SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 70.KNJIGA 2019 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 70/2019 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 70/2019 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXX (2019) SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 70.KNJIGA 2019 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 70/2019 LJUBLJANA 2020 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 18. FEBRUARJA 2020 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, elektronska pošta: sazu@sazu.si spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS I ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION............................................................9 Skupšcina, redni, izredni, dopisni clani II POROCILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA..............................21 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2019.....................................................23 Delo skupšcine SAZU................................................................................................................29 I. Razred za zgodovinske in družbene vede .............................................................................. 31 II. Razred za filološke in literarne vede.......................................................................................33 III. Razred za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede...........................................35 IV. Razred za naravoslovne vede....................................................................................................37 V. Razred za umetnosti...................................................................................................................40 VI. Razred za medicinske vede.......................................................................................................47 Svet za varovanje okolja ...................................................................................................................48 Svet za energetiko..............................................................................................................................49 Svet za razvoj......................................................................................................................................52 Pravopisna komisija..........................................................................................................................59 Komisija za tisk in publikacije........................................................................................................60 Komisija za statutarna vprašanja ...................................................................................................62 Komisija za clovekove pravice.........................................................................................................62 Komisija za slovenski jezik v javnosti............................................................................................63 Fundacija dr. Bruno Breschi............................................................................................................69 Fundacija akademika Ivana Vidava...............................................................................................71 Kabinet akademika Franceta Bernika...........................................................................................71 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU / Department of International Relations and Scientific Coordination .................................72 Mednarodna izmenjava raziskovalcev..........................................................................................78 Raziskovalni program Naravna in kulturna dedišcina slovenskega naroda ......................... 81 Jubileji .................................................................................................................................................85 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja clanov SAZU..................................86 Znanstvena in umetniška srecanja/ Scientific and Art Gatherings ........................................90 Predavanja na SAZU....................................................................................................................... 119 Predstavitve knjig............................................................................................................................123 Srecanje akademikov ...................................................................................................................... 131 III CLANI / MEMBERS................................................................................................................133 I. Razred za zgodovinske in družbene vede............................................................................135 II. Razred za filološke in literarne vede.....................................................................................139 III. Razred za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede.........................................143 IV. Razred za naravoslovne vede..................................................................................................149 V. Razred za umetnosti.................................................................................................................152 VI. Razred za medicinske vede.....................................................................................................156 Znanstveni svetniki in svetovalci SAZU....................................................................................160 BIBLIOGRAFIJA CLANOV AKADEMIJE V LETU 2019 / 2019 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS........................................................................ 162 NOVI CLANI / NEW MEMBERS...............................................................................................255 I. razred..........................................................................................................................................255 Janez Kranjc...............................................................................................................................255 Peter Vodopivec ........................................................................................................................256 Charles G. Dempsey.................................................................................................................258 Reinhard Härtel........................................................................................................................259 II. razred..........................................................................................................................................261 Igor Maver..................................................................................................................................261 Andreja Žele..............................................................................................................................263 Marija Kozar - Mukic ..............................................................................................................265 Liliana Spinozzi Monai............................................................................................................267 Emil Tokarz ...............................................................................................................................269 Ivan Verc ....................................................................................................................................273 III. razred..........................................................................................................................................276 Roman Jerala .............................................................................................................................276 Duncan Haldane.......................................................................................................................278 Dejan Popovic ...........................................................................................................................280 Claude Sammut.........................................................................................................................282 IV. razred..........................................................................................................................................283 Hojka Kraigher..........................................................................................................................283 Ivan Gušic ..................................................................................................................................284 Alexei Verkhratsky...................................................................................................................285 V. razred..........................................................................................................................................285 Mirko Bratuša............................................................................................................................285 Milan Jesih.................................................................................................................................287 Nina Šenk Kosem .....................................................................................................................290 POKOJNI CLANI / DECEASED SASA MEMBERS................................................................292 UMRLI V 2019 / DEPARTED IN 2019.......................................................................................321 Arnold Feil........................................................................................................................................323 Slobodan Perovic.............................................................................................................................324 Zinka Zorko .....................................................................................................................................325 Dušan Hadži.....................................................................................................................................333 Nikola Hajdin...................................................................................................................................336 Anton Mavretic................................................................................................................................338 Lojze Gostiša....................................................................................................................................339 IV BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE / SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS ............343 BIBLIOTEKA SAZU V LETU 2019 .............................................................................................345 PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA LETO 2019 ............................................................................................................................354 V SUMMARY ...............................................................................................................................359 The Slovenian Academy of Sciences and Arts in 2019.............................................................361 SASA ORGANIZATION................................................................................................................367 MEMBERS........................................................................................................................................369 Section I. - Historical and Social Sciences..................................................................................369 Section II. - Philological and Literary Sciences ......................................................................... 