl je okoli leta 1733. Bil je blagaj- V 18. stoletju je imela večina hiš na Mestnem trgu triosno zasnovo, bile so dvonadstropne, zidane, s streho obrnjeno proti trgu. (hrani: Gorenjski muzej) 17 Žontar, Mestni red, str. 128-136. 18 Magister artes liberales (lat.) - magister »svobodnih umetnosti«, vede pri katerih snuje predvsem duh, ne pa ročna spretnost. Aleksandrijska šola je določila sedem takih umetnosti, ki so ostale ves srednji vek osnova klasične šole: gramatika, retorika, poetika, filozofija, aritmetika, geometrija, muzika, astronomija, (op. ur.; vir: Verbinc, Slovar tujk, str. 67) 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 nik Bratovščine Svetega Rešnjega Telesa in je odobraval sredstva za loški pasijon. Redno je posojal dva konja za prevoz podobe 12 apostolov. Bil je tudi dobrotnik cerkva. Sin Janez Mihael (1707-1768) je služboval pri gospostvu. Mogoče je to danes hiša vulgo Kos, pozneje Kašman, Mestni trg 7, ali pa vulgo Žigonova hiša. Mestni trg 15. 17. Gospa Elisabeth Radowitsch (Radovič), cela hiša in vrt. Hiša bi utegnila biti danes Mestni trg 17, Sokolski dom. Pozneje so bili Radoviči tudi lastniki Kamre, Mestni trg 33. Anton Radovič je bil leta 1747 predlagan za člana notranjega sveta. 18. Lucas Wesiagh (Vizjak, Bizjak), dediči, na Peklu imenovano, ključavničar. Verjetno danes vulgo na Peklu, Sokolski dom, druga hiša, Mestni trg 17. Hiši sta združeni. 19. Gospod Stephann Gladigkh (Gladek), cela hiša, jermenar. Leta 1747 je bil zaradi prepirljivosti neprimeren za člana notranjega sveta. 20. Gospod Urban Werdnigkh (Wernik, Bernik), dediči (sub erben). Schwarzfarber - barvar na temno (mogoče indigo) blago. Cela hiša na Placu. 21. Lorenz Glaune, dediči (sub erben), prej (anjezo) gospa von Lukantschilscli (Lukančič), vdova. Cela hiša in vrt na Placu. Lorenc Gloune je bil iz znane loške rodovine. Bil je tudi protipisar. Verjetno danes Pri Ančki, Mestni trg 19. 22. Achaz Peterlinscheck, 2/3 hiša, pasar. 23. Gospod Gregor Marenickh (Marenk), 1/3 hiša, duhovnik v Mali ulici. Rojen je bil okoli leta 1692, umrl 1762. Bil je kaplan v Stari Loki, Cebalov bénéficiât in bénéficiât sv. Trojice. Tudi pozneje tretjinska hiša. Verjetno še danes vulgo Na Marenkuš, Mestni trg 22. 24. Gospod Paull Marenickh, cela hiša na vogalu te ulice (Male ulice). Verjetno v bližini zgornje hiše. Mogoče danes Mestni trg 23. Leta 1747 je bil neprimeren za notranji svet, zato je kandidiral za člana zunanjega sveta. 25. Franz Loschann (Lašan, tudi Lužan), cela hiša na Placu, gostilničar. Verjetno vulgo Martinova hiša, Mestni trg 27. Leta 1747 je bil kandidat za člana mestne občine. 26. Gospod Jacob Tscherne (Černe), cela hiša na Placu, gostilna, lectar. Leta 1747 je bil kandidat za zunanji svet. 27. Gospod Urbann Strugar, cela hiša na Placu, vrvar. Leta 1747 je kandidiral za zunanji svet. 28. Mathias Stanounigkh, prav tako cela hiša na Placu, pekarna. Mogoče danes vulgo Mlejnik, Mestni trg 29. Leta 1747 je bil kandidat za člana mestne občine. 