Glasilo delovne skupnosti podjetja IERMII domiale ŠTEVILKA 30 - MAJ 1978 DELAVEC-DELAVCU Glasilo kolektiva "TERMIT" Domžale Ureja uredniški odbor Sedušak Boris - urednik Habjan Marija Janežič ing. Peter Jerman Jože Lavrač Joži Mažaj Milan Urbanija Ar^ton Zupanc Olga Organizacijski odbor Sedušak Boris Habjan Marija Zupanc Olga ZA DVOJNO ČHTO V tej številki vam podajamo razne zanimivosti o obračunavanju osebnega dohodka v letošnjem letu, cenike del v obeh TOZB-ih, dnevnice za službena potovanja pa tudi nagrade ob delovnih jubilejih. Preberite tudi članek o koristnosti meda ! Ur. Po mnenju Izvršnega sveta SRS sekretariata za informacije št. 421 - 1/72 je glasilo oproščeno prometnega davka. ob dela. "Chicago maja 1886. V boju za 8 umi delovnik je bilo na ulicah Chicaga ubitih in ranjenih mnogo delavcev. Chicaški dogodki so odmevali po vsem svetu. Za ves mednarodni proletariat imajo ti dogodki izreden pomen. Julija I889 je pariški kongres druge Internacionale sprejel sklep, da se 1. maj praznuje kot praznik borbe za delavske pravice in mednarodno solidarnost delavskega razreda. Sl. majem dobi borba delavcev za svoje pravice mednarodni značaj. Od takrat praznujejo delavci in vsi napredni ljudje 1. maj v vseh deželah sveta... " Za Chicagom je v teh devetih desetletjih se tekla kri in še danes se delavci v mnogih deželah sveta borijo za svoje osnovne pravice - pravico do dela, organiziranja, zborovanja .... . Prvomajsko borbeno geslo se je iz desetletja v desetletje v posameznih deželah spreminjalo in dobivalo novo vsebino, odvisno od že doseženih rezultatov. Pri nas se je predvsem med obema vojnama boju za delavske pravice in mednarodno solidarnost delavskega razreda, pridružil še višji cilj, ki se je še posebno manifestiral ob delavskem .prazniku - DELU ČAST IN OBLAST. To pa je že pomenilo novo etapo v revolucionarnem boju delavskega razreda Slovenije in Jugoslavije, etapo boja za revolucionarne spremembe, za vzpostavitev pravičnejše družbene ureditve, v kateri ne bo izkoriščanja človeka po človeku in v kateri bo oblast pripadala delavcem in bo delo resnično in izključno služilo za zadovoljevanje potreb delavcev in vseh delovnih ljudi ter za zadovoljevanje skupnih potreb vseh ljudi. Ta revolucionarna sprememba, ki so jo jugoslovanski narodi in narodnosti izbojevali v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in njenega velikega voditelja tovariša Tita, pa jd terjala velik krvni davek izredne materialne izgube in nepopisno trpljenje naših ljudi. Zmagale so ideje in cilji, za katere se je bojeval naš delavski razred četrt stoletja. Te ideje in cilje so naznanjali že prvi partizanski streli in prav zato je naša socialistična revolucija dobila tako masovno obeležje z izrednim odzivom delavcev, kmetov, delovne inteligence, študentov, mladine in drugih, ki so imeli za svoje zaledje veliko večino našega prebivalstva. Le v takih pogojih lahko revolucija uspe in mi smo uspeli, uspeli, ker nas je idejno in politično vodila komunistična partija, ki je bila vsa obdobja avantgarda delavskega razreda, tesno povezana z njim in vsem ljudstvom. V maju bo od zmagovito zaključenega narodnoosvobodilnega boja in uspesno izbojevane socialistične revolucije minilo 33 let. Če bi to starost nove Jugoslavije primerjali s starostjo in razvojem človeka, potem sedanje obdobje našega socialističnega razvoja pomeni najbolj zrelo obdobje. Ce to primerjavo objektivno presodimo, potem bomo morali priznati, da smo to zrelost dosegli s spontanim, vendar postopnim razvojem doseženih revolucionarnih pridobitev, po etapah, katerih vsaka je bila bliže cilju - uresničiti oblast delavcev in vseh delovnih ljudi ter uveljaviti delo kot edino osnovo za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb, kot edino osnovo za prilaščanje proizvoda družbenega dela'in za