374 Section III. - Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences.............................379 Section IV. - Natural Sciences.......................................................................................................386 Section V. - Arts...............................................................................................................................390 Section VI. - Medical Sciences......................................................................................................394 Library...............................................................................................................................................399 IMENSKO KAZALO CLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER......402 I ORGANIZACIJA SAZU SASA ORGANIZATION SKUPŠCINA SAZU IZVRŠILNI ODBOR Predsednik: Tadej Bajd Podpredsednika: Robert Zorec in Peter Štih Glavni tajnik: Uroš Skaleric CASTNI CLAN: France Bernik REDNI CLANI (70): Tatjana Avšic - Županc, Tadej Bajd, Emerik Bernard, France Bernik, Ivan Brat-ko, Rajko Bratož, Bojan Cercek, Vinko V. Dolenc, Igor Emri, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Franc Forstneric, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogala, Pe­ter Gosar, Igor Grabec, Niko Grafenauer, Valentin Hribar, Drago Jancar, Andrej Jemec, Gabrijel Kernel, Boštjan Kiauta, Matjaž Kmecl, Milcek Komelj, Marjan Kordaš, Janko Kos, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Ivan Kreft, Stan-ko Kristl, Janez Lamovec, Lojze Lebic, Janez Levec, Jože Macek, Janez Maticic, Jože Mencinger, Milan Mihelic, Zdravko Mlinar, Jože Mlinaric, Marko Marijan Mušic, Janez Orešnik, Boris Pahor, Boris Paternu, Marijan Pavcnik, Matija Pe­terlin, Raša Pirc, Jože Pirjevec, Blaž Rozman, Zorko Simcic, Uroš Skaleric, Boris Sket, Janez Sketelj, Slavko Splichal, Branko Stanovnik, Franc Strle, Saša Svetina, Alenka Šelih, Peter Štih, Biba Teržan, Miha Tišler, Miha Tomaževic, Drago Tr-šar, Vito Turk, Dragica Turnšek, Robert Zorec, Mitja Zupancic, Boštjan Žekš, Slavoj Žižek IZREDNI CLANI (25): Gregor Anderluh, Mirko Bratuša, Matej Brešar, Milan Dekleva, Franci Gabrov­šek, Janez Höfler, Roman Jerala, Marko Jesenšek, Milan Jesih, Hojka Kraigher, Janez Kranjc, Željko Knez, Peter Križan, Igor Maver, Jožef Muhovic, Marko Noc, Boris A. Novak, Uroš Rojko, Renata Salecl, Gregor Serša, Marko Snoj, Ma-rija Stanonik, Nina Šenk Kosem, Peter Vodopivec, Andreja Žele DOPISNI CLANI (83): Jelena Vladimirovna Boldireva, Pavel Bosák, Savo Bratos, Ruben G. Carbonell, Antonio Cardesa, Reinhart Ceulemans, Henry R. Cooper Jr., Charles G. Demp­sey, Milan R. Dimitrijevic, Martin Dimnik, Rudolf Flotzinger, Derek Clifford Ford, Manfred Geiger, Gerhard Giesemann, Paul Gleirscher, Vinko Globokar, Wolfgang L. Gombocz, Marc Leland Greenberg, Ivan Gušic, Duncan Haldane, Maja Haderlap, Tošihiro Hamano, Peter Handke, Christian Hannick, Reinhard Härtel, Harald zur Hausen, Philip G. Haydon, Ljudevit Ilijanic, Ludvik Karnicar, Hans-Dieter Klingemann, Georgi Konstantinovski, Silvin Košak, Kozar - Mukic, Ljubov Viktorovna Kurkina, Abel Lajtha, Reinhard Lauer, Jean-Marie Pierre Lehn, Florjan Lipuš, Ljubomir Madžar, Tonko Maroevic, Juraj Martinovic, Gian Carlo Menis, Joseph Milic - Emili, Wolf Moskovich, Karl-Alexander Müller, Erwin Neher, Velimir Neidhardt, Rudolf Neuhäuser, Jean Nicod, Denis Noble, Niall O‘Loughlin, Valentin Oman, Luko Paljetak, Vladimir Parpura, Alessan­dro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca, Heinz Dieter Pohl, Livio Poldini, De-jan Popovic, Bogdan Povh, Chintamani Nages Ramachandra Rao, Hans Rothe, Claude Sammut, Cesare Scalon, James Floyd Scott, Yehuda Shoenfeld, Liliana Spinozzi Monai, Dimitrije Stefanovic, Erik Valdemar Stĺlberg, Jože (Joseph) Straus, Ivan Supicic, Sergio Tavano, Bozena Tokarz, Emil Tokarz, Zlatko Ugljen, Felix Unger, Ivan Verc, Alexei Verkhratsky, John Villadsen, Marija Wakounig, Anton Wernig, Herwig Wolfram, Karl Matej Woschitz ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2019 A)PREDSEDSTVO Predsednik: Tadej Bajd Podpredsednika: Robert Zorec in Peter Štih Glavni tajnik: Uroš Skaleric Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede): Slavko Splichal Tajnik II. razreda (filološke in literarne vede): Marko Snoj Tajnik III. razreda (matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Franc Forstneric Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede): Tatjana Avšic - Županc Tajnik V. razreda (umetnosti): Milcek Komelj Tajnik VI. razreda (medicinske vede): Gregor Serša Clani predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU: Peter Fajfar, Lojze Lebic in Jože Mencinger IZVRŠILNI ODBOR PREDSEDSTVA Predsednik: Tadej Bajd Podpredsednika: Robert Zorec in Peter Štih Glavni tajnik: Uroš Skaleric Na seje izvršilnega odbora predsedstva so bili vabljeni tudi nekdanji predsednik Boštjan Žekš, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo Branko Stanovnik in upravni direktor Zoran Mezeg. B) POSEBNE ENOTE SAZU 1. BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je mag. Petra Vide Ogrin. 2. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO Vodil ga je akad. Branko Stanovnik. 3. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA Vodil ga je akad. France Bernik, castni clan SAZU. C) SVETI, ODBOR IN KOMISIJE 1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA Predsednik: akad. Andrej Kranjc Namestnik predsednika: prof. dr. France Lobnik Clani s SAZU: izr. clan prof. dr. Franci Gabrovšek, izr. clanica prof. dr. Hoj­ka Kraigher, akad. Boris Sket, akad. Janez Sketelj, akad. Boštjan Žekš Ostali clani: univ. dipl. inž. Renata Karba, prof. dr. Dušan Plut, prof. dr. h. c. Niko Torelli 2. SVET ZA ENERGETIKO Predsednik: prof. dr. Alojz Poredoš Castni predsednik: akad. Alojz Kralj Tajnik: mag. Janez Možina Clani: prof. dr. Maks Babuder, prof. dr. Ferdinand Gubina, prof. dr. Andrej Kitanovski, prof. dr. Janez Krc, prof. dr. Borut Mavko, prof. dr. Igor Papic, prof. dr. Stojan Petelin, prof. dr. Mihael Sekavcnik, prof. dr. Marko Topic, prof. mag. Rok Vodnik, dr. Franc Žlahtic 3. SVET ZA KULTURO IN IDENTITETO PROSTORA SLOVENIJE Predsednik: akad. Marko Marijan Mušic Sodelujejo: akademiki Zdravko Mlinar, Marijan Pavcnik, Biba Teržan, Bo­ris Paternu, Peter Fajfar, Josip Globevnik, Branko Stanovnik, Miha Toma­ževic, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Mitja Zupancic, Andrej Jemec, Stanko Kristl, Lojze Lebic, Milan Mihelic in Marjan Kordaš. 4. SVET ZA RAZVOJ Predsednik: akad. Igor Emri Podpredsednik: akad. Slavko Splichal Clani: akademiki Josip Globevnik, Lojze Lebic, Jože Mencinger, Zdravko Mlinar, Marijan Pavcnik, Franc Strle, Peter Štih, Robert Zorec in Boštjan Žekš ter izredni clani Milan Dekleva, Marko Jesenšek, Željko Knez, Jožef Muhovic, Uroš Rojko in Marko Snoj Vabljeni zunanji clani: Frane Adam, Igor Akrapovic, Drago Babic, Lucka Kajfež Bogataj, Maja Bucar, Leon Cizelj, Jože P. Damjan, Franci Demšar, Rober Dominko, Matjaž Dolšek, Vilma Ducman, Peter Glavic, Györkös József, Mitjan Kalin, Aleksandra Kanjuo Mrcela, Tamara Lah Turnšek, Andrej Lazar, Barbara Malic, Saša Novak, Igor Papic, Jernej Pikalo, Raj-ko Pirnat, Stane Pejovnik, Mateja Sedmak, Špela Stres, Sibil Svilan, Mitja Slavinec, Božidar Šarler, Vojmir Urlep, Jože Vižintin, Blaž Zupan in Franc Matjaž Zupancic. 5. ODBOR ZA PREUCEVANJE NARODNIH MANJŠIN Predsednik: akad. Jože Pirjevec Clani akademik: Matjaž Kmecl Ostali clani: dr. Oto Luthar, dr. Jure Gombac, dr. Gorazd Bajc, dr. Marina Lukšic - Hacin, doc. dr. Jernej Zupancic, dr. Egon Pelikan, dr. Nevenka Troha, prof. Janez Stergar, Nada Vilhar, prof. dr. Dušan Necak, dr. Vera Klopcic 6. PRAVOPISNA KOMISIJA Vodila jo je doc. dr. Helena Dobrovoljc (ISJFR, ZRC SAZU in FH UNG). Clan akademik: Janez Orešnik Clani komisije v ožji sestavi: doc. dr. Aleksandra Bizjak Koncar (ZRC SAZU), doc. dr. Tina Lengar Verovnik (FDV UL in ZRC SAZU), dr. Andrej Ermenc Skubic (samozaposleni v kulturi), doc. dr. Nataša Jakop (ZRC SAZU), izr. prof. dr. Hotimir Tivadar (FF UL), dr. Peter Weiss (ZRC SAZU), Marta Kocjan Barle (lektorica) Clani komisije v širši sestavi: izr. prof. dr. Kozma Ahacic (ZRC SAZU), mag. Peter Holozan (Amebis, d. o. o.), izr. clan prof. dr. Marko Jesenšek (FF UM), dr. Drago Kladnik (GIAM ZRC SAZU, KSZI RS), doc. dr. Nataša Logar (FDV), prof. dr. Mateja Petrovcic (Filozofska fakulteta UL), izr. clan prof. dr. Marko Snoj (ZRC SAZU), prof. dr. Irena Stramljic Breznik (FF UM), dr. Mojca Žagar Karer (ZRC SAZU), izr. clanica prof. dr. Andreja Žele (Filo­zofska fakulteta UL in ZRC SAZU), 7. KOMISIJA ZA TISK IN PUBLIKACIJE Vodil jo je akad. Peter Štih. Clani: akademiki Rajko Bratož, Igor Grabec, Ivan Kreft, Niko Grafenauer in Marjan Kordaš ter izr. clan prof. dr. Marko Snoj 8. KOMISIJA ZA STATUTARNA VPRAŠANJA Vodil jo je akad. Marijan Pavcnik. Clana: akad. Alenka Šelih in akad. Jože Mencinger Sodelavka: Eva Polanc, sekretarka predsedstva SAZU Clani razširjene statutarne komisije so še akademiki Kajetan Gantar, Bran-ko Stanovnik, Mitja Zupancic, Andrej Jemec in Janez Lamovec. 9. KOMISIJA ZA CLOVEKOVE PRAVICE Vodil jo je akad. Valentin Hribar. Castna predsednica: akad. Alenka Šelih Podpredsednica: izr. clanica prof. dr. Renata Salecl Clani: akademiki Jože Krašovec, Josip Globevnik in Blaž Rozman 10. KOMISIJA ZA SLOVENSKI JEZIK V JAVNOSTI Vodil jo je izr. clan prof. dr. Boris A. Novak (predsednik do 26. aprila). Skupšcina SAZU je 6. junija izvolila devet novih izrednih in enajst dopisnih clanov. / The SASA Assembly elected nine new Associate and eleven Corresponding Members. Novi izredni clani SAZU so postali pravnik prof. dr. Janez Kranjc, ... / The Academy welcomed the following new Associate Members: Jurist Prof. Dr. Janez Kranjc, ... zgodovinar prof. dr. Peter Vodopivec, ... / historian Prof. Dr. Peter Vodopivec, ... anglist prof. dr. Igor Maver, ... / Anglicist Prof. Dr. Igor Maver, ... slovenistka prof. dr. Andreja Žele, ... / Slovenist, Prof. Dr. Andreja Žele, ..., dr. kemijskih znanosti prof. Roman Jerala, ... / ... znanstvena svetnica Gozdarskega inštituta Prof. Dr. Roman Jerala, Slovenije prof. dr. Hojka Kraigher, ... / Research Counsellor at the Slovenian Forestry Institute, Prof. Dr. Hojka Kraigher, ... kipar Mirko Bratuša, ... / sculptor Mirko Bratuša, ... in skladateljica Nina Šenk Kosem. / and composer Nina Šenk Kosem. ... pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih ... / poet, playwright and translator Milan Jesih Clanske listine na slavnostni skupšcini so prejeli dopisni clani prof. dr. Reinhard Härtel, prof. dr. Emil Tokarz in prof. dr. Dejan Popovic, ... / At the festive inauguration ceremony, certificates of membership were handed to Corresponding Members Prof. Dr. Reinhard Härtel, Prof. Dr. Emil Tokarz and Prof. Dr. Dejan Popovic, ... tržaški slavist prof. dr. Ivan Verc in ... / Triestine Slavist, Prof. Dr. Ivan Verc, Slovesnost so popestrili glasbeniki z izvedbo del Nine Šenk Kosem. / The occasion included a musical interlude, composed by Nina Šenk Kosem. ... geolog prof. dr. Ivan Gušic. / geologist Prof. Dr. Ivan Gušic. Clani: izr. clan prof. dr. Marko Snoj (podpredsednik, v. d. predsednika od 26. aprila), akad. Ivan Bratko, doc. dr. Nataša Gliha Komac, akad. Matija Gogala, izr. clan prof. dr. Marko Jesenšek, prof. dr. Dean Komel (mirovanje clanstva od 4. decembra), akad. Milcek Komelj, akad. Marjan Kordaš in akad. Jože Mencinger D)FUNDACIJI 1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI Predsednik: akad. Kajetan Gantar Podpredsednik: izr. clan prof. dr. Marko Jesenšek Tajnik: prof. Jože Faganel FUNDACIJA AKADEMIKA IVANA VIDAVA Predsednik uprave: akademik Branko Stanovnik Clani: akademika Josip Globevnik in Boštjan Žekš, izr. clan prof. dr. Matej Brešar in upravni direktor SAZU Zoran Mezeg E) UPRAVA SAZU Upravni direktor je bil Zoran Mezeg. SKUPŠCINA SAZU PREDSEDSTVO POSEBNE ENOTE Biblioteka Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo Kabinet akademika Franceta Bernika SVETI, ODBOR IN KOMISIJE Svet za varovanje okolja Svet za energetiko Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije v znanosti Svet za razvoj Odbor za preucevanje narodnih manjšin Pravopisna komisija Komisija za tisk in publikacije Komisija za statutarna vprašanja Komisija za clovekove pravice Komisija za slovenski jezik v javnosti FUNDACIJI Fundacija dr. Bruno Breschi Fundacija akademika Ivana Vidava RAZREDI I. RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede II. RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE III. RAZRED ZA MATEMATICNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE Oddelek za matematicne, fizikalne in kemijske vede Oddelek za tehniške vede IV. RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE V. RAZRED ZA UMETNOSTI VI. RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE UPRAVA Kabinet predsednika Upravna pisarna Sekretariat predsedstva Pisarna predsedstva Oddelek za tisk in publikacije Financno-racunovodska služba Tehnicno-nabavna in investicijska služba KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (1938–1949) SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (od 1949) PREDSEDNIKI: Nahtigal, Rajko (1939–1942), clan filozofsko-filološko-historicnega ra­ zreda Vidmar, Milan (1942–1945), clan matematicno-prirodoslovnega razreda Kidric, France (1945–1950), clan razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945–1948), clan razreda za zgodovinske in družbene vede (1948–1950) Ramovš, Fran (1950–1952), clan razreda za filološke in literarne vede Vidmar, Josip (1952–1976), clan razreda za filološke in literarne vede Milcinski, Janez (1976–1992), clan razreda za medicinske vede Bernik, France (1992–2002), clan razreda za filološke in literarne vede Žekš, Boštjan (2002–2008), clan razreda za matematicne, fizikalne, ke­ mijske in tehniške vede Trontelj, Jože (2008–2013), clan razreda za medicinske vede Mušic, Marko Marijan (2014), clan razreda za umetnosti Bajd, Tadej (2014–), clan razreda za matematicne, fizikalne, kemij­ ske in tehniške vede PODPREDSEDNIKI: Lavric, Božidar (1950–1961), clan razreda za prirodoslovne in medicin­ske vede Kuhelj, Anton (1961–1980), clan razreda za matematicne, fizikalne in tehniške vede Ziherl, Boris (1975–1976), clan razreda za zgodovinske in družbene vede Kreft, Bratko (1976–1992), clan razreda za umetnosti Blinc, Robert (1980–1999), clan razreda za matematicne, fizikalne in tehniške vede (1980–1994), clan razreda za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede (1994–2011) Zlobec, Ciril (1992–1999), clan razreda za umetnosti Gantar, Kajetan (1999–2005), clan razreda za filološke in literarne vede Kralj, Alojz (1999–2002), clan razreda za matematicne, fizikalne, ke­ mijske in tehniške vede Trontelj, Jože (2002–2008), clan razreda za medicinske vede Šelih, Alenka (2005–2008), clanica razreda za zgodovinske in družbe­ ne vede Gogala, Matija (2008–2011), clan razreda za naravoslovne vede Mušic, Marko Marijan (2008–2014), clan razreda za umetnosti Bajd, Tadej (2011–2014), clan razreda za matematicne, fizikalne, ke­ mijske in tehniške vede Kranjc, Andrej (2014–2017), clan razreda za naravoslovne vede Krašovec, Jože (2014–2017), clan razreda za filološke in literarne vede Zorec), Robert (2017–), clan razreda za naravoslovne vede Štih, Peter (2017–), clan razreda za zgodovinske in družbene vede GLAVNI TAJNIKI: Krek, Gregor (1939–1942), clan pravnega razreda Ramovš, Fran (1942–1950), clan