29. Gospod Barthelmee Treiber, dediči, cela hiša, včasih tudi 2/3 hiša, padar. Dediči so bili kramarji. Pozneje vulgo Trebarjeva (2/3) hiša. Sedaj vulgo Mesarjev Matevž, Mestni trg 30. 30. Gospod Mathaus Karllin, 1/3 hiša in vrt. Konjski mešetar in jermenar. Po velikosti mogoče Vahtenca, danes Mestni trg 31. Leta 1747 je kandidiral za člana mestne občine. 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 31. Gospod Joseph Anthoni Wogatay (Bogataj), 2/3 hiša, kramar - trgovec. Verjetno danes Mestni trg 32. Leta 1747 je kandidiral za člana notranjega sveta. 32. Gospa Rossalia von Ehrenreich, rojena Kasperinin (Gašperin), cela hiša. Rodbino Gašperin sledimo v Loki od 17. stoletja dalje. Oče Janez Gašperin je bil mestni pisar (1695-1708) in mestni sodnik (1711-1715). Umrl je leta 1720. Hči Marija Rozalija je bila rojena 1705. Mogoče danes Kamra, Mestni trg 33. 33. Gospod Mathias Rossmann, dediči (sub erben), 2/3 hiša na Placu. 34. Gospod Jacob von Jenckensheim (tudi samo Jacob Jenkha), cela hiša, trgovec. Omenja se že 1705 in nato 1730, mogoče danes vulgo Štablnova - Ješetova hiša na drugi strani Plača, danes Mestni trg 11. Bil je tudi lastnik hiše poleg rotovža, Mestni trg 36. Leta 1747 je bil kandidat za notranji svet. 35. Gospod Karl Jugowitz, cela hiša. Kari je bil rojen leta 1714, bil je sin Janeza Tomaža Jugovica, ustanovnika Jugovičevega beneficija za poučevanje verouka pri špitalski cerkvi. Oče je bil senator - mestni svetnik (1710-1712) in mestni sodnik (1716-1717). Gre za Schwarzovo hišo, pozneje stari Farovž, danes del hiše Mestni trg 38. Karel je bil leta 1747 kandidat za člana notranjega sveta. 36. Gospod Jacob Jugowitz, prav tako cela hiša na Placu, trgovec. Rojen je bil leta 1706 ali 1711. Oče Janez Tomaž Jugovic je bil ustanovitelj beneficija, senator (1710-1712) in mestni sodnik (1717). Tudi Jakob Jugovic je bil pozneje (17611763) mestni sodnik. Gre za drugo hišo na Mestnem trgu 38 ali pa že del hiše Mestni trg 39. Leta 1747 je bil kandidat za člana notranjega sveta. 37. Valentin Steuerer (Šiajer), dediči, prej (anjezo) Sanetisch (Zaneui), cela hiša. 38. Gospod dr. Joseph Jugowitz, cela hiša na Placu. Jožef je bil rojen leta 1704, sin Tomaža Jugovica. Verjetno ena od hiš, ki danes sestavljajo vulgo Kocelijevo hišo, sedaj Mestni trg 39. 39. Mathaus Urschitsch (IJršič), cela hiša na Placu, gostilna in pekarna. Mogoče danes Plantarič, Mestni trg 40 in Klobovsova ulica 3. Leta 1747 je kandidiral za člana mestne občine. 40. Jacob Mayer, dediči, vdova, 2/3 hiša z gostilno. Leta 1747 je Jakob še kandidiral za člana notranjega sveta. 41. Barbara Mohrin (More), dediči, 1/2 hiša, lastnica prav tam. — Franz Mathiasen Marzina, dediči, cela hiša. Mogoče vulgo Branovc. Blaževa ulica 8. Leta 1747 je še kandidiral za člana mestne občine. 