upravljanje družbenih zadev. Z ustavo iz leta 1974, z zakonom o združenem delu in drugimi sistemskimi zakoni smo dokončno opredelili tisto, čemur je bil namenjen boj delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ; DELU ČAST IN OBLAST. Opredelili, velja poudariti še enkrat, kajti s tem je bila dana osnova, glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka, da ustvarjamo razmere v katerih bodo resnično postali delavci nosilci samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in v celotni družbeni reprodukciji. Ur Za primerjavo poslovnih rezultatov poslovanja podajamo primerjavo celotnega prihodka in poslovnih stroškov v primerjavi s postavljenim planom za 3 mesece in to : Struktura Plan Doseženo Index 3 mes. 1978 3 mes. 1978 Celotni prihodek 18.975»ooo,00 25.386.o8o,83 133,79 Porabljena sredstva lo.767«500 ,00 14.226.274,49 132,12 Skupni dohodek 8.2o7»5oo,00 11.159.8o6,34 135,97 Primerjava poslovnih rezultatov s preteklim obdobjem : Struktura Doseženo Doseženo Index 3 mes. 1977 3 mes. 1978 Celotni prihodek 15.4o5.594,16 25.386.o8o,83 164,78 Porabljena sredstva 9.496.536,68 14.226.274,49 149,8o Skupni dohodek 5.9o9.o57,48 11.159.8o6,34 188,85 Ostanek čistega doh. 429.417,23 689.175,o7 16o,49 Nadaljni porast celotnega prihodka in porabljenih sredstev v primerjalnem obdobju je ugodno vp-ival na ustvarjeni skupni dohodek. Skupni dohodek v višini 11.159»bob,34 je v primerjavi z lanskim obdobjem porastel za tid,ti5 % in je rezultat boljšega poslovanja in večje prizadevnosti celotnega kolektiva. Po kritju prispevkov iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim po zakonu določenim družbenim dejavnostim znaša čisti dohodek 6.868,454,32, kar predstavlja razpoložljiva finančna sredstva za kritje osebnih dohodkov in ostalih skladov. Na splošno lahko zaključimo, da je bilo poslovanje v tem obdobju uspešno in da je podjetje realiziralo oz. prekoračilo predvideni družbeni plan za 3 mesece leta 1978. UGOTAVLJANJE IN DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN SKUPNEGA DOHODKA za obdobje januar - marec 1978 Delitev celotnega prihodka v tromesečnem obdobju letošnjega leta je podjetja izvajalo v smislu sprejetega sklepa organov delavskega samoupravljanja in novih gospodarskih predpisov. Ustvarjena sredstva skupnega dohodka in njihova razdelitev so prikazana v naslednjem pregledu : Naziv Znesek Udeležba Celotni prihodek 25.386.o8o,83 loo Porabljena sredstva 14.226.274,49 56,04 Skupni dohodek 11.159.8o6,34 443,96 Skupni dohodek Prispevki iz dohodka samoupravnim inter. skup. ter prispevki drugim po zakonu določenim družbe- 11.159.8o6,34 loo n im 'dejavnostim - 4.291.352.02 38,45 Čisti dohodek 6.868.454,32 del čistega doh. za OD " " " stan. 5.978.572,45 53,57 gradnje 2oo.7o6,8o l,8o Razporeditev dela čistega dohodka za izboljšanje in razširitev material. osnove dela in rezerv : 689.l75.o7 del čistega doh.za posl.skl . 349.441,82 3,13 " " kot posojilo skladu feder.za kredit. hitrej. razvoja 60.738,lo o,55 del čistega dohodka za rezervni sklad 278.995,15 2,5o Iz pregleda je razvidno, da je podjetje v celoti razporedilo čisti dohodek in pokrilo sredstva za osebno in skupno porabo ter sredstva za izboljšanje materialne osnove dela in rezerv. Povprečno izplačani neto OD na zaposlenega v tromesečnem obdobju letošnjega leta znaša 6.176,47 je rezultat dosežene produktivnosti dela in ustvarjenega dohodka. kako Na podlagi razprav na Zborih delovnih ljudi in DS - ov, so delovni ljudje na referendumih, dne 12. 12.1977, 18.1. in 11.4.1978, sprejeli Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev OD in skupno porabo v skladu z določbami 115, 128, 463 in 586. členov Zakona o združenem delu ter vam podajamo samo tabelarni pregled obračunavanja osebnih dohodkov in drugih prejemkov ter izdatkov iz sredstev sklada skupne porabe, z veljavnostjo od 1.1.1978. Osebni dohodki se oblikujejo po naslednjih kriterijih: 1. akontacije osebnih dohodkov po opisu dela ozir. nalog: TOZD "ILPOS" Ihan Zap. štev.