filozofsko-filološko-historicnega ra­zreda (1942–1945), clan razreda za zgodovinske in ze­mljepisne vede, filozofijo in filologijo (1945–1948), clan razreda za filološke in literarne vede (1948–1950) Kos, Milko (1950–1972), clan razreda za zgodovinske in družbene vede Kušej, Gorazd (1972–1980), clan razreda za zgodovinske in družbene vede Goricar, Jože (1980–1985), clan razreda za zgodovinske in družbene vede Batis, Janez (1985–1992), clan razreda za medicinske vede Drovenik, Matija (1992–1999), clan razreda za naravoslovne vede Andolšek - Jeras, Lidija(1999–2002), clanica razreda za medicinske vede Gogala, Matija (2002–2008), clan razreda za naravoslovne vede Kranjc, Andrej (2008–2014), clan razreda za naravoslovne vede Skaleric, Uroš (2014–), clan razreda za medicinske vede CLANI PREDSEDSTVA SAZU PO 22. CLENU ZAKONA O SAZU: Batis, Janez (1996–2002), clan razreda za medicinske vede Ramovš, Primož (1996–1999), clan razreda za umetnosti Vodovnik, Lojze (1996–2000), clan razreda za matematicne, fizikalne, ke­ mijske in tehniške vede Zlobec, Ciril (1999–2002), clan razreda za umetnosti Mayer, Ernest (2000–2003), clan razreda za naravoslovne vede Andolšek - Jeras, Lidija(2002–2003), clanica razreda za medicinske vede Macek, Jože (2003–2008), clan razreda za naravoslovne vede Pavcek, Tone (2003–2008), clan razreda za umetnosti Svetina, Saša (2004–2008), clan razreda za medicinske vede Gantar, Kajetan (2008–2011), clan razreda za filološke in literarne vede Jemec, Andrej (2008–2014), clan razreda za umetnosti Šelih, Alenka (2008–2014), clanica razreda za zgodovinske in družbene vede Gogala, Matija (2011–2017), clan razreda za naravoslovne vede Fajfar, Peter (2014–), clan razreda za matematicne, fizikalne, kemij­ske in tehniške vede Lebic, Lojze (2014–), clan razreda za umetnosti Mencinger, Jože (2017–), clan razreda za zgodovinske in družbene vede II. POROCILO O DELU SAZU REPORT ON THE WORK OF SASA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2019 Porocilo s skupšcine SAZU 27. februarja 2020 Najpomembnejši dogodek preteklega leta je bila izvolitev devetih novih clanic in clanov. Naše vrste so obogatili in tudi pomladili profesor rimskega prava Janez Kranjc, zgodovinar, znanstveni svetnik Peter Vodopivec, profesor za an-gleško in ameriško književnost Igor Maver, profesorica za slovenski knjižni jezik Andreja Žele, profesor za biokemijo Roman Jerala, znanstvena svetnica gozdarskega inštituta Hojka Kraigher, kipar, profesor Mirko Bratuša, pesnik in prevajalec Milan Jesih ter naša najmlajša clanica, skladateljica Nina Šenk Ko­sem. Vsi se odlikujejo z vrhunskimi, mednarodno priznanimi znanstvenimi in umetniškimi dosežki. Posebej smo ponosni na enajst dopisnih clanic in clanov iz tujine. Med dopisne clane so bili izvoljeni: Charles G. Dempsey in Reinhard Härtel v I. razredu, Marija Kozar - Mukic, Liliana Spinozzi Monai, Emil Tokarz in Ivan Verc v II. razredu, nobelovec Duncan Haldane, Dejan Popovic in Claude Sammut v III. razredu ter Ivan Gušic in Alexei Verkhratski v IV. akademijskem razredu. Vsi so že v preteklosti in bodo tudi v bodoce pomembno bogatili slovensko znanstveno in umetniško okolje. Na nacionalnih evropskih akademijah prevladuje mnenje, da je najpo­membnejša naloga akademij v enaindvajsetem stoletju znanstveno svetovanje politiki. To svetovanje je mogoce najucinkoviteje izvajati preko organiziranja posvetov, konferenc in okroglih miz. V preteklem letu smo organizirali štiri ve-cje posvete. Ob stoletnici prikljucitve Prekmurja je potekal dvodnevni simpozij z naslovom Mi vsi živeti šcemo. Z mocno udeležbo mednarodnih predavateljev se je odlikoval posvet The Other Brain. Skupaj s Teološko in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo pripravili simpozij Hyeronimus noster. Na posvetu o kakovosti v visokem šolstvu pa smo imeli priložnost poslušati predavanje nek­danjega rektorja Univerze v Cambridgeu in clana Royal Society, sira Leszeka Borysiewicza. Trije dogodki so postali že stalnica naše Akademije. Lansko leto smo pri­pravili že tretje srecanje clanic in clanov Slovenske akademije znanosti in ume­tnosti z mladimi, ki poteka spomladi ob Evropskem dnevu za mlade. Tema odlicno obiskanega dogodka v letu 2019 je bila fizika osnovnih delcev. Med pre­davatelji je bil tudi gost iz CERN-a dr. Cristoph Schaefer. Dogodek, ki je obsegal dopoldanska predavanja in popoldansko eksperimentalno delo, je v imenu III. razreda pripravil profesor Peter Križan. Na pobudo podpredsednika akad. Ro­berta Zorca je lansko leto ob podelitvi Nobelove nagrade za fiziologijo ali me-dicino že tretjic potekal Dan fiziologije. Hkrati je potekal posvet za gimnazijske profesorje v organizaciji Slovenskega fiziološkega društva, ki mu predseduje dr. Nina Vardjan. Letošnja tema sta bila kisik in fiziologija. Tudi na tem dogodku je predavala tuja gostja dr. Beatrice Giuntoli, profesorica z Univerze v Pisi. Delav-no leto se je na Akademiji sklenilo s predbožicnim predavanjem, ki ga že vec let pripravlja oddelek za zgodovinske vede I. razreda. Predavanje z naslovom Novi pogledi na integracijo Karantancev in njihovih slovanskih sosedov v frankovsko--otonsko cesarstvo je predstavil podpredsednik akad. Peter Štih. Ne mine leto, da na Akademiji ne bi organizirali posveta na temo iz prava. V lanskem letu je bil to najprej posvet o pravnem in družbenem položaju odra­slih z motnjo v duševnem razvoju in potem pred koncem leta še konferenca o razlagalnem pomenu pravnih nacel. Enako kot v prejšnjih letih smo se clanice in clani SAZU sestali s predstavniki ARRS na prvi seji Usmerjevalne skupine za izpopolnjevanje sistema sofinanciranja in spremljanja raziskovalne dejavnosti. Delavni so bili tudi akademijski sveti in komisije. Svet za varovanje okolja je pripravil tri dogodke. Spodbuda za prvega je bil pristop Slovenije k Pogodbi o Antarktiki. Podlaga posveta o možnostih trajne rabe tal v Evropi in Sloveniji je bil dokument EASAC-a. Ob koncu leta je sledil še posvet o gozdu in podnebnih spremembah, ki je sledil vrsti posvetov na temo gozd in les, ki so potekali v prejšnjih letih. Skrb za materinšcino je ena poglavitnih nalog Slovenske akade­mije znanosti in umetnosti. Komisija za slovenski jezik v javnosti je v preteklem letu najprej pripravila tiskovno konferenco, na kateri je predstavila svoja priza­devanja za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Sledil je posvet z naslovom Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinšcine je odvisen od nas samih ter posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik. Akademijski svet za razvoj je pod skupnim naslovom Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega go-spodarstva in družbe kot celote pripravil dva posveta. Prvi je obravnaval davcne olajšave za raziskovanje in razvoj in drugi inovacijski proces v Sloveniji. Na Akademiji je potekala tudi vrsta predavanj, med njimi tudi nastopna predavanja novih clanic in clanov. Izšla je tudi knjiga z nastopnimi predavanji novih izrednih clanic in clanov, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ker izbiramo najboljše med najboljšimi, ni težko razumeti, da so njihova nastopna predava­nja imenitna. Naj zato ponovim svojo željo iz novoletnega nagovora. Želim si, da bi nastopna predavanja novih izrednih clanic in clanov postala akademijski dogodek, ki bi bil obiskan najmanj v takem obsegu, kot so volilne skupšcinske seje. Posebej pa moram omeniti še predavanje naše cenjene clanice akademi­kinje Dragice Turnšek o koralnem grebenu Slovenije, ki smo ga z veseljem in zanimanjem poslušali. Poleg dejavnosti clanic in clanov na sami Akademiji je za vsako nacional-no akademijo posebej pomembno mednarodno sodelovanje. Stalno sodelova­nje Slovenske akademije poteka v okviru zvez evropskih akademij EASAC in ALLEA. Vsako leto sodelujemo tudi na konferenci podonavskih akademij, ki poteka pod okriljem Evropske akademije znanosti in umetnosti. Dejavni smo tudi v organizaciji ANSO, ki jo je pred dvema letoma ustanovila Kitajska aka-demija znanosti in katere ustanovna clanica je tudi SAZU. V lanskem letu smo zaradi tega lahko tudi nominirali kandidate za novoustanovljene nagrade te prestižne mednarodne organizacije, ki ima sedež na Kitajski akademiji znanosti v Pekingu. Tudi v letu 2019 smo se udeležili znanstvene konference, ki poteka vsako leto kot pobuda Procesa Zahodni Balkan pod okriljem nemške Leopoldine. Ker je za vse dežele Zahodnega Balkana znacilen znaten beg možganov, sem predla-gal, da na konferenco povabijo tudi predsednico društva VTIS Andrejo Bogataj, ki koncuje doktorski študij na Inštitutu Maxa Plancka v Münchnu. Skupaj sva predstavila dober primer delovanja društva VTIS, ki obsega že vec kot 1500 Slovenk in Slovencev, ki študirajo ali raziskujejo v tujini. Dober stik z domovino spreminja beg v kroženje možganov. Sam sem še posebej vesel, da smo bili lansko leto že drugic povabljeni na Forum višegrajskih akademij. Na tokratnem sestanku, ki je potekal na Avstrij-ski akademiji znanosti, smo dali pobudi V4+2 v znanosti. Višegrajske akademije se bodo skupaj z avstrijsko in slovensko akademijo trudile za vecjo prepoznav­nost srednjeevropskih raziskovalcev v evropskem raziskovalnem prostoru. So­casno je na Dunaju potekal na povabilo avstrijske akademije Joint Academy Day 2019. Avstrijski akademiki so se predlansko leto prvic srecali z nizozemskimi, lani pa s poljskimi, ceškimi, slovaškimi, madžarskimi in slovenskimi. Vsaka akademija je pripravila en panel, na katerem pa so sodelovali clani vseh šestih akademij. Tema našega panela je bila ohranitev polno funkcionalnega jezika v evropskih deželah. Panel je vodila naša nova clanica, profesorica Andreja Žele. Ostale teme so obsegale preskrbo z vodo v luci klimatskih sprememb, vpliv ERC-projektov na raziskovalno politiko, vlogo akademij z raziskovalnimi inšti­tuti in brez njih, neposredno demokracijo in znanost za mlade. Opis mednarodne dejavnosti je podrobno opisan v Letopisu. Omenim naj samo še sedmo srecanje s clani društva VTIS, ki poteka vsako leto 26. decembra in se ga vsakic udeležujeva z vodjo mednarodnega oddelka, akad. Brankom Sta-novnikom, in serijo dobro obiskovanih predavanj clanov ameriško-slovenske fundacije ASEF, ki se vrstijo v Prešernovi dvorani. V preteklem letu pa nas je obiskala tudi delegacija Kitajske akademije znanosti, ki nam je podarila ume­tniško repliko ekvatorialne obrocaste krogle, to je zvezdnega opazovalnika, ki ga je zasnoval naš rojak Ferdinand Avguštin Hallerstein, s kitajskim imenom Liu Songling. V letnem porocilu želim podati tudi kratek povzetek dela, ki ga vsak pone-deljek opravljamo clani izvršilnega odbora, skupaj z vodjo mednarodnega od­delka akad. Brankom Stanovnikom, upravnim direktorjem Zoranom Mezgom in sekretarko predsedstva Evo Polanc. Veckrat je na sestankih beseda tekla o treh zapušcinah, ki jih je prejela Akademija. Dogovori o delitvi domacije Škerk med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Akademijo potekajo tako pocasi, da lani nismo mogli v Trnovci organizirati nobenega dogodka. Tako smo se od­locili, da pocastimo spomin na umetnico Zoro Koren Škerk z razstavo njenih del v Prešernovi dvorani. Boljše novice kot iz Trnovce prihajajo iz Trnovega. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja so se že zacela prva obnovitvena dela Finžgar­jeve vile. Akademija je v lanskem letu prejela tudi zapušcino profesorja Giorgia Pilerija, prijatelja akad. Matije Gogale. Zapušcina obsega predvsem strokovne knjige, pa tudi anatomske artefakte in stare opticne instrumente, ki jih je upo­rabljal kot nevropatolog pri raziskavah možganov kita. Konec meseca septembra je bil podpisan tudi akt o ustanovitvi Cankarjeve nagrade, sprejet pa je bil tudi njen statut. Nagrado, ki je namenjena izvirnemu literarnemu delu s kateregakoli podrocja Cankarjevega ustvarjanja, so ustano­vili slovenski center PEN kot pobudnik, SAZU, ZRC SAZU in Univerza v Lju­bljani. Objavljen je bil tudi že razpis za nagrado, ki bo financno dotirana in bo prvic podeljena leta 2020 na Vrhniki na dan pisateljevega rojstva. V letu 2015 je bila za 30 odstotkov znižana osnova za izplacila clanskih nagrad – priznavalnin za nagrajevanje odlicnosti, ki jih prejemamo v skladu z zakonom in statutom redni in izredni clani in clanice akademije. V letih 2016, 2017 in 2018 smo zaradi splošnega varcevanja na podrocju znanosti ta ukrep sami podaljšali s sklepom predsedstva. Na razlicnih srecanjih s predstavniki vlade nam je bilo receno, da bodo z izboljšanjem splošne gospodarske situa­cije vrnjena sredstva za izplacilo clanskih nagrad. Te obljube pa nista držala niti tedanji predsednik vlade Miro Cerar niti tedanji minister za finance Dušan Mramor. Lansko leto sta nam prisluhnila sedanji minister za finance Andrej Bertoncelj in minister za znanost Jernej Pikalo in vrnjen nam je bil del prora-cunskih sredstev za izplacila clanskih nagrad. V preteklem letu je na podrocju varovanja okolja in energetike potekalo zgledno sodelovanje med Akademijo ter Državnim svetom in Državnim zbo­rom. Podprli smo pobudo našega clana Marka Noca, da se splošno znanje o infarktu in zastoju srca vkljuci v višje razrede devetletke in srednje šole. Pobu-do podpira tudi predsednik države Borut Pahor. Odlicno predavanje profesorja Noca pa je predstavljeno na spletni strani. Na pobudo izvršilnega odbora so zaprošeni clani iz vseh šestih razredov pripravili nov predlog 8. clena novele zakona o visokem šolstvu, ki govori o uporabi anglešcine na univerzah. Pre­dlog smo poslali ministru za visoko šolstvo, znanost in šport. Skupaj s Klubom slovenskih podjetnikov smo predlagali, da se uvedejo davcne olajšave za mla­de znanstvenike, ki se vrnejo iz tujine in nadaljujejo raziskovalno pot v Slove­niji. Veckrat smo se pogovarjali o nastajajocem Centru