42. Andreas Preschern, 11/12 (3/4) hiša, pekarna. Hiša v Klošterski ulici. Mogoče vulgo Jamnikov Viktor, Blaževa ulica 9. Andrej je bil leta 1747 kandidat za zunanji svet. 43. Johannes Hackll, padar, prej (anjezo) Blasius Prescheren, pekarija. Cela hiša, tudi v Klošterski ulici. Mogoče danes vulgo Jamnik, Blaževa ulica 7. 44. Margaretha Jambscheckin, slikarka (Mailer), dediči (sub erben), 2/3 hiša in Margstall (mogoče tržnica). Nekje v takrat še redko pozidanem kareju vzhodno od nunske cerkve. Margareta je bila žena Jakoba Jamška, enega izmed podobarjev 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 in pozlatarjev iz družine Jamšek, ki se javlja v Loki v 17. in 18. stoletju. 45. Gospod Michael Kuchller (Kiler), 2/3 hiša v tej (Klošterski) ulici, gostilna. Mogoče vulgojamnikov Janče, Blaževa ulica 9. Leta 1747 je bil kandidat za člana mestne občine. 46. Mathias Marzina, dediči (sub erben), čevljar, 2/3 liiša tudi (aucli daselbst) v Klošterski ulici. Danes ena od hiš v Blaževi ulici. Leta 1747 je bil kandidat za člana mestne občine. 47. Gospa Maria Zewallin (Cebal), vdova, 2/3 hiša tudi v Klošterski ulici. Rojena Firnpheil, poročena 1723. Mož je bil Janez Jožef Cebal iz znane loške družine mesarjev. Med leti 1725 in 1738 je bil kaščar. Verjetno gre za Funtkovo (2/3) hišo, kjer je še znano vulgo ime Mesar (po Cebalih), Blaževa ulica 11. 48. Franz Antoni Pogatschnigkh (Pogačnik), cela hiša, gostilna. Rojen je bil okoli leta 1703, umrl leta 1769. Med leti 1744 in 1769 je bil kaščar. Mogoče del Kasarne, Blaževa ulica 10. 49. Gospa Catharina Khuraltin, dediči (erben), 1/2 hiša v mestu. 50. Johann Joseph Chrischey (Križaj), 2/3 hiša, gostaška hiša (Inwohnerey Haus). Verjetno vulgo Gračanc, Planinova hiša, danes Blaževa ulica 6. Leta 1747 je bil neprimeren za člana notranjega sveta. 51. Urschula Marrenickin (Marenk), vdova, 1/2 včasih tudi 1/3 hiša v bližini. Mogoče bivši nunski otroški vrtec, Blaževa ulica 3. 52. Thomas Loschtreckh (Loštrk), 2/3 hiša, vdova Maria, glavnikarica (Kamplmacherin). Še danes vulgo Kampelc, Thalerjeva hiša, del stavbe Mestni trg 42. Tomaž je bil leta 1747 kandidat za člana zunanjega sveta. 53. Joseph Anton Feichtinger, 2/3 hiša. Oče Lovrenc, mati Marija Neža. Jožef Anton je bil rojen 1704. Leta 1747 je kandidiral za člana notranjega sveta. Mestni sodnik je bil od 1749 do 1751. Umrl je leta 1760. Njegova hiša se je kasneje imenovala Birollova - Hudarevnikova - Koširjeva hiša in je stala na prostoru sedanjega prehoda z Mestnega trga na brv čez Soro. Podrta je bila med 2. svetovno vojno zaradi načrtovanega novega mostu proti Mestnemu trgu. Gasa. po kateri vodi prehod med nekdanjo Kloštrsko, današnjo Blaževo ulico, na trg pred cerkvijo sv. Jakoba, danes Cankarjev trg. Levo del Kasarnc/Jesharne, desno zahodne fasade hiš iz Blaževe ulice, (foto; Tone Mlakar) 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 54. Maria Anna Mohrin (More), cela hiša, glavnikarica, v okolici (in diseser Gegend) kot Feichtinger. Verjetno gre za Koširjevo hišo, Mestni trg 1. 