______________Opis dela_____________Akontac. oseb, dohodka 1. Vodja TOZD -a 6.49o.- 2. Glavni tehnolog 5.89o.- 3. Tehnolog za exoterm. sredstva, premaze in talila 5.23o,- 4. Tehnolog za izolacij, sredstva in ferolegure 5.23o.- 5. Tehnolog za kite, mletje in ostalo 5.23o.- 6. Kemotehnik 4.89o.- 7. Vodja skladiščne službe in odpreme 4.89o.- 8. Vodja vzdrževalne službe 4.89o.- 9. Vodja izmene 4.56o.- lo. Vodja skladiščne službe 4.56o,- 11. Ključavničarski mojster 4.56o.- 12. Elektromojster 4.56o.- 13. Vodja kotlarne 4.56o.- 14. Vodja obrač.knjig. TOZD 4.22o.- 15. Ključavničar 4.22o.- 16. Električar 4.22o.- 17. Referent za oseb.dohodke 3.sgo.- 18. Blagovni knjigovodja s^o.- 19. Mizarski mojster 3.89o.- 2o. Šofer kamiona 3.89o.- 21. Šofer kombija 3.89o.- 22. Upravljač parnega kotla 3.89o.- 23. Skladiščnik 3.89o.- 24. Administrator 3.89o.- 25. Voznik viličarja 3.55o.- 26. Oddelkovodja izolacijskih plošč 3.55o.- 27. Oddelkovodja talil 3.55o.- 28. Oddelkovodja exoterm. mas 3.55o.- 29. Oddelkovodja tlač. premazov 3.55o.- 3o. Oddelkovodja grafitnih premazov 3.55o,- 31. Oddelkovodja kitov 3.55o.- 32.' Zidar 3.55o,- 33. Mizar 3.55o.- 34. Laborant 3.55o.- 35. Izdelovalec izolacijskih plošč 3.22o.- 36. Izdelovalec exoterm. mase 3.22o.- 37. Mlinar na krogljičnem mlinu 3.22o.- 38. Mlinar na Cimma Mlinu 3.22o.- 39. Izdelovalec grafitnih premazov 3.22o.- 4o. Izdelovalec tlačnih premazov 3.22o.- 41. Izdelovalec talil 3.22o.- 42. Izdelovalec kitov 3.22o.- 43. Izdelovalec briketov 3.22o.- 44. Mlinar na kladivarju 2.88o.- 45. Delavec na transportu 2.88o.- 46. Pakovalec briketov 2.88o.- 47. Pakovalka exoterm. sredstev in litoterma 2.88o.— 48. Čistilka 2.88o.- TOZD "PESKOKOPI" Moravče Zap. štev. Opis dela Akontac. oseb. dohodka 1. Vodja TOZD - a 6.49o.- 2. Glavni tehnolog 5.89o.- 3. Glavni geolog 5.89o.- 4. Tehnolog oplaščenih peskov 5.23o.- 5. Tehnolog separacije 5.23o.- 6. Tehnolog ognjeodpr. malt 5.23o.- 7. Vodja vzdrževalne službe 4.89o.- 8. Kemotehnik 4.89o,- 9. Rudarski nadzornik 4.89o.- lo. Konstruktor 4.89o.- 11. Vodja skladiščne službe 4.56o.- 12. Vodja avtoparka 4.56o.- 13. Ključavničarski mojster 4.56o.- 14. Avtomehanični mojster 4.56o.- 15. elektromojster 4.56o.- 16. Vodja izmene 4.56o.- 17. Vodja obrač.knjig. TOZD 4.22o.- 18. Strugar 4.22o.- 19. Avtomehanik 4.22o.- 2o. Električar 4.22o.- 21. Ključavničar 4.22o.- 23. Šofer kamiona 3.89o.- 24. Strojnik nakladalca 3.89o.- 25. Bagerist na "Pesciju" 3.89o.- 26. Referent za OD 3.89o.- 27. Blagovni knjigovodja 3.89o.- 28. Skladiščnik 3.89o.- 29. Administrator 3.89o.- 3o. Mazalec strojev 3.55o,- 31. Voznik viličarja 3.55o.- 32. Laborant 3.55o.- 33. Sušilec kremen, peskov 3.55o,- 34. Izdelovalec oplaščen. peskov 3.55o.- 35. Pralničar 3.55o.- 36. Preddelavec tlačne mase 3.55o.- 37. Zidar 3.55o,- 38. Preddelavec kisle mase 3.55o,- 39. Crpalec vode v odkopu 3.55o.~ 4o. Upravljač čistilnih naprav Tehničar 3.55o 41. 3.55o 42. Izdelovalec tlačne mase 3.22o 43. Izdelovalec kisle mase 3.22o 44. Polnilec oplaščenih peskov 3.22o 45. Skreperist v sušilnici 2.88o 46. Skreperist finih frakcij 2.88o 47. Polnilec kislih mas 2.88o DELAVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Zap. št.___________Opis dela________________Akontac. oseb, dohodka 1. Direktor 7.2oo.- 2. Vodja račun.komerc.sektorja 6.82o.- 3. Tehnični vodja podjetja 6.82o.- 4. Sekretar 6.65o.- 5. Vodja razvoja in investicij 6.49o.- 6. Vodja službe varstva pri delu 5.56o.- 7. Tehnični svetovalec 5.23o.- 8. Vodja vzdrževalne službe 5.23o.- 9. Vodja knjigovodstva 5.23o.- lo. Vodja nabave 4.89o,- 11. Vodja prodaje 4.89o.- 12. Vodja finančne operative 4.89o.- l3. Analitik 4.89o.