slovenske znanosti in delu Hiše eksperimentov, katere soustanovitelji smo. Prijazno smo se odzvali na pobudo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v zvezi z nacrtovanimi dejavnostmi za zašcito Jadrana. Razpravljali smo tudi o primernem številu in relevantnosti izjav, ki jih pripravlja Akademija. Kot vselej sem tudi lani prejel številna vabila za nagovore ali predavanja. Na tem mestu želim omeniti samo najpomembnejša. Uvodno predavanje sem imel na X. Konferenci slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slo­venije. Govoril sem o dejavnostih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v zadnjih letih. Ob stoletnici rojstva našega dopisnega clana Rajka Tomovica sem predaval na Srbski akademiji znanosti in umetnosti. Govoril sem o sodelovanju ljubljanskih in beograjskih raziskovalcev na podrocju robotike in biokiberneti­ke. Z nagovorom sem pozdravil navzoce ob 65-letnici Krke in socasnem slove­snem odkritju Krkine deklice z rastoco knjigo. Slavnostni nagovor sem imel tudi na podelitvi mednarodnih Medisovih nagrad za izstopajoce dosežke v medicini in farmaciji. Z nagovorom sem pozdravil udeležence mednarodne znanstvene konference o proizvodnem inženirstvu, ki poteka pod okriljem Mednarodne akademije za proizvodno inženirstvo. Ob stoletnici študija elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani pa sem nagovoril svoje kolege elektrotehnike. Kot najprijetnejši dogodek preteklega leta omenjam ekskurzijo clanic in clanov Akademije, na kateri smo pod odlicnim vodstvom akad. Bibe Teržan in akad. Petra Štiha najprej obiskali prazgodovinsko naselbino na Cvingerju in si zatem ogledali še samostan in cerkev v Sticni. Akademija ima še drugo pomembno nalogo, to je, da se spominja življe­nja in dela pomembnih pokojnih znanstvenic in znanstvenikov ter umetnic in umetnikov. V preteklem letu smo obsežno biografsko monografijo posvetili elektrotehniku Lojzetu Vodovniku. Z dvema knjižnima izdajama smo pocastili spomin na filozofa in sociologa Veljka Rusa. Biografske reminiscence o svojem ustvarjalnem delu pa je v dialogu s Francetom Pibernikom zapisal akad. Zorko Simcic. Lani smo pripravili tudi tri pomembne spominske simpozije. Prvi sim-pozij je obravnaval življenje in delo slavista, primerjalnega slovstvenega zgodo­vinarja in etnografa Matija Murka. Drugi je bil posvecen etnologu in etnografu Milku Maticetovemu in tretji pesniku in dramatiku Danetu Zajcu. V lanskem letu smo se morali posloviti od akad. Zinke Zorko in akad. Dušana Hadžija. Zapustil nas je svetovalec Lojze Gostiša. Zapustili pa so nas tudi dopisni clani Slobodan Perovic in Arnold Feil iz prvega ter Nikola Hajdin in Anton Mavretic iz tretjega razreda. Naše clanice in clane pogosto najdemo med prejemniki uglednih nacional­nih in mednarodnih priznanj. To vedno znova potrjuje, da medse odgovorno in skrbno izbiramo najodlicnejše znanstvenike in umetnike. Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta prejela akad. Alenka Šelih in akad. Josip Globevnik. Dopisni clan Marc L. Greenberg je prejel priznanje ambasador znanosti Republike Slo­venije za vrhunske dosežke v slovenisticnem jezikoslovju in promocijo sloven-šcine, slovenistike in Slovenije v Združenih državah Amerike. Dopisna clanica Maja Haderlap je prejela avstrijsko državno nagrado za umetnost, dopisni clan Peter Handke pa Nobelovo nagrado za književnost. Z zlatim redom za zasluge sta bila odlikovana akad. Janko Kos in dopisni clan Florjan Lipuš. Akad. Drago Jancar je prejel nagrado Stefana Mitrova Ljubiše, izredni clan Boris A. Novak pa Levstikovo nagrado. To je moje šesto in zadnje letno porocanje na spomladanski skupšcinski seji. Naj ga sklenem z zahvalo vsem clanom in clanicam Akademije za delo, ki so ga v teh letih opravili na Novem trgu 3. Tadej Bajd DELO SKUPŠCINE SAZU Skupšcina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 21. februarja in 6. junija. Skupšcina SAZU 21. februarja Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika zasedanja skupšcine dne 27. februarja 2018. 2. Porocilo predsednika o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2018. 3. Obravnava in sprejem porocila o financnem poslovanju Slovenske akade­mije znanosti in umetnosti v letu 2018. 4. Obravnava in sprejem osnutka rebalansa financnega nacrta Slovenske aka-demije znanosti in umetnosti za leto 2019. 5. Razno. SKLEPI 1. SKLEP: Zapisnik financne skupšcine Slovenske akademije znanosti in umetnosti z dne 27. februarja 2018 je bil soglasno potrjen. 2. SKLEP: Skupšcina se je seznanila s porocilom predsednika o delu Sloven-ske akademije znanosti in umetnosti v letu 2018. 3. SKLEP: Skupšcina je soglasno sprejela financno porocilo Slovenske akade­mije znanosti in umetnosti za leto 2018. 4. SKLEP: Skupšcina je soglasno sprejela osnutek rebalansa financnega nacrta Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2019, ki zacne veljati skladno z vsebino in po uveljavitvi Rebalansa proracuna Republike Slove­nije za leto 2019. Skupšcina SAZU 6. junija Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika skupšcine dne 21. februarja 2019. 2. Izvolitev verifikacijske in volilne komisije. 3. Porocilo verifikacijske komisije. 4. Predstavitev kandidatov za nove dopisne in izredne clane SAZU. 5. Volitve. 6. Odmor. 7. Razglasitev volilnih izidov in sklepni del skupšcine. 1. SKLEP: Zapisnik financne skupšcine Slovenske akademije znanosti in umetnosti z dne 21. februarja 2019 je bil soglasno potrjen. 2. SKLEP: Skupšcina je soglasno izvolila izr. clana prof. dr. Gregorja Seršo in prof. dr. Marka Snoja za clana verifikacijske komisije za izvedbo volitev novih clanov SAZU dne 6. junija 2019. 3. SKLEP: Skupšcina je soglasno izvolila akad. Franca Forstnerica za predse­dnika, izr. clana prof. dr. Francija Gabrovška in prof. dr. Uroša Rojka pa za clana volilne komisije za izvedbo volitev novih clanov SAZU dne 6. junija 2019. Za nove izredne in dopisne clane so bili izvoljeni: v razredu za zgodovinske in družbene vede zasl. prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Peter Vodopivec, zasl. prof. dr. Charles Dempsey in prof. dr. Reinhard Härtel; v razredu za filološke in literarne vede prof. dr. Andreja Žele, prof. dr. Igor Maver, Marija Kozar - Mukic, dr. Liliana Spinozzi Monai, prof. dr. Emil Tokarz in prof. dr. Ivan Verc; v razredu za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede prof. dr. Roman Jerala, prof. dr. Duncan M. Haldane, prof. dr. Dejan Popovic in prof. dr. Claude Sammut; v razredu za naravoslovne vede prof. dr. Hojka Krai­gher, prof. dr. Ivan Gušic in prof. dr. Alexei Verhratsky; v razredu za umetnosti pa Nina Šenk Kosem, prof. Mirko Bratuša in Milan Jesih. RAZREDI SAZU RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Ob koncu leta je imel razred 12 rednih (deset clanov in dve clanici), 4 izredne (3 clane in eno clanico) ter 17 dopisnih clanov oz. clanic. Razred ima oddelek za zgodovinske vede in oddelek za družbene vede. V oddelku za zgodovinske vede je pet rednih clanov in dva izredna, v oddelku za družbene vede pa sedem rednih clanov in dva izredna. V letu 2019 je razred dobil dva nova izredna clana, po enega v vsakem oddelku, umrla pa sta dva dopisna clana. Tajnik razreda je Slavko Splichal, nacelnica oddelka za zgodovinske vede je Biba Teržan, nacelnik oddelka za družbene vede pa je Jože Mencinger. Akad. Alenka Šelih je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Raziskovalno in družbeno delovanje clanov razreda je spet potekalo v okviru dejavnosti razreda in Akademije ter na njihovih maticnih fakultetah in v razi­skovalnih organizacijah pa tudi v drugih institucijah. Štirje clani razreda so clani Evropske akademije (Academia Europaea/The Academy of Europe), trije pa clani Evropske akademije znanosti in umetnosti (European Academy of Sciences and Arts). V letu 2019 sta clana razreda pri Agenciji za raziskovanje in razvoj Repu­blike Slovenije (ARRS) vodila delo Znanstvenoraziskovalnega sveta za družbene vede (Slavko Splichal) in Sveta za interdisciplinarne raziskave (Renata Salecl). Clani razreda so se sestali na štirih rednih sejah, na posebni dopisni seji pa so pripravili pripombe na predlog zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Na rednih sejah je razred obravnaval predloge clanov za program razreda v letu 2019, predloge za delo Sveta za razvoj pri SAZU ter volitve novih clanov 2019. Med drugim je bilo sklenjeno, da razred prevzame vsebinski del organi­zacije tradicionalnega srecanja akademikov z mladimi v marcu 2020, ki bo po­sveceno prihodnosti Evropske unije in bo potekalo v sodelovanju s predstavni­štvom Evropske komisije v Sloveniji. Clani razreda so predlagali vodstvu SAZU, naj vladi RS predlaga, da za obdobje slovenskega predsedovanja Svetu EU (julij– december 2021) oz. za obdobje »trojke predsedstev« (Nemcija, julij–december 2020, in Portugalska, januar–junij 2021) vkljuci med tematike, ki bodo v tem obdobju obravnavane v Svetu, tudi znanost za državljane in z državljani (citizen science) ter identiteto majhnih narodov v EU. SAZU oz. I. razred bi o teh tema­tikah lahko pripravil širši mednarodni posvet. Akad. Mlinar je v zvezi s tem organiziral vec razprav o skupnostni zna­nosti z vkljucevanjem poznavalcev tematike v Sloveniji. Te naj bi prispevale k vsebinski opredelitvi programa delovanja in (predvidenega) mednarodnega po­svetovanja na to temo. Gre za eno od tematik delovanja Sveta za razvoj SAZU, ki je bila vkljucena tudi v plenarno obravnavo na letnem srecanju Slovenskega sociološkega društva. Ob tem je prvic javno predstavil svojo pobudo za inten­ zivnejše vkljucevanje kreativnih potencialov »prebivalcev kot raziskovalcev« ter za intenziviranje povezanosti med akademsko sfero znanstvenega delovanja in širšim družbenim okoljem. Vzpostavljena je bila širša mreža sodelovanja, še po­ sebej s Centralno tehniško knjižnico, Arhivom družboslovnih podatkov, Uni- verzo za tretje življenjsko obdobje, sodelavci Slovenske wikipedije in drugimi akterji civilne družbe. Clani oddelka so v letu 2019 (so)organizirali številna znanstvena srecanja in predavanja ter pripravo in predstavitev znanstvenih publikacij: -17. januarja je potekal Gabrovcev dan, strokovno srecanje arheologov z mednarodno udeležbo. Posveceno je bilo tematiki starejše železne dobe na Notranjskem in Krasu ter v sosednjih pokrajinah, Kvarnerju in Istri. Po-tekalo je v sodelovanju s Slovenskim arheološkim društvom, Narodnim muzejem Slovenije in Oddelkom za arheologijo FF UL, s strani SAZU pa je bila soorganizatorka akad. Biba Teržan. -24. januarja je akad. Slavko Splichal sodeloval na konferenci z naslovom Democracy in a Digital Society v Berlinu, ki so jo organizirali ALLEA, Re-Imagine Europa in Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissen­schaften. -21. marca je na SAZU potekal posvet o pravnih problemih odraslih z du­ševno motnjo, ki ga je v sodelovanju z Zvezo društev Sožitje in društvom Downov sindrom Slovenija koordinirala akad. Alenka Šelih in se ga je ude­ležilo okrog 50 udeleženk in udeležencev. -8. maja je oddelek za zgodovinske vede organiziral za clane in sodelavce SAZU strokovno ekskurzijo, na kateri smo si ogledali arheološko najdišce na Cvingerju nad Virom pri Sticni in cistercijanski samostan z župnijsko cerkvijo v Sticni. Strokovno sta vodila ekskurzijo akad. Peter Štih in akad. Biba Teržan. -29. in 30. maja je bil znanstveni simpozij ob 100. obletnici prikljucitve Pre­kmurja h Kraljevini SHS v prostorih SAZU. Organizator na strani SAZU je bil akad. Peter Štih. -Med 23. in 27. oktobrom je potekal mednarodni simpozij ob 1600-letnici Hi-eronimove smrti Hieronymus noster v prostorih SAZU z vec kot sto udele­ženci. Simpozij so organizirali SAZU, univerze v Ljubljani, Zagrebu, Gradcu in Varšavi, Srednjeevropska univerza na Dunaju (CEU), mednarodna mreža Europa Renascens, projekt Danubius (Université de Lille) in Institut des So­urces chrétiennes. Soorganizator simpozija je bil akad. Rajko Bratož. -15. novembra se je prof. Simona Kustec Lipicer s Fakultete za družbene vede kot predstavnica razreda udeležila razprave o neposredni demokraciji na Joint Academy Day in srecanju višegrajskih akademij na Dunaju. -3. decembra je na SAZU potekal posvet (Razlagalni) pomen pravnih nacel, ki ga je pripravil akad. Marijan Pavcnik, na njem pa je bilo predstavljenih devet referatov, ki bodo v letu 2020 izšli tudi v posebni publikaciji. -4. decembra so Sekcija za sociologijo casa Slovenskega sociološkega dru­štva, Znanstvena knjižnica FDV in razred za zgodovinske in družbene vede SAZU organizirali predstavitev dveh knjig z zgodnjimi znanstvenimi ob-javami in kasnejšimi pogovori z novinarji pokojnega sociologa in filozofa, akad. Veljka Rusa – Deset filozofsko-socioloških spisov Veljka Rusa (uredila N. Toš in A. Rus) in Veljko Rus v pogovorih z javnostjo (uredil N. Toš). -12. decembra je imel akad. Peter Štih že tradicionalno decembrsko pre­davanje z naslovom: Novi pogledi na integracijo Karantancev in njihovih slovanskih sosedov v frankovsko-otonsko cesarstvo. V uredništvu clanov razreda je izšlo vec znanstvenih publikacij: - Pravni in družbeni položaj oseb z motnjami v duševnem razvoju, Razprave. [Razred 1], Razred za zgodovinske in družbene vede = Dissertationes. Classis 1, Historia et sociologia št. 37, uredili Alenka Šelih in Barbara Novak (Lju­bljana 2019). - Arheološka dedišcina Slovenije od osamosvojitve – varovanje in prezenta­cija. Razprave. [Razred 1], Razred za zgodovinske in družbene vede = Disser­tationes. Classis 1, Historia et sociologia št. 38, uredila Bojan Djuric in Biba Teržan (Ljubljana 2019). - Gabrovcev dan 2017. Znanstveni simpozij Halštatske kulturne skupine na obmocju Slovenije – Štajersko-panonska skupina, v: Arheološki vestnik 70, 2019, str. 315–515. Clani/-ce razreda so sodelovali tudi v delu številnih delovnih teles Akade­ mije: Sveta za razvoj, Komisije za tisk in publikacije ter Komisije za clovekove pravice. Slavko Splichal II. RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE Ob koncu leta je imel razred sedem rednih, pet izrednih in 15 dopisnih clanov, kar je eden vec kot pred letom dni, ko jih je bilo najmanj v zadnjih 50 in vec letih. Na volilni skupšcini sta bila izvoljena dva nova izredna clana in štirje do-pisni, a nas je že pred tem 22. marca zapustila redna clanica Zinka Zorko. Razred je imel šest sej, in sicer pet rednih, 19. februarja, 26. marca, 16. maja, 1. oktobra in 11. decembra, in eno dopisno, ki je potekala med 21. in 24. majem. Na seji 19. februarja, ki iz razumljivih razlogov ni bila sklepcna, smo se poleg tekocim porocilom in zadevam, o katerih se razprava lahko zakljuci brez sklepov, posvetili predvsem dogovoru o tem, kdo bo napisal vsebinske uteme­ljitve za nove clane, o katerih smo se dogovorili na seji decembra 2018, in kdo bodo njihovi podpisniki ter sopodpisniki. Na seji 26. marca je tekla beseda o posvetih, simpozijih in drugih priredi­tvah v organizaciji ali soorganizaciji II. razreda ali katerega njegovih clanov, tj. o simpozijih o Matiji Murku (3. 