Ssžirlsa E.®Brsša. V noči od sobote na nedeljo so «iašli starosto mariborskih izvoščkov I. Ternovšeka v potoku v bližini vojaškega strelišča v Radvanju mrtvega pod prevrnjeno kočijo. Is. Dbnpa pi;&st©ĄOl|js.Q v srarl. V Studencih pri Mariboru se je obesil 401etni zidar Matevž Korenčič, oče 6 otrok, ker je premalo zaslužil in mu je bilo povrb. še odpovedano stanovanje. M©sf v Ds.plŁl.a cdpirt za promet. Novi dupleški most preko Drave pod Mariborom je dogotovljen in je bil dne 21. novenabra t. 1. predan za osebni in vozovni promet. Požar na Pragerskem. Na Pragerskem je izbmhnil na ncpojasnjen način požar pri posastnici Mariji Pernat. Kljub pomoči od strani gasilcev in sosedov je pogorcla stanovanjska hiša. Sreča v nesreči. Že v polnl temi je peljal s trgovskim blagom obloženi voz Jožef Horvat Iz Gornje Radgone v Mursko Soboto. Na vozu sta sedela še trgovec Kopina In njegova žena. Ker je bilo zelo temno in se je posvetila v Petanjcih vozniku lz teme svetla luč, je konj skočil in voz se je prekucnil v obcestnl jarek. Blago se je vsulo z voza in na srečo ne na potnika, ki sta dobila pri padcu le lažje poškodbe.. . Novorojenčka Je zadnšila Marija Vološa v Andrejcih pri Murski Soboti. Mlad fant žrtev zastrupljenja krvi. V bolnici v Murski Soboti je umrl komaj 151etni Jožef Godina iz Šalamenec v Prekmurju na zastrupljenju kr« vi. Fantje so se igrali s pištolo. Pii streljanju je okraspal zamašek slučajno Godino na desni nogi pri gležnju. Iz te neznatne praske se je razvilo zastrupljenje in končno zelo mukPpolna smrt. Smzt v plameo.ih. Pri posestnikuAntonu Debelaku na Rodnah je izbruhnil iz neznanega vzroka ogenj v hlevu. Iz gorečega hleva je hotel posestnik še oteti gosi, a se je zrušilo nad njim goreče tramovje ter ga zasulo. Debelaka so našli šele drugo jutro na pogorišču zognelega. Otr©k v cekrn. V Savi pri Vidmu so našli v cekru in v platno zavito dete ženskega spola. O neusmiljeni materi še ni sledi. Sarcvost. Dne 16. novembra proti večeru so napadli fantje, ki so se vračali z lova nad Zeličevim rnlinom pri Rimskih toplicah 271etnega kmečkcga sina Franca Šergana, ki je šel iz Šmar jete, kjer je imel opravke. Napadli so ga brez povoda, mu polomili kolo, a njega samega pa vrgli na tla in ga toliko časa cbdelovali in brcali s čevlji, da je obležal nezavesten na tleh. To mladinsko surovost in podivjanost bo obravnavala sodnija, ker so napadalci znani. Izviraa ooi|sil|a z zavaro-valaiso. V vzhodno pruskera mestu Rastenburg js prišlo do izsleditve prav čudne goljuf-ije z zavarovanjem. V sredini septeml>ra t. 1. je pogorela do tal trgovina s pohištvom, ki je bila last trgovca Safrana. Pri razkapanju po pogorišču so našli v oglje spremenjeno Safranovo truplo — vsaj tako so bili ugotoviU tedaj. Dognali so tudi, da je tičal Safran v težkib. dolgovib. in bil zapleten v sumljivo barantanje z monicami. Nekaj dni po požarni nesreči je priznal eden od Safranovih nastavljencev, da je njegov delodajalec še pri življenju. Te dni je prepoznal rastenburški meščan na železnici pri mestu Spandau popolrioma zdravega Safrana ter ga ovadil policiji. Prepoznani seje hotel pri aretaciji ustreliti, vendar so samomor preprečili. Priznal je, da sa je naučil v kratkem času angleščine tcr španščine, je posedal prevozno karto za ,Tu?no Ara?riko in je bil M§ na tem, da bi se poslovil od Nemčije. Sedaj je še zagonetka, odkod _e bilo zogljeno truplo. Policija domneva, da je izkopal Safran na pokopališču pred nekaj dnevi zakopanega mrliča. ga oblekel v svojo obleko, mu nataknil svoje prstane in ga še ovenčal s svojo zla*to uro ter verižico, da bi bil vsak sum na goljufijo izključen. šlo je v tem slu čaju za bogato zavarovalnino, kl je bila po