- 14. Komercialni zastopnik 4.56o.- 15. Vodja finanč.knjigovodstva 4.56o.- 16. Vodja personale 4.56o.- 17. Vodja OD in blagajne 4.22o.- 18. Finančni knjigovodja 4.22o.- 19. Vodja saldokontov 4.22o.- 2o. Referent za samoupravljanje 4.22o.- 21. Referent za investicije 4.22o.- 22. Referent nabave 4.22o.— 23. Referent prodaje 4.22o.- 24. Referent za statistiko 4.22o.- 25. Tehnični administrator 4.22o.- 26. Referent za OD 3.89o.- 27. Saldokontist 3.89o.- 28. Administrator I. 3.89o.- 29. Šofer oseb. avtomobila 3.89o.~ 3o. Administrator II. 3.55o.- 31. Kurir 3.22o.- 32. Čistilka 2.88o.- 2. OD iz minulega dela a. stalni dodatek za minulo delo Leta staž v podjetju skupni staž 1 17,4o din 2,2o din 2 34,8o 4,4o 3 52,2o 6,6o 4 69,6o 8,8o 5 87,oo 11,00 6 1o4,4o 13,2o 7 121,8o 15,4o 8 139,2o 17,6o 9 156,6o 19,8o lo 174,oo 22,oo 11 191,4o 24,2o 12 2o8,8o 26,4o 13 226,2o 28,6o 14 243,6o 3o,8o 15 261,oo 33,oo 16 278,4o 35,2o 17 295,8o 37,4o 18 313,2o 39,6o 19 33o,6o 41,8o 2o 348,oo 44,oo 21 365,4o 46,2o 22 382,8o 48,4o 23 4oo,2o 5o, 6o 24 417,6o 52,8o 25 435,oo 55,oo 26 452,4o 57,2o 27 469,8o 59,4o 28 487,2o 61,6o 29 5o4,6o 63,8o 3o 522,oo 66,oo 31 539,4o 68,2o 32 556,2o 7o,4o 33 574,2o 72,6o 34 591,6o 74,8o 35 6o95oo 77,oo 3. Vrednostenje delovne dobe Skupna delovna doba Odstotek neto meseč. OD delavca nad 1 do 5 let 1 nad 5 do lo let 2 nad lo do 15 let 4 nad 15 do 2o let 6 nad 2o do 25 let 8 nad 25 do 3o let lo nad 3o let 12 4. Dodatek za omejevanje fluktuacije Delovna doba pri podjetju Odstotek neto meseč. OD delavca od 0 od lo od 2o od 3o do lo let do 2o let do 3 o let do 4o let 2 3 4 5 Obračun se vzame do 3o.6», v tekočem letu. 5. Dodatek za nočno, nedeljsko in nadurno delo: 5o % 6. Nagrada za stalnost pri delu: 2oo,oo din Nagrado se izplačuje pri mesečnem OD vsem zaposlenim. Za samo en zgoraj omenjeni izostanek, v tekočem letu, se nagrada zniža za 1 oo,oo din. Nagrada se ne izplačuje za: - neplačane izostanke - neopravičene izostanke - in bolniško do in nad 3o dni. - iz - 7. Ceniki del: TOZD "ILPOS" Ihan Proizvodnja izoterm plošč: plošče (za Jesenice) o,27 din/kg plošče W 2o (Ravne) o,35 din/kg Nadrejeni skupinski vodja ima + 2o % na akord. Proizvodnja izomila, litoterma in termolita: do 4ooo kg na osebo v 8 urah je nad 4ooo kg na osebo v 8 urah je izdelava termoliva Nadrejeni skupinski vodja ima + 2o % na akord. Proizvodnja lunkeritov in termitnih mas: Proizvodnja grafitol zmesi, likopodija: 3,4o din/kg 4,oo din/kg 0,08 din/kg 4,5o din/kg o,o8 din/kg Pakiranje litoterma: o,o79 din/kg Pakiranje v natron vreče suhega litoterma, izomila in termolina: pakiranje za 3,5 in 5 kg je 2,7o din/kg pakiranje za 2,o in 2,3 kg je 3,3o din/kg če je pakiranje v PVC vrečke: + o,5o din/kg Izdelava tlačnih premazov, polnjenje in nakladanje hobokov v 25 - 4o kg na palete: o,75 din/kg Nadrejeni skupinski vodja ima + 2o % na akord. Izdelava kokilnih premazov, polnjenje in nakladanje hobokov 25 - 4o kg na palete: o,55 din/kg Izdelava grafitola, piJnjenje in ■.akladanje hobokov 25 - 3o kg na palete: 1 5,8o din/kg Nadrejeni skupinski vodja ima + 2o % na akord. Izdelava talil, polnjenja v 1 - 2 kg PVC vreče in pakiranje v natron vreče po 4o kg ter zlaganje na palete: 2 6,4o din/kg Nadrejeni skupinski vodja ima + 2o % na akord. Izdelava briketov, ročno zavijanje v Al folijo in pakiranje v 18 kg kartone in polaganje na palete: a' 5 dkg je 74,oo din/kg a' lo dkg je 69,oo din/kg Izdelovanje briketov in pakiranje v Al folijo in pakiranje v 18 kg kartone in polaganje na palete: 47,oo din/kg Izdelava degazatorja, pakiranje v velike vreče in dostava v briketarnico: 16,8o diii/kg Izdelava kalsida, polnjenje v PVC vreče po 3o kg: 9,oo din/kg Drobljenje, mletje, feromangana Afine, karbire itd.ter ostalih mineralov: na drobilcu 2,5o din/kg na kladivarju 2,5o din/kg sejanje 2,5o din/kg