6.) in Milku Maticetovem (10. 9.) ter posvetih Jezikovna samozavest (14. 6.), Spol in spoštovanje (14. 11.) ter prvem Slovenskem pravorecnem posvetu (predvidoma 21. 5. 2020). Zaradi upadanja števila razre­dnih clanov se nismo niti smeli niti mogli izogniti kriticnim mislim o odloca­nju operativnega vodstva SAZU, ki svojemu II. razredu za filološke in literarne vede namenja obcutno manj prostih mest za nove izredne clane, kot jih življenj-ska pot nepovratno zapiše med pokojne. Seja 16. maja je bila v prvi vrsti posvecena razpravi o širitvi Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Predsednica Komisije je predlagala tri nove clane za njen širši sestav in svoj predlog utemeljila s strokovnimi problemi, s katerimi se sooca in jih rešuje Komisija. Razred je po vsebinski razpravi potr­dil vse tri predloge in jih predložil predsedstvu SAZU v sprejem. Razpravljali smo o odstopu predsednika Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, predvsem o razlogih za to dejanje, in predlagali predsedstvu SAZU, naj uma­kne ali modificira 8. sklep s 5. seje, ki je sprožil odstop. Obenem smo pozvali predsednika v odstopu, naj o svoji odlocitvi ponovno premisli. Podali smo tudi stvaren predlog, katerim pogojem bi moral zadošcati clan Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Namen dopisne seje, ki je bila odprta med 21. in 24. majem, je bil seznanitev z izjavo Kako je mogoce? Borisa A. Novaka in predlogom za njeno podpisovanje. Izjavo so poleg velike vecine clanov II. razreda podpisali tudi vsi clani V. razre­da. V nadaljevanju je bila ponujena javnemu podpisovanju, pri katerem je bilo zbrano vec kot tisoc podpisov. Prvega oktobra smo v razredu pozdravili novo izredno clanico Andrejo Žele in novega izrednega clana Igorja Mavra. Beseda je tekla o tekocih zadevah in možnostih ter nacinih nadaljnjega delovanja Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Ob bližajoci se 100-letnici ustanovitve Univerze v Ljubljani smo vodstvu SAZU predlagali, naj v svoji cestitki rektoratu obzirno oživi spo-min na dogovor iz casa ustanovitve, po katerem naj bi se na rektorskem mestu v turnusu izmenjevali predstavniki vseh v univerzo združenih fakultet. Razredni clani smo organizirali, soorganizirali ali sodelovali na vec prire­ditvah SAZU, izmed katerih omenjam tiskovno konferenco Komisije za sloven-ski jezik v javnosti pri SAZU (22. 3.), Prekmurski knjižni jezik od vzhoda do za­tona in naprej (7. 5.), Simpozij o življenju in delu Matije Murka (3.–4. 6.), posvet Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinšcine je odvisen od nas samih (14. 6.), Simpozij o akad. Milku Maticetovem (10.–11. 9.), simpozij o sv. Hieronimu Hyeronimus noster (23.–26. 10.), posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik (14. 11.) in predstavitev prispevkov h koroški narecni leksikografiji (20. 11). Izr. clan Marko Jesenšek in izr. clanica Andreja Žele sta dejavno sodelovala pri oblikovanju in predstavitvi akademijskega predloga 8. clena novele Zakona o visokem šolstvu, ki opredeljuje jezik poucevanja na slovenskih javnih univer­zah. V vladnem delovnem telesu za sestavo zakonske novele so predlog Akade­mije ob soglasju clana iz vrst SAZU žal zavrnili. Šestindvajsetega junija je imel dopisni clan Marc L. Greenberg nastopno predavanje z naslovom V zanosu in obupu: Oblikovanje doslej najvecjega priroc­nika o slovanskih jezikih in jezikoslovju. Univerza v Ljubljani in Univerza na Dunaju sta 30. avgusta podelili akad. Francetu Berniku priznanje za življenjsko delo. Republika Slovenija je 20. novembra dopisnemu clanu Marcu L. Greenber­gu podelila priznanje ambasador znanosti. Marko Snoj III. RAZRED ZA MATEMATICNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE Tretji razred sestavljata Oddelek za matematicne, fizikalne in kemijske vede ter oddelek za tehniške vede. Tajnik razreda je Franc Forstneric, nacelnik oddelka za matematicne, fizikalne in kemijske vede je Matej Brešar, nacelnik oddelka za tehniške vede pa je Ivan Bratko. Najpomembnejši dogodek leta je bila izvolitev novih clanov razreda. Pro-fesor za biokemijo Roman Jerala s Kemijskega Inštituta v Ljubljani je postal novi izredni clan. Razred je dobil tudi tri nove dopisne clane, to so nobelovec prof. dr. F. Duncan Haldane (Princeton University, fizika), prof. dr. Dejan Po­povic (Univerza v Beogradu, biomedicinska tehnika) in prof. dr. Claude Sam-mut (University of New South Wales, Sydney, umetna inteligenca in strojno ucenje). Na žalost so nas zapustili redni clan razreda akad. Dušan Hadži in dopisna clana prof. dr. Nikola Hajdin in prof. dr. Anton Mavretic. Ob koncu leta je bilo tako v razredu 17 rednih, štirje izredni in 13 dopisnih clanov. Clani razreda smo se sestali na dveh rednih sejah. Seja v februarju je bila predvsem posvecena izbiri kandidata za novega izrednega clana, na oktobrski seji pa smo zaceli pogovor o možnih kandidatih za vodstvene funkcije SAZU v novem mandatnem obdobju, o problematiki uporabe jezika na slovenskih uni-verzah v povezavi z novelo zakona ZViŠ ter o nacrtovanju aktivnosti razreda v prihajajocem obdobju. Clani razreda opravljajo vrsto pomembnih funkcij. Akad. Tadej Bajd je predsednik SAZU. Akad. Ivan Bratko je clan Komisije SAZU za slovenski jezik v javnosti. Akad. Igor Emri je predsednik Sveta za razvoj SAZU. Akad. Branko Stanovnik je predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU. Clana razreda sta pri ARRS vodila delo Znanstvenorazi­skovalnega sveta za naravoslovno-matematicne vede (akad. Branko Stanovnik) in sveta za tehniške vede (akad. Igor Emri). Prof. Roman Jerala je clan Znan­stvenega sveta ARRS za podrocje naravoslovja. Akad. Boštjan Žekš je na Ura­du predsednika Republike Slovenije predsednikov svetovalec za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Akad. Alojz Kralj je castni predsednik Sveta za energetiko SAZU, ki od leta 2015 deluje pod okriljem III. razreda. Na predlog razreda in po sklepu predsedstva SAZU z dne 12. novembra 2019 sta v Svetu prenehala delovati prof. dr. Matija Tuma in prof. dr. Bojan Kumer, imenovani pa so bili novi clani prof. dr. Andrej Kitanovski, prof. dr. Igor Papic, prof. dr. Marko Topic, prof. dr. Sto­jan Petelin in prof. dr. Mihael Sekavcnik. Poleg imenovanih v Svetu še delujejo prof. dr. Alojz Poredoš, predsednik, mag. Janez Možina, tajnik, ter clani prof. dr. Maks Babuder, prof. dr. Ferdinand Gubina, prof. dr. Janez Krc, prof. dr. Borut Mavko, mag. Rok Vodnik in dr. Franc Žlahtic. Svet je aktivno deloval in porocal o svojem delu. Med aktivnostmi razreda naj na prvem mestu omenim organizacijo tre­tjega letnega srecanja clanic in clanov SAZU z mladimi. Tema odlicno obiska­nega dogodka je bila fizika osnovnih delcev. Med predavatelji je bil tudi gost iz CERN-a dr. Cristoph Schaefer. Dogodek, ki je obsegal dopoldanska predavanja in popoldansko eksperimentalno delo, je v imenu III. razreda pripravil izredni clan profesor Peter Križan. Izredni clan prof. Roman Jerala je imel oktobra na Akademiji dobro obi-skano in odmevno nastopno predavanje, novembra pa je sodeloval na panelu o ERC na srecanju akademij višegrajske cetverice, Slovenije in Avstrije na Dunaju. Novi dopisni clan, nobelovec F. Duncan Haldane, ki je po materi sloven-skega rodu, je dvakrat obiskal Slovenijo in se zacel aktivno vkljucevati v tukaj­šnje znanstveno dogajanje. Tako je bil na daljšem obisku v Ljubljani v okviru Stefanovih dnevov, kjer je imel predavanje, ki je zbudilo veliko zanimanje. V decembru je imel kolokvijsko predavanje na Fakulteti za matematiko in fiziko, dan zatem pa vabljeni nagovor na slavnostni seji Senata Univerze v Ljubljani ob praznovanju stoletnice delovanja. Leta 2019 je Haldane postal slovenski drža­vljan. Akad. Igor Emri je na povabilo vlade Nanjinga na Nanjing Techweek 2019 predstavil patentirani tehnološki preboj na podrocju ortopedskih in dentalnih implantatov z naslovom New Generation Bone and Tooth-Rooth Replacement Implants. Njegova tehnologija je bila izbrana kot ena izmed desetih najzanim­nivejših med 215 predstavljenimi in je bila pokazana v okviru slavnostnega dela dogodka. Na svecanosti so bili podpisani formalni dogovori o sodelovanju. SAZU je v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Fakulteto za elektrotehni­ko izdala spominsko knjigo o pokojnem clanu III. razreda akad. prof. dr. Lojzetu Vodovniku (Lojze Vodovnik, znanstvenik in humanist, 1933–2000, uredil Alojz Kralj, SAZU, Ljubljana 2019, 394 strani). Knjiga je izšla ob 80-letnici SAZU in stoletnici delovanja Univerze v Ljubljani. Clani razreda so prejeli vrsto pomembnih nagrad in priznanj. Najvidnejša med njimi je Zoisova nagrada za življenjsko delo, ki jo je prejel akad. Josip Glo­bevnik. Akad. Igor Emri je prejel nagrado Honored Engineer of Russia nacio­nalne Ruske inženirske akademije. Akad. Peter Fajfar je postal zaslužni profesor UL in je prejel zlato plaketo FGG ob stoletnici fakultete. Akad. Franc Forstneric je prejel nagrado Stefan Bergman Prize za vrhunske dosežke na podrocju kompleksne analize; nagrado iz sklada Stefan Bergman Foundation podeljuje Ameriško matematicno društvo AMS iz ZDA. Forstneric je prejel tudi povabilo za plenarno predavanje na osmem evropskem kongresu iz matematike 8ECM, ki bo julija 2020 v Sloveniji. Izredni clan Roman Jerala je dobil ERC-projekt Pro­of of concept z zacetkom financiranja v 2020; to je že njegov drugi ERC-projekt. Izredni clan Željko Knez je bil sprejet v Hrvaško akademijo tehnicnih znanosti kot mednarodni clan. Akad. Branko Stanovnik je bil izvoljen za clana medna­rodne inženirske akademije s sedežem v Moskvi. Akad. Miha Tomaževic je od Zavoda za gradbeništvo Slovenije prejel nagrado za življenjsko delo na podrocju potresno varne gradnje zidanih objektov. Zavod za gradbeništvo je tovrstno nagrado leta 2019 podelil prvic ob praznovanju 70-letnice delovanja. Na predlog III. razreda SAZU je predsednik Republike Slovenije Borut Pa-hor odlikoval Društvo matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) Slovenije s srebrnim redom za zasluge. DMFA je to visoko državno priznanje prejelo za 70 let prispevanja k razvoju pedagoškega, strokovnega in znanstvenega dela na podrocjih matematike, fizike in astronomije; to so podrocja znanosti, ki jih v Akademiji predstavlja Oddelek za matematicne, fizikalne in kemijske vede tre­tjega razreda. Franc Forstneric IV. RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE Razred je imel ob koncu leta deset rednih, tri izredne in 13 dopisnih clanov. Imel je štiri redne seje in dve korespondencni seji, vec neformalnih posve­tovanj in delavnic: med 16. in 18. aprilom je potekal spomladanski sestanek Odbora za okolje EASAC, v okviru katerega je bila tudi ekskurzija v Rajhenavski pragozd. Organizacijo dogodka je vodil predsednik Sveta za varovanje okolja SAZU Andrej Kranjc, ekskurzijo je vodila clanica Sveta Hojka Kraigher. Posvet Možnosti trajnostne rabe tal v Evropi in Sloveniji je potekal 17. maja. 23. maja je akad. Dragica Turnšek predstavila svoje dolgoletne izjemne raziskave o koralah v Sloveniji. Razred je 9. septembra organiziral drugi mini simpozij Nevroglija v normalnih in patoloških razmerah, kjer je bilo v okviru japonsko-slovenskega sodelovanja predstavljeno delo treh laboratorijev iz Japonske z namenom obli­kovanja bodocih skupnih raziskav. Akad. Gogala je 7. oktobra svecano prevzel zapušcino prof. dr. Pillerija v prostorih SAZU. V Prešernovi dvorani SAZU so 6. novembra clani IV. razreda sodelovali na okrogli mizi Raziskave v medicini – pot do odlicnosti. Srecanje je potekalo v okviru evropskega projekta in pobude pro-jekta Alliance4Life, katerega partnerica je tudi Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Razred je organiziral mednarodni dogodek, ki je potekal v dvorani SAZU 7. in 8. novembra z naslovom Drugi možgani (The Other Brain), in pri njem aktivno sodeloval. 