55. Martin Gladeckh, cela hiša, jermenar. Del vulgo Thalerjeve hiše, danes Mestni trg 2. V preteklosti domače ime Remar (der Riemer = jermen). 56. Urschulla Mraullin (Mravlja), cela hiša na Placu. Del vulgo Thalerjeve hiše, včasih tudi Kotičkar, Mestni trg 42. 57. Elisabeth Paullinin (Pavlin), dediči, cela hiša. Žena Janeza Jakoba Pavlina, kaščarja med leti 1699 in 1720 (1725). Poročila sta se leta 1699. Skupaj 57 hiš. Na Plač so po takratnem kriteriju spadale še hiše: 1. rotovž, sedaj Mestni trg 35, 2. kasarna, sedaj Blaževa ulica 10, 3. šola, sedaj Cankarjev trg 10, 4. vikariat, sedaj Cankarjev trg 12, 5. mežnarija, sedaj Cankarjev trg 5, 6. hiša beneficija sv. Katarine (od leta 1525 dalje), danes vulgo Filaver (der Feilenliauer = pilar), Cankarjev trg 2, 7. liiša beneficija sv. Trojice (od leta 1513 dalje), danes vulgo Papatova hiša, Mestni trg 4. Stavbe pod številkami 1 do 5 so bile proste davka. V beneficiatnih hišah so bila prosta stanovanja. Notranje dvorišče mestne hiše na Placu i renesančnimi arkadnimi hodniki. (Joto: Tina Arh) 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 In der Stadt - Unter Platz oder Neu Markt / V Mestu - Spodnji trg ali Novi trg 1. Mathaus Jessenkha, dediči (sub erben), sekirni kovač, 2/3 hiša na Novem trgu (am Neuen Marcht), na prostoru današnje Tovarne klobukov Šešir, Spodnji trg 40. Leta 1747 je bil kandidat za člana zunanjega sveta. 2. Andreas Kunstowitz, prej (anjezo) GregorJessencko, sekirni kovač, 2/3 hiša in vrt, prav tam (daselbst), sedaj Obrtniški dom, Spodnji trg 2. 3. Urschulla Speckin, puškarka (Pixenmacherin), 2/3 hiša na Novem trgu. 4. Michael Muhre, tkalec, 2/3 hiša in vrt, v okolici (in dieser Gegend). Leta 1747 je bil kandidat za člana mestne občine. 5. Anton Thuscheckh (Tušek), tkalec in slikar, 2/3 hiša in vrt, v okolici (in dieser Gegend), vulgo Tušk, Balantač, Spodnji trg 3. Janez Anton Tušek (1725-1798) je bil tudi slikar in freskam. Slikal je za kapucinski samostan. Njegove so (bile) nekatere freske na loških fasadah, kot freskant je deloval tudi v Poljanski dolini.1' 6. Michael Khobler, prej (anjezo) Anton Wallandt (Balam), kamnosek, gostilna, usnjar, 2/3 hiša in vrt, tudi tam (hat alda ingleichen). Michael Kobler je bil leta 1747 kandidat za člana zunanjega sveta. 7. Pauli Tscherre, prej (anjezo) Joseph Chrischay, dediči (sub erben), 1/3 liiša in vrt, tamkaj (daselbst). Danes vulgo Prajerca, del hiše Spodnji trg 4. 8. Gospod Georg Schifferer, dediči, 2/3 hiša na Novem trgu (am Neuen Marcht), nenaseljena (gelost bewohnt). 9. Georg Schifferer, dediči, druga 2/3 hiša in vrt. Hiša zraven (nebenliegende). 10. Michael Dischmann, mesar, 1/3 hiša in vrt, prav tam. 11. Urbann Dermotha, usnjar, 2/3 hiša in vrt, prav tam. Verjetno Spodnji trg 36. Leta 1747 je bil kandidat za člana mestne občine. 