Mletje na krogljičnem mlinu, doziranje, praznjenje in sejanje ter polnjenje v vreče od 4o - 5o kg: koks 13,8o din/kg oglje 16,8o din/kg Fe škaja in drugo: 14,oo din/kg Mletje feroligur na cimma mlinu na inertni atmosferi, praznjenje, sejanje in polnjenje v vreče po 5o kg in nakladanje na palete: feromangan afine in karbire 13,oo din/kg Fero Si, Ca: 24,oo din/kg Izdelovanje kitov, pakiranje v embalažo: 24,oo din/kg Nadrejeni skupinski vodja ima + 2o % na akord. Šofer kamiona za vožnje: - za opravljene vožnje do 2o km na osnovi vrednostnega učinka - za opravljene vožnje v relaciji do loo km o,26 din/tkm - za opravljene vožnje v relaciji nad loo km o,24 din/tkm - za prvih pet voženj solo o,3o din/tkm - za šesto in naslednje vožnje, solo o,37 din/tkm - za prve štiri vožnje s prikolico o,2o din/tkm - za peto in naslednje vožnje s prikolico o,24 din/tkm Transportni delavec - osnov, obračunska postavka + 3,oo din od naložene in razložene tone Voznik viličarja - ima osnovno obračunsko postavko + 2,oo din od naložene ali razložene tone Za strokovno - administrativne delavce in delavce na vodstvenih delovnih mestih, je merilo % doseganja mesečnega plana finančne realizacije TOZD. TOZD "Peskokopi" Moravče Pralničarji 2,11 din/ tono Susilmcarji 2,37 din/tono Skreperisti sušilnice 2,27 din/tono Izdelovalec! "plastsila": - za izdelanih 9 ton ali več/izm. - za izdelanih manj od 9 ton/izm. 2 o,oo din/tono 18,oo din/tono Polnilci "plastsila": - za napolnjenih 9 ton ali več/izm. - za napolnjenih manj od 9 ton/izm. 17.00 din/tono 15.00 din/tono Izdelovalci "MKM -1": - za izdelanih 17 ton ali več/izm. - za izdelanih manj od 17 ton/izm. 15,84 din/tono 13,2o din/tono Polnilci "MKM-1": - za napolnjenih 17 ton ali več/izm. - za napolnjenih manj od 17 ton/izm. 14.26 din/tono 11,88 din/tono izdelovalci "MKM -2": - za izdelanih 15 ton ali več/izm. - za izdelanih lo - 15 ton/izm. - za izdelanih manj od lo ton/izm. 2o,4o din/tono 18,6o din/tono 17,82 din/tono Polnilci "MKM -2 - za napolnjenih 15 ton ali več/izm. - za napolnjenih lo - 15 ton/izm „ - za napolnjenih manj od lo ton/izm. 17,34 din/tono 15,84 din/tono 15,12 din/tono Izdelovalci "MP -6 - za izdelanih 25 ton ali več/izm. - za izdelanih mnaj od 25 ton/izm. 15,18 din/tono 9,11 din/tono Šoferji - Domžale: - za opravljene vožnje v relaciji do loo km - za opravljene vožnje v relaciji nad loo km - za opravljenih pet voženj, solo - za šesto in naslednje vožnje, solo - za prve štiri vožnje s prikolico - za peto in naslednje vožnje, s prikolico o,26 din/tkm o,24 din/tkm o,3o din/tkm o,37 din/tkm o,2o din/tkm o,24 din/tkm Bagerist "Pescija": izplačilo OD v višini povprečja OD šoferjev, pri čemer se upoštevajo izključno le vožnje, opravljene na žel. postajo. Pomožni delavec na žel. postaji: - izplačilo OD v višini 8o % povprečja OD šoferjev, pri čemer se upoštevajo izključno le vožnje, opravljene na žel.postajo. Šoferji - Moravče: - za opravljene zunanje vožnje ter vožnje na žel. postajo se OD izračunava po enakem kriteriju, kot šoferjem - Domžale. - vse ostale vožnje v obratu, namenjene za dovoz pomožnih surovin posameznih oddelkom, se obračunavajo kot režijsko delo - za dovoz surovine iz odkopa Drtija na separacijo: 5,6o din/vož. - za dovoz surovine iz odkopa Soteska, Tomc 9,8o din/vož. Bageristi - Moravče: - izplačilo OD poteka po kriteriju izplačil OD rež. delavcem! Dodatek za črpanje atm. vode iz odkopa: - o,3o din/m3 prečrpane vode iz odkopa (podatke posreduje geološka služba obrata) Dodatek skreperistom "finih frakcij": - za naloženih 23oo ton mes. MPSP-1,5 ali več - za naloženih manj od 23oo ton/mes. MPSP-1,5 - za naloženih looo ton/mes MPSP-2 ali več - za naloženih manj od looo ton/mes. MPSP-2 Dodatek vzdrževalcem obrata (delo v prahu, bla - izplačilo dodatka v višini l,5o za dejansko opravljeno ur. v