26. novembra je bila tiskovna konferenca ob izidu revije Folia biologica et geologica 60/1 z naslovom Parkelj – pigmentirani skrivnostnež v podzemnih vodah belokranjskega krasa, ki so jo s predavanji popestrili avtorji posameznih prispevkov revije. Akad. Boris Sket je imel 26. novembra zanimivo nastopno predavanje z naslovom Jamske vrste kot zaklad Slovenije. Razred je organiziral in aktivno sodeloval na znanstvenem srecanju Gozd in les: gozd in podnebne spremembe, ki je bilo na SAZU 28. novembra, ter 10. decembra orga­niziral Dan fiziologije 2019, ki poteka tradicionalno vsako leto na dan podelitve Nobelove nagrade iz fiziologije ali medicine. Razpravljali smo o vsebinskih, organizacijskih in financnih zadevah pu­blikacij, ki izhajajo pod okriljem IV. razreda SAZU. V letu 2019 smo izdali tri zvezke 48. letnika revije Acta Carsologica. Prva številka letnika je izšla aprila, drugi dve pa v decembru. Vsi zvezki so izšli v elektronski in tiskani obliki. Celo­tna vsebina revije je dostopna na spletišcu revij ZRC SAZU: http://ojs.zrc-sazu. si/carsologica. V številki 48/1 smo na 147 straneh objavili devet clankov, pri katerih je sodelovalo 36 avtorjev. V 48/2 smo na 103 straneh objavili pet clankov 20 avtorjev in v številki 48/3 na 88 straneh šest clankov, pri katerih je sodelovalo 23 avtorjev. V vsem letniku smo skupaj objavili 20 clankov, dve porocili z med-narodnih srecanj in recenzijo knjige na 353 straneh. Vsebina je tematsko zelo pestra, saj prispevki obravnavajo skoraj vsa podrocja krasoslovja. Ceprav se radi pohvalimo z mednarodno pestrostjo avtorjev in geografsko pestrostjo podrocij, ki jih obravnavajo prispevki, naj tokrat izpostavimo kar šest clankov, ki poroca­jo o raziskavah v Sloveniji. Dva sta s podrocja hidrogeologije (Jezero v Ledvicah in kraška Ljubljanica), ostali pa obravnavajo mikrobiologijo žveplenih izvirov, pleistocenske jezerske sedimente na Dolenjskem, organski ogljik v prsteh kla­sicnega krasa in gradiente okolijskih parametrov vzdolž podzemnega toka reke Pivke. Celoten uredniški postopek poteka prek sistema Open Journal System, ki omogoca veliko preglednost uredniškega delovanja. Revija je vkljucena v WOS, SCOPUS in vec drugih bibliografskih baz. V letu 2020 nas caka celovita prenova spletnega portala revije, ki bo omogocal tudi sprotno objavljanje sprejetih ro­kopisov. Trenutno imamo v uredniškem postopku vec kot 20 prispevkov, dotok rokopisov pa je reden. V letu 2019 sta izšla dva zvezka akademijske razredne revije Folia biologi-ca et geologica, in sicer 60/1 in 60/2. Oba zvezka sta izšla v elektronski in tis-kani obliki, pravocasno pred koncem leta 2019. Pri vecini objavljenih razprav so barvne fotografije organizmov, fitocenoz in geografskih kart ter zgodovinskih dokumentov kot bistveni sestavni del, to pa zelo podraži tisk. O vsebini revije, organiziranju urejanja in financnih težavah smo veckrat razpravljali na sejah IV. razreda, program objav pa je potrdilo tudi predsedstvo SAZU na svoji redni seji. Razred in predsedstvo SAZU sta tudi potrdila program dela revije za leto 2020. Med objavami so tudi v letu 2019 nosilne in najobsežnejše razprave o znacilnih organizmih in fitocenozah Slovenije. Eden od nosilnih clankov Zvezka 60/1 je posvecen redki obliki crnega proteusa v Sloveniji, drugi pa zgodovini raziskav cloveške ribice v Sloveniji. 26. novembra 2019 smo priredili javno predstavitev nosilnih del in avtorjev Zvezka 60/1, pa tudi clanka o divjih cebelah v Sloveniji (Zvezek 59/2), ki jo je znanstvena javnost zelo dobro obiskala, pogrešali pa smo udeležbo novinarjev. Zvezek 60/2 (2019) je posvecen praznovanju 90-letnice akad. Jožeta Macka, nosilne razprave so z njegovega znanstvenega podrocja, av-torjev z Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Kmetijskega inštituta Slo­venije. Že v letu 2019 smo zaceli pripravo za zvezek 61/1 (2020), ki bo posvecen 40-letnici obstoja mednarodne organizacije za raziskave ajde, s prispevki naših in tujih avtorjev na to temo. V letu 2019 smo še naprej uvajali potrebo za še vecjo vidnost revije v mednarodnem znanstveno-informacijskem okolju. S pri­jaznim sodelovanjem vodje knjižnice SAZU mag. Petro Vide Ogrin smo na­daljevali oznacevanje clankov z ustreznimi DOI-številkami, s temi številkami opremljamo tudi citirane vire (ce jih že imajo v originalu), tako se dosega vecja mednarodna prepoznavnost revije in vidnost posameznih clankov. Pokazala se je tudi smiselnost, da tudi uvodne clanke opremljamo z DOI-številkami. Za vecjo mednarodno vidnost je revija vkljucena tudi v prenovljen elektronski por­tal SAZU. Posamezni clanki so vkljuceni tudi v OJS-elektronski portal ZRC SAZU, avtorje pa še nadalje spodbujamo k namešcanju clankov tudi v repozito­rije njihovih inštitucij. Vsi clanki revije so uporabnikom prosto dostopni. Publikacija IV. razreda SAZU revija Fagopyrum objavlja znanstvene raz­prave o ajdi s širokim mednarodnim naborom avtorjev iz Evrope in Azije. V letu 2019 sta izšla dva zvezka, 36/1 in 36/2, s skupaj 6 razpravami o genetiki, fiziologiji in kakovosti ajde in pridelkov. Revija izhaja v prosto dostopni spletni obliki, clani uredništva, avtorji in recenzenti pa prejmejo tudi kopije zvezkov na papirju. S prijaznim sodelovanjem vodje knjižnice SAZU smo zaceli tudi razprave v tej reviji oznacevati z ustreznimi DOI-številkami. Razred s posredništvom svojega clana aktivno sodeluje v Državni komi­siji za splošno maturo. Clani aktivno sodelujejo v komisijah in odborih SAZU, organih ZRC SAZU in državnih organih. Prav tako so clani razreda aktivni v mednarodnih svetovalnih odborih za znanost evropskih akademij (EASAC) in medakademijskem partnerstvu (InterAcademy Partnership). Tatjana Avšic - Županc V. RAZRED ZA UMETNOSTI Razred za umetnosti je imel v akademijskem volilnem letu 2019 na zacetku leta 17 clanov, od tega 13 rednih in štiri izredne, in konec leta 20 clanov, od tega 13 rednih in sedem izrednih. V tem casu smo se clani sestali na petih rednih sejah (14. II., 20. III, 14. V., 17. IX. in 17. XI.), ob vec vprašanjih pa smo se sproti se­znanjali in o njih presojali tudi dopisno. V tem letu so razred obogatili trije novi izredni clani: kipar Mirko Bratuša, pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk Kosem. V letu 2019 so vsi razredni clani zavzeto ustvarjali, predstavljali svoje delo javnosti, v knjigah in revijah, na razstavah in koncertih in še v drugih oblikah, bili so clani razlicnih komisij, društev, upravnih odborov, žirij, znanstvenih in strokovnih svetov, še posebno znanstvenih svetov ZRC SAZU, in so s tem po­trjevali in oživljali tudi zavest o nepogrešljivi navzocnosti Akademije. Za svoje delovanje so v letu 2019 doživeli vec pomembnih priznanj in pocastitev. Dopisni clan Peter Handke je prejel Nobelovo nagrado za književnost, do-pisnemu clanu Florijanu Lipušu je bilo dodeljeno državno odlikovanje zlati red za zasluge in dopisni clanici Maji Haderlap državna avstrijska nagrada za ume­tnost. Akad. Drago Jancar, ki mu je v Crni gori izšel prevod romana To noc sem jo videl, je prejel nagrado Stefana Mitrova Ljubiše, ki jo podeljuje festival Grad teatar iz Budve; bil je gost na reprezentativni t. i. modri zofi Frankfurtskega knjižnega sejma in na dnevih slovenske kulture na Dunaju, nastopil je tudi v Salzburgu in tudi sicer nenehno predstavljal našo književnost po svetu. Boris A.Novak je prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo in dobil spominsko plošco pred knjigarno Konzorcij ter imel recital v NUK. Nina Šenk Kosem je v rodni Ribnici prejela Gallusovo odlicje in bila nominirana za Delovo osebnost leta (kot najmlajša clanica Akademije doslej) in za Slovenko leta; naš najstarejši clan akad. Boris Pahor pa je javno praznoval castitljivih 106 let. Drago Tršar je pripravil pregledno razstavo v Kostanjevici na Krki, Emerik Bernard v Bežigrajski galeriji, Jožef Muhovic v zavodu sv. Stanislava, kjer ga je predstavil Milcek Komelj, Andrej Jemec razstavo v galeriji AS in domu sv. Jo-žefa v Celju, tam ga je predstavil Jožef Muhovic, ter bil pocašcen ob 85-letnici z monografijo Vse, kar je … s spremnim besedilom Milcka Komelja ter z njo po­vezano slovesno prireditvijo na Slovenski matici. Mirko Bratuša je skupaj z ar­hitekti avtor spomenika, odkritega ob stoletnici združitve Prekmurja z maticno Slovenijo v Beltincih, zatem pa je bil v Murski Soboti odkrit tudi njegov spome­nik Rastoci knjigi. Akad. Lebic je v pocastitev življenjskega jubileja (85-letnice) doživel predstavitev vokalno-instrumentalne scenske zgodbe Fauvel' 86 v Can-karjevem domu in zatem še ponovitev s slavnostjo v rodnih Prevaljah, kjer je bil pozneje posebej prirejen tudi zborovski koncert njegovih del in predstavljena njegova zgošcenka. Predsednik SAZU akad. Bajd je s sprejemom ob življenjskih jubilejih poca­stil clane V. razreda Lojzeta Lebica (ob 85-letnici), Milcka Komelja (ob 70-letni­ ci) in Borisa A. Novaka (ob 65-letnici). 25. februarja je bila na pobudo akad. Marka Mušica v Prešernovi dvorani s podporo V. razreda odprta razstava arhitekturnih risb Arhitekt v risbi, na kateri so bila predstavljena tudi dela akad. Mušica, razstavo pa je poleg Petra Krecica predstavil tajnik V. razreda. V akademijski dvorani je bila 2. IV. predstavljena knjiga v slovenšcino prevedenih pesmi našega dopisnega clana in enega vodil­nih predstavnikov sodobne hrvaške humanisticne znanosti in umetnosti Tonka Maroevica, naslovljena Štirirocno; zasnovo in vsebino knjige je v uvodu komen­tiral Boris A. Novak, s svojo sliko pa opremil Andrej Jemec. Avtorja in sode­lavce pri tej izdaji ter predsednico slovenskega centra PEN je pred dogodkom s sprejemom pocastil predsednik SAZU akad. Bajd. 28. X. je bil v sodelovanju z ZRC SAZU prirejen simpozij o našem pokojnem clanu pesniku Danetu Zajcu, na katerem je imel uvodni nagovor v imenu SAZU pesnik Milan Dekleva. Na posvetu o jezikovni samozavesti v okviru sveta za razvoj, ki ga je predlagal naš clan Milan Dekleva, je iz umetniškega razreda poleg Dekleve sodeloval tudi Boris A. Novak. Za Nobelovo nagrado za književnost smo ponovno kandidirali pisatelja Draga Jancarja. Na podstavku kipa deklice z rastoco knjigo v ljubljan­skem Severnem parku je v letu 2019 prispeval nov verz Milan Dekleva (»Dokler bo beseda, / bo stala gora spoštljiva / v svoji višini«). V volilnem letu 2019 smo se veliko posvecali izboru novih clanov, saj smo za mogoce kandidate v širši razvid evidentirali kar 24 imen, da bi tako opozorili na mocno navzocnost umetniških ustvarjalcev, ki pa so v SAZU vse premalo zastopani. Ob tem se je ponovno odpiralo vprašanje o razmerju med znanostjo in umetnostjo znotraj SAZU, o cemer je pred dvema letoma pisno razglabljal že akad. Andrej Jemec. Zlasti nekateri mlajši razredni clani so se zavzemali tudi za vkljucitev doslej v SAZU še ne upoštevanih in tudi t. i. poustvarjalnih podrocij, spet drugi pa glede na tradicijo in omejeno število mest temu niso bili naklonje­ni, ponovno pa smo razpravljali tudi o premajhni zastopanosti zgodovinarjev in teoretikov ustvarjalnosti. Akad. Mušic je sprožil razredno pobudo, naj bi obvezujoce število clanov razreda za umetnosti zvišali z dvajset na petindvajset, a se je po presoji vodstva SAZU predlog izkazal za neuresnicljiv, ker bi bilo za ta namen treba odvzeti mesta drugim razredom; ob tem smo bili seznanjeni, da je SAZU v primerjavi z drugimi akademijami znanosti in umetnosti po številu zastopanih umetnikov celo pri vrhu, današnje razmerje, ki seveda ne izpricuje resnicnega pomena umetnosti v razmerju do znanosti, pa naj bi bilo tudi v so-razmerju s profilom clanstva ob ustanovitvi Akademije. Med volilnim procesom smo ob sicer tajnem glasovanju upoštevali tudi za­stopanost posameznih podrocij in si ob insistiranju akad. Draga Tršarja zaželeli še enega kiparja; ob tem pa smo sprico rezultata razrednih volitev in ker nas je v zadnjih letih žal zapustila vrsta književnikov, sklenili, da bo imel v priho­dnjem volilnem letu za eno mesto prednost kandidat s podrocja književnosti, tudi zato, ker izkušnja kaže, da se v kocljivih vprašanjih o temeljih slovenskega naroda in še posebej jezika v SAZU v javnosti najbolj odlocno angažirajo in »nosijo levji delež tega dela« (Boris A. Novak) prav književniki, seveda pa jih pri tem nic manj intenzivno ne podpirajo tudi odlocilni ustvarjalci z drugih po­drocij. Ker se je po razrednem tajnem internem glasovanju o predlogih za nove clane neizbrani kandidat zaradi svoje neizvolitve posameznim clanom razreda neprimerno pritožil, je Boris A. Novak clane razreda protestno opozoril, da bi se izdaja tovrstne tajnosti v prihodnje ne smela vec ponoviti. Na vseh sejah smo razpravljali o sprotnih aktualnih problemih in se opre­deljevali do pobud in zastavljenih nam vprašanj in nalog, dalec najvec moci in zavzetosti pa smo posvecali vprašanjem slovenskega jezika v javnosti in še posebej v šolstvu, ki danes doživlja erozijo. Vse poletje so potekala dopisovanja med clani jezikovne komisije SAZU in našega razreda, ki so komisiji izrekali podporo, podprli pa so jo tudi clani, ki se niso mogli redneje udeleževati sej, še posebno odlocno akad. Niko Grafenauer in za slovenski jezik in ohranitev slovenstva življenjsko zavzeti akad. Zorko Simcic. Na pobudo akad. Lebica, ki vidi SAZU kot steber slovenske države (in je slikovito predlagal, naj zahteve na­bijemo kar na vrata kot nekdaj svoje teze Luther), je izredni clan Boris A. Novak v besedilu peticije Kako je mogoce opozoril na kricece primere nespoštovanja slovenskega jezika. Peticijo so v svojem imenu, a kot clani Akademije, podpisali vsi clani umetniškega razreda in velik del clanov II. razreda, medtem ko clanov drugih razredov, v katerih je odnos do rabe slovenskega jezika v javnosti in posebno v šolstvu pogosto bolj odklonilen, nismo povabili k podpisu. Soglasno smo podprli tudi izjave jezikovne komisije in izjavi njenih clanov Borisa A. No-vaka in Deana Komela Countdown in Dovolj je. Koncno je dovolj!. Clani razreda odlocno vztrajamo na stališcu, ki smo ga sprejeli že pred leti, da bi o tem niti ne smeli razpravljati, ker je slovenski jezik za nas nedotakljiv, v prepricanju, da o tem ne more biti nikakršnega kompromisa. Temeljna naloga SAZU je podpora slovenšcini, kajti brez nje bi Akademije sploh nikoli ne bilo in je brez nje tudi vec ne bo, kakor tudi ne slovenske države, ki je utemeljena na kulturi slovenskega naroda in njegovem jeziku. Podali smo tudi pripombe k predlaganemu zakonu o znanstvenorazisko­valni