12. Sebastian Klobass (Klobovs), usnjar, ključavničar, tudi gostilna, 2/3 hiša in vrt. V tem predelu (in diesem Revier). Verjetno vulgo Žebljarjeva hiša, Spodnji trg 11. Leta 1747 je bil od občine predlagan za člana, glavar pa je menil, da zaradi upornosti in razgrajanja ne sodi v noben odbor. 13. Antoni Gaber, 2/3 hiša in vrt, gostilna in pivnica. Tudi tukaj. Leta 1747 je bil kandidat za zunanji svet. 14. Niclaus Werdnickh (Bernik), tesar, 1/3 hiša in vrt. Danes vulgo Ledrar, Spodnji trg 18. 15. Maria Klementschitschin(Klemenčič),prej (anjezo)JacobKlementschitsch, 2/3 hiša, gostilna. Danes Loški oder, Spodnji trg 14. Jakoba so leta 1747 predlagali za voditelja občine. 16. Johann Joseph Krieschay, dediči, 1/3 hiša in vrt. Mogoče del Prajerce, Spodnji trg 4 (drugi del hiše). Leta 1747 je bil neprimeren za člana notranjega sveta. 17. Simonn Klementschitsch, 1/3 hiša, gostilna. Mogoče danes Loški oder. Spodnji trg 14, del hiše. Leta 1747 je bil kandidat za zunanji svet. 19 Štukl, Janez Anton Tušek, str. 147. 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 Hiše na Spodnjem trgu so večinoma enonadstropne in po videzu skromnejše. Nekatere arhitekturne sestavine spominjajo na kmečko stavbarstvo in vpliv doseljencev s podeželja. Izstopa fasada na Klopčarji hiši, z dvodelnim renesančnim nadstropnim pomolom, (razglednica v zasebni lasti) 18. Lucas Schagar, dediči, 1/3 hiša in vrt. 19. Martin Schorscheck (Soršek), tkalec, 1/3 hiša in vrt. Mogoče vulgo Križaj, Kržajuc, včasih Novi trg, danes Cankarjev trg 8. 20. Lucas Fabiann, 1/3 hiša in vrt, ključavničar. Leta 1747 je bil kandidat za člana mestne občine. 21. Martin Gladigkh. jermenar, 2/3 hiša in vrt. 22. Johann Valentin Homann, 2/3 hiša, gostilna. 23. Paull Pettschnickh, tkalec, 1/3 hiša in vrt. 24. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa (Corporis Christi Bruderschaft), 1/3 hiša in vrt. Danes je to mogoče hiša Spodnji trg 33. 25. Lorenz Poppial, čevljar, 1/3 hiša in vrt. Mogoče vulgo Brojenčk, Spodnji trg 25 ali vulgo Gale, Spodnji trg 13 ali celo Petere, Spodnji trg 6. 26. Lorenz Scherounickh, 1/3 hiša in vrt. Mogoče Pri Alešu, Spodnji trg 37. 27. Johannes Schinckowiz, čevljar, 1/3 hiša in vrt. Leta 1747 je bil kandidat za člana mestne občine. 28. Joseph Schkerpin, 1/3 hiša in vrt. Še danes vulgo Škrpin, Spodnji trg 22. Leta 1747 je bil kandidat za člana občine. 29. Johannes Ohmann, cela hiša (cela contribucija). Leta 1747 je bil kandidat za člana občine. 30. Barthelmae Roschnickh (Rožnik), 1/3 hiša in vrt. 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 31. Georg Schieferer, dediči (sub erben), 1/3 hiša in vrt. 32. Matthias Purllitseh. prej (anjezo) Mathias Dolliner, mizar, 1/3 hiša in vrt. Verjetno danes vulgo Pepevnak, Spodnji trg 12. 33. Georg Dolliner, krznar, 1/3 hiša in vrt. 34. Hanns Jessencka, 1/3 hiša in vrt. Leta 1747 je bil kandidat za člana zunanjega sveta. 35. Gregor Khermell, krznar, 1/3 hiša in vrt. Mogoče danes vulgo Fušar (Haar = kocina, dlaka), Spodnji trg 31. 