obratu (upoštevano je tudi nadurno delo)! (Majdič Alojz, Prašnikar Albin, Prestor Alojz, Peterka Anton, Lavrač Milan, Pergar Andrej, Končar Ivan, Gorjup Franc , Strmljan Jože ter Tič Milan) tu) o,33 din/t o <23,8 din/t 1 ,o56 din/t o,396 din/t Voznik "Fiata": - za vožnje v red. del. času iz odkopa Drtina - za vožnje v podalj.del. času - za vožnje v red.del. času iz 8,5o din/vož. 12,5o din/vož. ll,oo din/vož. Soteska, Tomc Prejemki in izdatki, ki se štejejo med poslovne stroške: 1. Dnevnice za službena potovanja: od 8 do 12 ur 137.oo din nad 12 ur 2o5,oo din 2. Kilometrina: 2, lo din/km 3. Nočnine: po predloženem računu največ 25o,oo din, brez računa pa 1 oo,oo din. 4. Povračilo za prevoz na delo in z dela: Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela 45,6o din po cenikih javnih prevoznih sredstvih, ozir. o,7o din za prevoženi kilometer. 5. Regres za prehrano med delom: Regres za prehrano med delom se daje v višini 374,oo din in se obračunava dnevno. Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci - druge osebe, za tiste dneve, ki niso na delu v TOZD, to je v času dopustov, bolniškega stalež, službenega potovanja in drugih prostih dni. Prejemki in izdatki iz sklada skupne porabe: Regres za letni dopust: v višini 2.o5o.- din dobi delavec., ki ima oseb. dohodkov manj kot loo.ooo din v letu 1977. Regres za letni dopust: v višini 1.9oo.- dobi delavec, ki ima oseb.dohodkov več kot loo.ooo din v letu 1977. Regres za letni dopust se izplača v celoti, če je bil delavec zaposlen v podjetju od 1.1.1978 do vključno 3o.4. 1978. 2. Solidarnostna pomoč 3. Odpravnino - nagrade ob vstopu v pokoj: Nagrade ob upokojitvi delavca znaša tri neto povprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, ki ga objavi zavod SR Slovenije za statistiko. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve. Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim družinskim članom. 4. Nagrade ob delovnih jubilejih: (upošteva se staž samo v podjetju) Tro-člansko predsedstvo na občnem zboru moravskega sindikata je tehtalo točno 3oo kg ! (Breznik, Majdič N. Malin I.), sam predsednik pa je bil 198 cm velik ščit (Učakar Janez), tako da so se vsa kopja lomila že na njem ! Na občnem zboru ihanskega sindikata pa je bilo ravno obratno, ker so jo "težji" problemi na čelu z upravnikom in komercialnim popihali že pred glavno debato. Na tekmovanju v smučarskih skokih za Jubov pokal v Bolu, so kot ekipa zmagali moravski smučarji, kar sicer še ni bilo takšno presenečenje, še danes pa ni jasno, kako jim je uspelo s svojim pokalom po končani tekmi prej priti v Moravče h "Kavki" kakor pa drugo plasiranim dolanom v Bolsko k "Žerjavici". Sicer pa v tekmovanju v smučarskih skokih za Termitov in Jubov pokal tudi vodi Termit !Naša tekma je bila že dvakrat odpovedana, Jubova pa samo enkrat .... lo let 2 o let 25 let 3 o let 2.734.- din 4. loo .-din 4.784.- din 5.468.- din cli 1 O S S 1 O 9 malo sares RAZLIČNE DIMENZIJE NA OBČNIH ZBORIH NAŠIH SINDIKATOV - Iti MJHUJtiE JE K0EČ1M0 MIMO ! Poleg vseh samoupravnih sporazumov in (ne) sporazumov so bile letos v "Termit-u" tudi volitve takoimenovanih "individualnih voditeljev " samoupravljanja. Medtem, ko je bilo v zvezi s tem na upravi ali kakor se po novem reče, v skupnih službah in v TOZD-u "Peskokopi" precej "težav" (oba kandidata, tako tov. Otrin, kot tov. Mazaj sta bila samoupravijalcem že znana tako po dobri, kakor tudi senčni strani) pa v TOZD-u "Ilpos" v Ihanu tega problema sploh ni bilo Tu so namreč izbirali novega upravnika, ker je šel "stari" v po koj (no, saj je bil že zadnji čas ...). Posebno ugodno je bilo, da je bilo dovolj izbire na razpis, saj so se javili kar trije kandidati ! Glasovanje na delavskem svetu je bilo tajno in "vse je šlo skoz kot po maslu ! Glede na to, da pa so v Ihanu za obratovodjo izbrali