dejavnosti in soglasno predlagali, da se v njem dolocba 5. odstavka 43. clena v celoti crta, ker ignorira obvezujoco uporabo slovenšcine pri prijavah za raziskovanje in pisanju recenzij. Veckrat smo posebej in intenzivno razpravljali tudi o položaju akademijske komisije za slovenski jezik, ki jo je vodil naš clan Boris A. Novak, a je odstopil, ker je spoznal, da je komisija, katere delovanje naj bi bilo zaprto le samo vase, mi-šljena samo kot Potemkinova vas; v dolocbi, da lahko veljajo kot stališca SAZU le konsenzualno sprejeta stališca, pa je dojel obliko cenzure in onemogocanja smiselnosti delovanja komisije, ki ga je ves cas zaznaval tudi v odnosu nekaterih clanov drugih razredov do njenega poslanstva. Menil je celo, da smo v njihovih oceh s svojim gledanjem videti celo kot »cudaki«, ki se, kot ga je dopolnil Milan Dekleva, zavzemamo za »obskuren jezik«. To protislovje je akad. Jancar lucidno oznacil kar kot nasprotje med pragmaticno in umetniško pametjo. Razred je Novaka docela podprl, a ga ni mogel prepricati, da bi odstop preklical. Prav zasluga Novakovega vztrajanja pa je dosežek, da je bila lahko 22. marca sklicana tiskovna konferenca, odprta za javnost, ki se je izkazala kot prelomna. Predsta­vila in utemeljila je izjave komisije (o jezikovni pokrajini, znanstvenem jeziku in zahtevi, naj bi racunalniški operacijski sistemi delovali tudi v slovenskem jeziku), razkrila pa tudi neumestne ter celo sramotne odgovore nanje s strani vladnih predstavnikov, ceš da gre pri elektronskem komuniciranju za zasebne naprave, za katere naj bi zakon o javni rabi slovenskega jezika ne veljal. Stališca našega razreda so prav s to tiskovno konferenco doživela tudi širši odmev in bila deležna zelo široke podpore. Cetudi je Novak kot predsednik komisije odstopil, se je držal zaveze, da bo SAZU skupaj s Filozofsko fakulteto na SAZU pripravila posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik, in je 14. XI. odlicno vodil celodnevni dogodek na to temo. Sprico negotovega stanja po odstopu predsednika smo razpravljali tudi o prihodnosti komisije za slovenski jezik in zavzeli stališce, da bi sodili vanjo le clani, ki so zanj v resnici zavzeti. Ker so bili v komisijo imenovani clani iz razlic­nih razredov, je kdo med njimi tudi bliže stališcem, kakršna pogosto zastopajo tehniki in naravoslovci, ki jim je sprico anglešcine slovenski jezik prejkone v napoto. Taki po presojah v našem razredu v tovrstno komisijo že v nacelu ne sodijo, cetudi so bili vanjo delegirani s strani razredov, saj si mora SAZU, še po­sebej v casu, ko je slovenšcina spet mocno ogrožena, in to bolj kot od drugih od Slovencev samih, prek svoje komisije odlocno prizadevati za veljavo slovenskega jezika na vseh podrocjih in nikakor ne sme biti orodje za to, kot je opažal pred­sednik komisije, da bi zaradi kramarskih interesov zavrgli lasten jezik. Zato bi se bilo treba pogovoriti, v cem je sploh smisel komisije za slovenski jezik v jav­nosti oziroma kakšen je nacelen odnos SAZU do slovenskega jezika. Ceprav so predstavniki II. razreda menili, da bi moral biti tudi prihodnji predsednik jezikovne komisije clan umetniškega razreda (predvideli so Milana Deklevo), se nam to ni zdelo nujno oziroma po Novakovi izkušnji tega bremena ni bil nihce vec pripravljen prevzeti; zato smo predlagali za prihodnjega predse­dnika predstavnika II. akademijskega razreda Marka Jesenška (Dean Komel, za katerega smo se zavzeli, žal ni clan SAZU) in za morebitnega dodatnega novega clana iz V. razreda pesnika Milana Jesiha. Predvsem pa smo sklenili, naj se delo jezikovne komisije okrepi in da naj komisija v imenu SAZU vnaprej tudi samo­stojno sprejema izjave in stališca. Še posebej smo se posvecali vprašanju ucnega jezika v slovenskem šolstvu in oporekali predlogu zloglasnega 8. clena nacrtovanega zakona, ki dopušca vdor anglešcine na slovenske univerze; akad. Jancar je o tem pisal tudi predse­dniku SAZU. Menili smo, da bi morali clen v celoti opustiti. Ker pa se je zaradi zahtevanih izjem to izkazalo za nemogoce, pa tudi zato, ker (kot sem spoznal na seji delovne skupine pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport) ne­kateri sicer menijo isto, vendar pri tem predpostavljajo popolno prevlado ne slovenšcine, marvec anglešcine. Zavedamo se namrec, da bi usmerjanje ljudi k pripravam na prevlado angleškega jezika v visokih šolah povzrocilo degradacijo slovenskega jezika, ki se že opazno dogaja, tudi v srednjem in osnovnem šolstvu in bi segla vse tja do vrtcev, v vsej tej razdiralnosti temeljev naše državnosti pa moramo videti, kot je posebej poudaril akad. Grafenauer, tudi in celo predvsem hud eticni problem. Na predlog predsednika SAZU naj bi o tem vprašanju SAZU še sama pri­pravila svoj alternativni predlog 8. zakonskega clena; za njegovo pripravo je bil zadolžen poleg clanov II. razreda Marka Jesenška in Marka Snoja tudi tajnik V. razreda. Ko je bil k delu kot pravnik pritegnjen še izredni clan Janez Kranjc, sta bila predstavnika II. razreda zadolžena, da ob njegovih pripombah k na­šemu prvotnemu predlogu, ki ga je V. razred podprl, dokoncen akademijski predlog uskladita Snoj in Jesenšek. 24. IX. smo bili predsednik SAZU akad. Bajd, Jesenšek in Kranjc ter tajnik V. razreda sprejeti pri ministru za izobra­ževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu in ta je omogocil, da se v delovno telo za pripravo 8. clena (v katerem je dotlej zastopal SAZU le akad. Splichal, ki je akademijskemu predlogu 8. clena zakona nasprotoval) pritegne tudi še vec predstavnikov SAZU. Na seji te skupine 11. XI. je bil postavljen za izhodišcno obravnavo prvotni predlog ministrstva, ki mu v razredu nasprotujemo. Aka-demijski predlog, ki pri izjemah, pri katerih je dopušcena anglešcina, vkljucuje varovalke (te naj bi tudi preprecevale, da bi se pouk v tujšcini ne financiral iz slovenskega državnega proracuna), je zavzeto utemeljevala izredna clani-ca Andreja Žele; sam pa sem imel tam priložnost predstaviti odlocno stališce V. razreda; a smo ostali vsak na svojem bregu in zato predlog še ni mogel v obravnavo na Svetu za visoko šolstvo. Na 2. seji tega sveta, kjer tajnik zastopa umetniški razred, pa je bilo ponovno predstavljeno neomajno stališce ume­tnikov, današnjih in tudi žal že pokojnih clanov V. razreda SAZU, da je za nas slovenšcina nedotakljiva. Veckrat smo okvirno razpravljali tudi o predvidenem posvetu o vlogi ume­tnosti, še posebej, ko smo se, tako kot že v letih poprej, spraševali o razmerju med umetnostjo in znanostjo znotraj SAZU. Ugotavljali smo, da je umetnost tudi znotraj SAZU danes mocno razvrednotena ter da bi zato morali na njej vzposta­viti dialog med umetnostjo in znanostjo. Med razpravami o razmerju med njima in financiranju njune dejavnosti v SAZU je zlasti akad. Jemec s podporo Draga Tršarja ob pogostem financiranju potovanj znanstvenikov nekajkrat opozoril na premajhno upoštevanje dejstva, da je delo clanov likovnih umetnikov povezano z velikimi stroški, ki jih poravnavajo umetniki sami. Veckrat smo se pogovarjali tudi o klavrnem stanju medijev, ki se odzivajo le na zabavno glasbo, kar posebej poudarja akad. Maticic, in o izginjanju resne kritike iz njih, vse to pa po prepri-canju clanov V. razreda kaže na današnje nevarno nižanje standardov umetni­ške senzibilitete in celo na narašcajoc prezir do vsakršne resne ustvarjalnosti. Iz ust likovnih umetnikov je bilo tudi ponovno slišati kritiko Španzlovih portretov predsednikov SAZU na akademijskem stopnišcu, ki so nastali brez vednosti ra­zreda in degradirajo umetnostno raven Akademije. Obvešceni smo bili, da se je naš dopisni clan iz Japonske Tošihiro Hamano Akademiji spoštljivo zahvalil za pozornost, ki mu jo je posvetila, in v zahvalo za predsednikove cestitke poslal na SAZU katalog o japonskih likovnih umetnikih in svojo zgošcenko. Tajnik razreda se je 2. III. v Državnem zboru kot predstavnik SAZU ude­ležil 11. seje Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport, na kateri se je na pobudo državnega svetnika Janoša Kerna razpravljalo o vlogi reprezentativnih društev s podrocja kulture v trajnostnem razvoju družbe. V imenu umetnikov je poudaril pomen tovrstnih društev, ki sprico preslabega financiranja vse bolj hirajo, in podprl prizadevanja za izboljšanje njenega položaja, kar je sprico ve­ljavnosti SAZU med udeleženci seje doživelo zelo naklonjen odmev. V upravni odbor porajajocih se Cankarjevih nagrad je bila po odstopu Nika Grafenauerja, ki bo raje sodeloval v komisiji za izbor nagrajencev, izbrana nova clanica V. ra­zreda Nina Šenk Kosem. Izbrali smo avtorje akademijskih vošcilnic za praznicne priložnosti, in si­cer za prvo serijo umetnini Emerika Bernarda in Jožefa Muhovica, ki sta bili natisnjeni, akademijska novoletna vošcilnica, za katero je bil dolocen motiv ju­bilanta Andreja Jemca, pa kljub drugacnim željam ostaja le v elektronski obliki. K izbrani sliki je duhovite verze posebej zanjo sestavil izredni clan Milan Jesih. Sodelovali smo tudi pri posredovani nam (ocitno zamrli?) pobudi za zastavo SAZU, na katero se je s svojimi skicami nemudoma odzval akad. Drago Tršar. Izid zbornika posveta o arhitekturi, ki ga je V. razred organiziral leta 2017 in se je zavlekel zaradi nesodelovanja nekaterih piscev, je bil zaradi nenadno blokira­nega državnega proracuna ponovno prestavljen na naslednje leto. Tajnik V. razreda je kot clan programskega sveta Cankarjevega doma, upo­števaje stališce clanov umetniškega razreda, pohvalno ocenil delo Cankarjevega doma in podprl ponovno izvolitev za direktorico te ustanove Uršulo Cetinski. Dvakrat je odgovoril na pismo okoljske aktivistke Alenke Bizjak in potrdil, da razred za umetnosti podpira prizadevanja za ohranitev Plecnikovega stadiona v prvotni obliki in se prav tako pridružuje njeni skrbi za ohranitev Triglavske­ga parka, Secoveljskih solin in Krasa, ki ga ogroža predvideno igrišce za golf. Vendar smo menili, da je nemogoce, da bi sprico tovrstnih prošenj razred take stvari urejal sam, saj nismo za to pristojen državni urad; zato bi bilo tovrstna vprašanja tudi v okvirih Akademije treba reševati na drugi ravni. Razred je še podprl pobudo prof. dr. Jožeta Rakovca, naj bi spomenik Jožefu Resslu, delo Toneta Kralja, na ljubljanski Aškercevi cesti obrnili tako, da bi bil viden s ceste. Med poletjem sem tudi kot clan SAZU uspešno podprl prizadevanje uciteljev Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, da bi preprecili predvideno reducira­nje ur likovnega pouka; enako je storil tudi akad. Andrej Jemec. Tajnik razreda je veckrat kontaktiral z dr. Evgenom Bavcarjem, ki ga je kot kandidata za clana SAZU 3. IX. 2014 predlagalo pet akademikov iz razlicnih razredov, med njimi od danes še živecih clanov V. razreda Boris Pahor, ki se je lani za to ponovno pisno zavzel. Ker prvotni predlog ni dosegel pristojnega mesta in zato ni bil evidentiran, bo kandidat vkljucen v širši nabor predlogov v naslednjem volilnem letu. Ko so na ZRC SAZU izlocili iz službe predstojnico umetnostnozgodovin­skega inštituta ZRC, je bil zaradi vec prošenj razrednemu tajniku razred o tem obvešcen, vendar se je izkazalo, da je ZRC samostojna inštitucija, v katere ka­drovske zadeve SAZU ne more in ne sme posegati; izkazuje pa se tudi to, da ostajajo razmerja med obema ustanovama nejasna, saj SAZU kot ustanovitelji-ca ZRC SAZU nima v njej skoraj nikakršnih pristojnosti, obenem pa se clane ZRC SAZU pogosto tretira, kot da so del SAZU. Na prošnjo Mitje Candra, ki jo je posredoval akad. Jancar, smo podprli njegovo prizadevanje, da bi ZRC kot lastnica stavbe na Novem trgu prostora, v katerem je knjigarna založbe Beletrina, ne namenila za nameravano vložišce. Zavedamo se namrec pomena knjigarn, ki danes vse bolj izginjajo, in tudi izjemnega položaja Novega trga, na katerem in okrog katerega so locirane predvsem kulturne ustanove, zato smo v zvezi s tem poslali direktorju ZRC SAZU opozorilno pismo. Reagirali smo tudi na pobudo Uroša Rojka, da protestiramo proti neprimerni obravnavi Juliana Assangea, cigar življenje je ogroženo. O tem se je pisno opredelil tudi akad. Jancar, ki je na podlagi izkušenj predvidel tudi še druge, ucinkovitejše možnosti izražanja pomislekov. Svoje stališce o tem smo poslali vodstvu Aka-demije, vendar so to vprašanje na SAZU obravnavali tudi že v drugem okviru in je bilo angleškemu veleposlaništvu nazadnje poslano protestno pismo, ki ga je pripravil akad. Slavko Splichal. Na zadnji lanski razredni seji smo se opre­deljevali tudi do prihodnjih majskih volitev novega akademijskega vodstva in smo zaradi njegovega prizadevanja za veljavo slovenskega jezika predlagali kot kandidata za novega predsednika SAZU dosedanjega podpredsednika akad. Roberta Zorca, ki slovenšcino oznacuje za dragulj in »edino, kar Slovenci ima-mo«, za podpredsednika akad. Milcka Komelja in za clana predsedstva po 22. clenu akademijskega statuta izrednega clana Jožefa Muhovica. (Ker je Muhovic predviden kot mogoc kandidat za novega razrednega tajnika, smo že po izte­ku leta kot kandidata za clana predsedstva na novo dolocili Uroša Rojka.) Žal predpisi o današnjemu casu neprilagojeni starostni omejitvi vecini akademi­kov onemogocajo kandidiranje, pa cetudi so lahko še povsem vitalni, lucidni in ustvarjalni, zato se lahko poteguje za funkcije na SAZU vse premajhno število njenih clanov. Milcek Komelj VI. RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE Razred za medicinske vede (RMV) je imel šest rednih sej, na katerih smo obrav­navali vec vsebinsko zanimivih tematik. Poleg tega so bile seje namenjene tudi obvešcanju in razpravi clanov o splošnih aktivnostih Akademije. Glavna aktivnost RMV v letu 2019 je bila realizacija predloga za izobraže­vanje laicne javnosti o akutnem srcnem infarktu in nenadnem srcnem zastoju. V zacetku leta je potekala