ovinkih uročena Safranu. Lastnega otroka prepusfil smrtl od lakote. V okolici Požuna je našla žena ovearja v gozdu triletno čisto nago deklico, kl je bila privezana z vrvjo k drevesnemu deblu. Dobra ženska je otela otroka gotove smrti in ga vzela za svojega. Poizvedovanja orožništva so dognala, da je bil otrok izstavljen od lastnega očeta cigana, ki živi loče- ao od žene in mu je bila hčerkica v napotje. Nečloveškega očeta so seveda ?aprli. Očitna božja kazen. Strašna smrt ]e doletela te dni strojnika Bordi iz Ratoskeresztura, občina pri Budimpešti. V pijanosti je sklenil Bodi s štirimi tova.riši, da bo razbil Kristusovo podobo na velikem kamenitem križu. S pomočjo tovarišev je splezal na križ. V tem trenutku se je znamenje podrlo in ubilo moža. Bodijeve pomagače so zaprli radi motenja vere. Posledice svetovne vojne. Društvo narodov je seštelo strolke svetovne vojne. Stala je človeštvo 37 milijonov življenj. Škoda, ki jo je vojna prizadejala državam, znaša 362 milijard in 500 milijonov dolarjev. 37 milijonov življenj se porazdeli tako-le: ubitih je bilo 10,135.444; porodi so zaradi vojne nazadovali za 20,850.000; umrljivost se je radi vojne povečala za 6,015.000. — Društvo narodov je sestavilo to poročilo na podlagi štatistike vojskujočih se držav. Enega pa ni nobeden seštel: Koliko je moralna škoda svetovne vojne. Koliko je duhovnost narodov naz&dovala. Koliko duš je radi svetovne vojne utrpelo nepopravljivo duhovno škodo ? ^Mrtvec« sedel k cfcedu. 861etnega farmerja Dalzell pri mestu Marengu v Zedinjenih državah Severne Amerike je zadela kap in sicer tako močno, da ni bilo v njem nobenega znaka življenja in ga je zdravnik proglasil za mrtvega. Poklicali so tudi že pogrebnika. Ko pa so ga položili s stola na postelj, je eden domačih opazil, da so se mišice na njegovem licu nezi_a._io zganile. Pričeli so na njem uporabljati umetno dihanje in res je prieel tekom pol ure »mrtvec« z-opet redno dibati in čez par dni je popolnoraa zdrav sedel z domačimi k o^edu za mis.o. Najsaočuapa žifal. Najmočnejša žival na naši ljubi zemlji ni: slon, nc tiger ali lev, ampak pajek. Francoski naravoslovec Karol Lansiaux je imel v Parizu predavanje o svojih opazovanjih na pajkih. V nfegovem cvetliččnjaku, kjer je bilo veliko muh, je imel tudi pajek svo-jo mrežo. Mreža je bila pritrjena le na eni strani, njen drugi konec je visel prosto v zraku. Da bi bingljanju mreže odpomogel, je privlekel pajek z lesenega stropa majhno palčico, jo pritrdil na spodnji konec mreŽG in položil še kamenček na palico in.na ta način je bila cola mreža trdna in napeta. Kamenček je billSOkrat težji od pajka, ki je tehtal le pet miligramov. Pajek je potreboval eno uro, predno je spravil kamenček na zaželjeno mesto. S tem je dovršil delo, ki se da primerjati z delom moža, ki bi nesel na svojem hrbtu težo 10 tisoč kilogramov. Blagajnik za steklenim oklepom. — Pred nekaj meseci so napadli banditi Federal-Rezerve-banko v Illinois v Združenih državah Severne Amerike. Prisiljen od revolverjev, je izročil ravnatelj tolovajem vsebino blagajne 6 tisoč dolarjev. Bančni predstojnik je sklenil, da bo zavaroval za bodočnost zavod pred sliCnim izropanjem. Mesto omrežja pred blagajno je pustil usta- viti debelo steklo, ki je neprodirno za revolverske krogle. Omenjena varnost na naprava se je Izborno obnesla. Pred dnevi so zopet obiskali roparji zgorajno banko. Koj po vstopu so zaukazali, da morajo dvigniti vsi bančni nastavljenci roke kvišku. Vsi so se pokorili povelju. Le blagajnik je sedel mirno za debelim steklom in zvonil na pomoč. Napadalci so oddali salvo strelov proti drznežu, a krogle so se odbile ob stekleni steni in banditi so jo morali odkuriti praznih rok.