žensko, se moškim - še posebno tistim, ki radi malo globlje pogledajo v kozarček - obetajo boljši časi 7 ’ Menda je bil na zadnji seji že odobren kredit za prizidek v Škofljici ! Joj 0 BALDEHIIn IH Pred dnevi smo po dolgih mesecih zopet zagledali (ne boste verjeli) baldahine naših prikolic. To, da jih tako dolgo ni bilo na spregled, to pozabimo. To pa ni glavni namen mojega pisanja. Pri vsej zadevi z baldahini (predšotori prikolic) me najbolj moti to, da so v tako žalostnem stanju, da so že tako uničeni, kot bi jih (če bi bili privatna last) uspeli uničiti kvečjemu v destih letih. Po ptirih sezonah je platno prvega predšotora že preperelo, vsi trije predšotori pa so tako umazani, kot bi jih kdo namenoma vlačil po blatu (če kapljice smole z dreves spregledamo), maj-kajo napeljalne gumice, zadrga je bila potrebna popravila ... Se največ "zaslug” za takšne baldahine ima prav gotovo nekdanji "gospodar", naš Tone. Po zaslugi skrbno zmečkanega, vlažnega in v kot vrženega baldahina mora vsako platno prepareti, pa še plesen ga načne. Bi tako delal tudi s svoji ? Mislim, da ne ! Kakšne so prikolice same, tega ne vem. Se nisem bil v njih. Verjamem pa, da kaj boljše od predšotorov niso ! Mislim, da bomo morali letos ob koncu sezone prikolice pripeljati domov in jih vsaj malo pregledati in obnoviti, pa še ceneje bo. Saj tudi prezimijanje prikolic v campu nekaj stane, kajne ?, Ur. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V DELOVNO ORGANIZACIJO "TERMIT" k.sol.o. DOMŽALE 32. člen Delavci temeljnih organizacij in DSSS izvolijo skupno disciplinsko komisijo, ki šteje 7 članov. Vsaka temeljna organizacija, ki šteje 2 in DSSS1 izvolijo po 2 delegata, 2 člana komisije pa skupaj na predlog sindikata volijo delavci vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti iz te liste, ki jo določi zbor združenega dela Sob Domžale. Predsednik komisije se voli v obeh temeljnih organizacijah in DSSS. Prepis : iz glasila delovne skupnosti podjetja "Termit" Domžale številka 29 - April 1978 stran 24. DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. Cerar Drago, član 2. Ježek Vinko, član 3. Radoševič Milan, predsednik 4. Majdič Nande, član 5. Janežič Peter, član 6• Savnik Anton, zunanji čan 7. Orehek Anton, zunanji član 8. Korele Anton, zunanji član Komisija ima nalogo ugotavljati kršitve delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov, po določilih pravilnika o delovnih razmerjih. Ali ni v redu izvajanje samoupravnih aktov sprejetih na zborih delovnih ljudi ? „ m e d e X „ o medu Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč tudi že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji, Najprej so v svojih vrstah, potlej pa tudi javno izrazili dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim mikrobi, le te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij), prilagajajo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učinkovanje teh umetno pridobljenih zdravil in ne nazadnje tudi veliki stroški, pa skrb o morebitnih posledicah teh, ne se tri desetletja starih zdravil so napotili mnoge zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so se zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni bilo o antibiotikih ne duha ne sluha. Poti do starih zdravil so različne. Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli, več pozornosti so namenili gibanju na svežem zraku, mnogi pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz bližnje preteklosti, saj je med NOB v najtežjih trenutkih ostajal edino "zdravilo". Opozorila svetovno zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki so postale se hitrejše in jasnejše, odkar recepte "pregleduje" računalnik, so vzpodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom. SVETOVNO RAZISKOVALNO GIBANJE V dobi, ko je bilo vse, kar je imelo nadih "patine" zanič, ko je bilo dobro le vse, kar je bilo moderno, je tudi med izgubil večji del svoje veljave. S spoznanji, da je narava največji učitelj, da človek s trganjem vezi s preteklostjo pozablja tudi na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti. In tako so vse več raziskav posvetili čebeljim pridelkom. Prav takšno vnemo kot drugje po svetu so pri raziskovanju učinkovanja čebeljih pridelkov pokazali tudi nekateri jugoslovanski znanstveniki in začeli ugotavljati stvari, ki jih niti niso pričakovali. V laboratorijih , pod mikroskopi in na živalih, kasneje pa tudi na klinikah so potrjevali, da so v čeblejih pridelkih snovi, ki imajo ugoden učinek na počutje in zdravje ljudi. Kmalu je postalo znano, da je cvetni prah najbolj skoncentrirana hrana, kar jih po znamo, saj so v njem snovi, ki jih potrebuje organizem za rast in vzdrževanje biološkega ravnotežja. Za mleček so dognali, da je biološki pospeševalec in da hrati zavira rast bakterij, plesni in virusov, •‘■ropolis je aktivna snov z izredno močnim učinkom proti virusom in bakterijam. USPEHI BOMO IH STROKO VB JAKOV Raziskovalca slovenskega mikrobiološkega instituta Bratko Filipič in prof. dr. Miha Likar sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu "Vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov", ki ga je zaradi izrednih odkritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavil tudi ameriški strokovni bilten "Interferon Scientific Memo-randa" iz Buffala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila: "iz .raziskave je razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetni prah in propolis nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom deluje tudi proti virusom. Vprašanje pa je, iz česa izvira ta antivirusna aktivnost in kakšno je razmerje med sestavo in vplivom čebele na virusno dejavnost... " . . Poskusi kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in antimikrobno dejavnost... " POSKUSI RAZVOZUALI RAZMERJE V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka in propolisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno. In tako je nastal APIKOMPLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1 : loo.ooo. ČEBELE MIŠO ZDRAVNIKI 0 delovanju Apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizkusili so ga na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in ugotovili njegovo izredno ugodno delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspesnost. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Apikompleksa dnevno. In'V tem je največja moč naravnega preparata. V preprečevanju bolezni, mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov, je nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti na prodajni polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinal;. k-er ga je ustvarila narava brez pomagal kemije je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic. Jože Vetrovec popravek V pr-etekli - 29. številki glasila je prišlo pri objavi STALMH KOMISIJ DELAVSKEGA SVETA na strani 24 in 25 do napak, k^r sta bila pomotoma izpuščena v - disciplinski komisiji PETEK Slavko iz DSS in v - notranji arbitraži LIMONI ^ili iz DSS Do napak je prišlo zaradi večkratnega prepisovanja in pa ker je bilo malo časa za preverjanje, saj je šlo vse gradivo že v tisk. Bralcem se opravičujemo. Zaradi tega še enkrat objavljamo sestav navedenih komisij. DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. 2. 3. 4. 5. 6. RADOJEVIČ Milan - predsednik CERAR Drago - član JEŽEK Vinko - član MAJDIČ ' Nande - član JANEŽIČ Peter - član PETEK Slavko- član 7. SAVNIK 8. OREHEK 9. KORELC Anton -zunanji član Anton -zunanji član Anton -zunanji član NOTRANJA ARBITRAŽA 1. FLIS 2. BANKO 3. MAZAJ 4. ZUPANC 5. GRČAR 6. LIMONI Jože - predsednik Vera - član Milan- član Olga - član Eva - član Vili - član