36. Urschulla Voltschitschin (Volčič), 2/3 liiša in vrt. 37. Urbann Krayll, 2/3 hiša in vrt. 38. Anton Guttmann, krojač, 1/3 hiša in vrt. Parcelo so verjetno pridružili tovarni Šešir. Leta 1747 je bil kandidat za voditelja občine. 39. Veith Pressl, 1/3 hiša in vrt. Trije Prezli so bili sodarji. Mogoče pozneje vulgo Pintar, tudi Kramar, Spodnji trg 38. Leta 1747 je bil kandidat za člana občine. 40. Johannes Otth (tudi Otto), 1/3 hiša. Plemenita družina, ki je prišla iz Ljubljane. Johannes je bil rojen že v Loki in je imel le ženske potomce. Leta 1747 je bil kandidat za člana občine. 41. Barthelmae Ochssler, klobučar, 2/3 hiša. Verjetno še danes vulgo Klobčar (klobučar). Spodnji trg 5. 42. Martin Gladik, jermenar, 1/3 hiša in vrt. Spodnji trg ali Novi trg skupaj 42 hiš. Na Spodnji trg sta spadala še: 1. mestni špital s tremi pogorišči Jurija Čadeža, 2. gospoščinski mlin z mlinsko hišico in mlinarjevim stanovanjem. In der Stadt - Ross Gassen / V Mestu - Rožne ulice 1. Hišica (Ilaussl) samostana sv. Klare, 1/3 hiša. Verjetno danes Klobovsova ulica 2. 2. Stephann Steuer, 1/3 hiša. Verjetno danes vulgo Ipavčkov Janko, Klobovsova ulica 4. 3 Joseph Ballog, trgovec, gostilna, 1/3 hiša. 4. Mathaus Hafner, mesar, 1/3 hiša in vrt. Vulgo Šurk,20 danes Frankuc, Klobovsova ulica 12. 5. Joseph Speckh. puškar, 2/3 hiša in vrt. Stara šola, bivši otroški vrtec. Klobovsova ulica 6. Speckh je bil leta 1747 kandidat za člana zunanjega sveta. 6. Vallentin Hoinann, 1/3 hiša, gostilna. 7. Georg Romosch, tkalec, 1/3 hiša. Mogoče danes vulgo Kočar, Telban, Klobovsova ulica 5. 8. Georg Guttmann, ključavničar, 1/3 hiša. Danes vulgo Jevčenk, Klobovsova ulica 9- Guttmann je bil leta 1747 kandidat za člana občine. 20 Šurk - pogosto domače ime za Hafnerje. 20 Hišni lastniki v Skofji Loki in predmestjih sredi 18. stoletja / LR 57 9. Gregor Hafner, mesar, 1/3 hiša. 10. Stephann Woschitsch (Božič), kramar, 1/3 hiša. 11. Johann Blasy Homann, prej (anjezo) Andreas Ettel, steklar in kramar, 1/3 hiša. Mogoče zadnji del Arkove hiše - Apoteke, Mestni trg 37, v smeri proti Klobovsovi ulici. Rožne ulice skupaj 11 hiš. Popis samostana. In derVorstadtVor dem PollanderThor /V predmestju Pred poljanskimi vrati 1. Gregor Plassnickh (Blaznik), 2/3 hiša in vrt, lectar, pekarna. Leta 1747 je bil predviden za člana občine. 2. Jacob Homan, prej (anjezo) Kopatsch, 2/3 hiša in vrt, gostilna. Verjetno danes vulgo Tinkuc, Kopališka ulica 3. Jakob Homan je bil leta 1747 še predviden za člana občine. 3. Kasper Scherounickh, 1/2 hiša in vrt, sekirni kovač. Verjetno danes vulgo Spodnji Kandiž, Kopališka ulica 5. Leta 1747 je bil Kasper kandidat za člana zunanjega sveta. 4. Antoni Gaber, 1/3 hiša in vrt, gostilna oziroma pivnica. Mogoče danes vulgo Ferbar, Kopališka ulica 8. Lastnik več nepremičnin. Leta 1747 je bil kandidat za člana zunanjega sveta. 29icr Clonocnt >irUr|ulin«rinn