razprava o nacinu izvedbe tega predloga. Po tem je prof. Noc pripravil osnutek potrebnih aktivnosti in akcijski nacrt njihovega izvajanja. Izoblikoval se je predlog, da pozovemo vec akterjev, kot so Zdravni­ška zbornica, Ministrstvo za zdravje in nekatera društva, da predlog podprejo. Poslali smo jim zamisel o pobudi in vsi so jo vsi podprli. Na osnovi te reakcije smo razpravljali o naslednjih korakih, kjer se je izoblikovala ideja, da zaprosimo za pokroviteljstvo predsednika republike Slovenije g. Boruta Pahorja. S predse­dnikom SAZU akad. Bajdom smo pripravili dopis predsedniku, na katerega se je predsednik odzval in nas povabil na razgovor. Obiskali smo ga, našo pobudo je podprl in stekle so priprave na usklajevalne sestanke prof. dr. Noca s skupino na ministrstvu za izobraževanje in šport. Usklajevanja še potekajo in se bodo nadaljevala v letu 2020. V sklopu teh aktivnosti smo tudi organizirali snema­nje predavanja prof. Noca o osvešcanju javnosti, kaj sta akutni srcni infarkt in nenadni zastoj srca in kako v takih primerih ukrepati, da bi lahko reševali življenja s pravilnim in hitrim ukrepanjem. Posnetek predavanja je zdaj na sple­tni strani SAZU prosto dostopen in predstavlja dober ucni pripomocek, ki bi ga lahko uporabljale tudi izobraževalne ustanove. V predpoletnem casu je akad. Svetina povabil gosta prof. Djubegovica (City of Hope, Duarte v Kaliforniji), ki je imel na Akademiji predavanje z naslovom Avoidable and unavoidable research waste in (medical) research (Odpravljive in neizogibne (biomedicinske) raziskave v prazno). Predavanje je bilo zelo zanimi­vo, saj je predavatelj nazorno pojasnil, da je veliko raziskav nepotrebnih, ker se ponavljajo in niso usmerjene h konkretnim ciljem. V jeseni sem se prof. Serša udeležil simpozija z mednarodno udeležbo z naslovom Srce i … na Akademiji nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, in sicer na povabilo akad. Senke Mesihovic - Dinarevic, ki je bila na obisku naše Akademije v letu 2018. Na enodnevnem posvetu sem imel uvodno predavanje o naših raziskovalnih aktivnostih biomedicinskih aplikacij elektroporacije in njihove uporabe pri zdravljenju raka. Simpozija sem se kot clan SAZU udeležil na povabilo akademije Bosne in Hercegovine tudi zato, da bi vzpostavil stike med akademijama in nadaljnje sodelovanje. Del aktivnosti razreda za Medicinske vede je bil namenjen razpravi o mo-žnih kandidatih za predsedstvo Akademije ter o naših nadaljnjih aktivnostih. Gregor Serša Svet za varovanje okolja Svet šteje deset clanov in se je redno sestajal na mesecnih sejah. V tem letu je imel deset sestankov, vsak mesec, razen julija in avgusta. Sestankov se je pov­precno udeleževalo po sedem clanov (69 %), zapisnike in druga organizacijska dela je vestno vodila ga. Darja Rogelj, samostojna strokovna sodelavka. Na se­stankih so clani razpravljali o vprašanjih v zvezi z varovanjem okolja na po­budo SAZU, drugih organizacij ali teles in po lastni presoji. Dotaknili so se dokumentov v zvezi z varstvom okolja, kot je Zakon o ohranjanju narave (ki je bil dan v javno razpravo), resolucija Naša hrana, viri in podeželje po 2021 (Svet je posredoval pripombe na ustrezno ministrstvo) in predlog Zakona o podnebni politiki. Mnenja ali pripombe so bili poslani na ustrezna telesa in poleg drugega je Svet dvakrat zaman povabil na razgovor o tematiki varovanja okolja takra­tnega ministra za okolje Jureta Lebna. Svet se je pridružil klubom Lions in Slo­vensko-švedskemu društvu pri prepricevanju odgovornih, da naj tudi Slovenija pristopi k 60 državam, ki so Pogodbo o Antarktiki že podpisale. Po dolgoletnih prizadevanjih je bila akcija uspešna: pogodba je bila podpisana in 24. aprila je bila na SAZU slovesnost v pocastitev tega dogodka. Kmalu po podpisu se je na naš Svet oziroma SAZU obrnil castni konzul Slovenije v Peruju F. Srebot s predlogom za sodelovanje pri raziskavah Antarktike, saj ima Peru tam svojo raziskovalno bazo in ustrezno raziskovalno ladjo. Svet je podprl pobudo Nujni poziv vladi za podnebne spremembe. Za varovanje crnega proteja je bil pripra­vljen skupni sestanek s clani društva Proteus iz Bele krajine in predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišcine. Na osnovi razprave je bil mi-nistru za okolje in prostor poslan dopis s konkretnimi predlogi. Svet je podprl tudi Memorandum o zašciti Mangartskega sedla ter pobudo Hrvaške akademije znanosti in umetnosti o zašciti Jadrana, pri cemer naj bi bila SAZU koordinator za slovensko stran. Nekaj clanov Sveta je v njegovem imenu sodelovalo pri vec pomembnih dogodkih. Prof. F. Lobnik je bil eden od predstaviteljev na posvetu Znanost o okolju, ki ga je organiziral državni svet v prostorih Inštituta Jožefa Stefana 10. septembra, prof. D. Plut pa je vodil panel o energetiki na posvetu državnega zbora z naslovom Podnebni dialog, ki je bil 14. novembra v zgradbi državnega zbora. Že 2019 napovedan posvet Možnosti trajnostne rabe tal v Evropi in Slove­niji je bil v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti 17. maja. Povod zanj je bilo Porocilo EASAC (European Academies Science Advisory Council) št. 36, Opportunities for soil sustainability in Europe (Možnosti za trajnostno rabo tal v Evropi), ki je v tiskani obliki na 41 straneh izšlo proti koncu leta 2018. Clan prof. F. Lobnik je bil eden izmed recenzentov porocila in je ta posvet tudi vodil. Prav tako v dvorani SAZU je bil skupaj z Gozdarskim inštitutom Sloveni­je in dragoceno pomocjo clanice Sveta prof. Hojke Kraigher 28. novembra pri­pravljen posvet Gozd in les. Poleg predstavitve podnebnih sprememb, njihovega vpliva na gozd, na terestricne ekosisteme in gozdno-lesno verigo so predavatelji osvetlili problematiko tudi z družbeno-pravnega vidika. Oba posveta sta bila lepo obiskana, vkljucno s predstavniki ustreznih ministrstev, in sta podrobneje predstavljena na spletni strani SAZU. Z EASAC ima SAZU oziroma njegov Svet dobre stike in sodelovanje. Poleg že omenjenega naj bo povedano, da je predsednik Sveta za varovanje okolja tudi clan Sveta EASAC in njegovega Odbora za okolje. Našo Akademijo sta doleteli cast in dolžnost, da je gostila pomladanski sestanek Odbora za okolje v Ljublja­ni, 16.–17. aprila, 18. aprila pa je prof. Hojka Kraigher za udeležence sestanka pripravila strokovni ogled Rajhenavskega pragozda, ob podpori projekta LIFE­GENMON. Za clane EASAC je bilo to še posebej zanimivo, saj je EASAC pred nekaj leti izdalo porocilo o pomenu gozdov v EU. Sicer se je predsednik Sveta udeležil še jesenskega sestanka Odbora za okolje v Bratislavi (2.–5. 10.) in dveh letnih sestankov Sveta EASAC, junija v Helsinkih in novembra v Zagrebu, kjer je porocal o sodelovanju naše Akademije in seznanjanju njenih clanov ter celo­tne slovenske javnosti s porocili, predlogi in pobudami EASAC. Andrej Kranjc Svet za energetiko Svet za energetiko SAZU (v nadaljevanju »svet«) je nadaljeval delo v okviru poslanstva in ciljev, ki si jih je za svoje delovanje oblikoval ob konstituiranju v letu 2015 in glede na aktualna dogajanja po potrebi tudi dopolnjeval. Poglo­bljeno smo se vkljucevali v aktivnosti pri pripravi Nacionalnega energetskega in podnebnega nacrta (v nadaljevanju »NEPN«), kar je bilo za Vlado Republike Slovenije casovno prioritetno. Pri tem pa svet ni opustil razmišljanj o pripravi predloga Energetskega koncepta Slovenije (v nadaljevanju »EKS«), ki bo s spre­jetjem NEPN že imel postavljena najpomembnejša izhodišca. Zaradi prenehanja clanstva dveh clanov v svetu v letu 2018 in zagotovitve cim bolj strokovno poglobljene obravnave nacrtovanja razvoja vseh podrocij energetike v smeri približevanja ogljicno nevtralnemu cilju je SAZU v svet ime­noval pet novih clanov: prof. dr. Andreja Kitanovskega, prof. dr. Igorja Papica, prof. dr. Stojana Petelina, prof. dr. Mihaela Sekavcnika in prof. dr. Marka To­pica. Svet se je sestal na svojih treh rednih sejah, dodatno pa so clani prispevali mnenje in predloge tudi v medsebojni komunikaciji po razpoložljivih komuni­kacijskih kanalih. Opravljenih je bilo tudi vec razgovorov s predstavniki Mini-strstva za infrastrukturo (MZI). Redne seje sveta so bile sklicane in realizirane kot štirinajsta seja 6. marca, petnajsta seja 18. junija in šestnajsta seja 11. decembra 2019. Svet se je na štirinajsti seji v uvodu seznanil z vsebino in sklepi 6. konference Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta z naslovom Razmislek o energetiki – upravljanje nacionalne energetike in podnebnih ukrepov. Svet je na to sejo povabil državnega sekretarja na MZI mag. Bojana Kumra zaradi dogovora o najprimernejši obliki sodelovanja med svetom in MZI pri na­daljnji pripravi EKS. Bojan Kumer je pojasnil, da bo glede na casovnico, ki jo je dolocila Evropska komisija leta 2019, treba najvec aktivnosti usmeriti v pripravo predloga NEPN, posebej še zato, ker je bil osnutek predloga NEPN, ki je bil po­slan Evropski komisiji konec leta 2018, zaradi casovne stiske vsebinsko nezado­sten. Zato bo sprejemanje EKS na vladi in v državnem zboru odloženo na cas po sprejetju NEPN. Kumer je pojasnil, da se bodo v pripravo in obravnavo predloga NEPN poleg energetike, ene bistvenih dejavnosti, ki vpliva na nadaljnji razvoj podnebnih razmer, vkljucevali tudi akterji izven dejavnosti energetike. Treba bo razumeti, da energetika v prihodnje ne bo mogla popolnoma samostojno sprejemati odlocitev o svojem nadaljnjem razvoju. Kumer je kot najbolj proble­maticno podrocje navedel uresnicitev ciljev pri izrabi obnovljivih virov energije in s tem doseganje ciljev ogljicno nevtralne družbe. G. Kumer je bil mnenja, da je lahko vloga SE SAZU, ki je neodvisen organ, pomembna pomoc MZI pri oblikovanju predlogov EKS in NEPN. Svet se je na petnajsti seji posvetil predvsem problematiki priprave predloga NEPN, posebej še zato, ker je bil osnutek NEPN, ki je bil posredovan Evropski komisiji konec leta 2018, izredno slabo ocenjen. Zaradi izredne kompleksnosti in pomembnosti ustrezne vsebine NEPN za prihodnost slovenske energetike in vseh z njo povezanih sektorjev naše družbe je SE SAZU ocenil, da je pomemb-no, da tudi Svet v najvecji možni meri prispeva k oblikovanju koncne vsebine NEPN. Na osnovi poglobljenih razprav se je svet odlocil, da predsedniku Vlade Republike Slovenije in ministrici za infrastrukturo s pismom posreduje svoje predloge in stališca, ki bi jih bilo treba v najvecji meri upoštevati pri oblikovanju koncnega predloga NEPN. Svet je v svojih stališcih poudaril: -Slovenija nikoli ni bila izolirana regija in je tudi zdaj intenzivno energetsko in družbeno-ekonomsko povezana z Unijo. -Slovenska energetika je po merilih Svetovnega energetskega sveta (WEC) ena izmed najbolje ocenjenih energetik na svetu, vendar se bojimo, da nam zaradi nedejavnosti, neambicioznosti in blokade projektov tega stanja ne bo uspelo vzdrževati. -Preboja v smeri doseganja ciljev do leta 2050 ne bo mogoce doseci brez velikega truda, kar pomeni, da bomo morali v državi racionalizirati vrsto podrocij, saj bo potrebno zmanjševanje rabe klasicnih virov energije. Reguliranje vse energetske infrastrukture in trgov z vsemi oblikami ener­gije mora temeljiti na nacelih stroškovne ucinkovitosti, enakopravnem po­ložaju vseh porabnikov energije in infrastrukture v državi ter uporabljati sodobne metode upoštevajoc dobre prakse. -Zelena davcna reforma mora pospešiti razvoj trajnostnih energetskih pro-jektov in storitev. Vlada Republike Slovenije naj ustanovi namenski financni instrument za energetske projekte, ki prispevajo k energetskemu prehodu. -SE SAZU že vrsto let opozarja, da je treba v državi vzpostaviti ucinkovit in-stitucionalni okvir, ki mora biti zadolžen za celovito energetsko podnebno politiko in jo izvajati. V državi je nujno treba vzpostaviti delovni program – platformo, ki bi omogocala predstavitev in obravnavo vseh nacionalnih projektov in programov s podrocja energetike in podnebja. Svet je v pismu vladi podal tudi pobude, predloge in pozive: -Vlada Republike Slovenije naj bo ambicioznejša in predvsem aktivnejša pri postavljanju politike energetike, okolja, prostora, izobraževanja, financira­nja, nadzora izvajanja teh in vsega, kar prispeva k nacionalnemu razvoju. -SE SAZU ponovno opozarja Vlado Republike Slovenije, da smo v obdobju, ko so spremembe v energetiki nujne in pogojene tudi z zavezujocimi ener­getsko podnebnimi zavezami. Gre za proces, ki zajema vse panoge družbe in je medgeneracijski. -Potreben je uravnotežen družbeni dogovor, ki bo svoje storitve in izdel­ke usmeril k okolju in za racionalne potrebe družbe. V ta sklop sodi tudi ravnanje z vsemi vrstami odpadkov, ki postajajo breme družbi, zdravju in okolju, namesto da bi jih vkljucili v proces krožnega gospodarstva. -Sprejeti je treba ucinkovitejše ukrepe za obvladovanje energetske revšcine v državi, saj se ta pocasi in vztrajno veca, kar je nesprejemljivo za socialno državo. Svet se je na trinajsti seji seznanil z dinamiko priprave in sprejemanja pre­dloga NEPN, preden bo posredovan v javno obravnavo zainteresirani javnosti. Seznanjen je bil s tem, da so priprave v sklepni fazi in da bo predvidoma do konca leta 2019 predlog toliko usklajen, da bo primeren za javno obravnavo za en mesec s ciljem, da bi bil do konca aprila 2020 sprejet v Državnem zboru in takoj nato poslan Evropski komisiji. Svet je na osnovi dosedanje znane vsebine predloga NEPN ocenil, da bo treba v roku za javno obravnavo predlagati take usmeritve in ukrepe, ki jih bo možno in treba realizirati. To pa bo predvsem zaradi nemalokrat razlicnih po­gledov akterjev posameznih dejavnosti v energetiki in zunaj nje težavna naloga. Svet se zaveda, da mora sektor energetike najprej znotraj sebe poenotiti stali-šca in potem usklajene predloge posredovati na MZI in pripravljavcem vsebine NEPN. Svet se je zavezal, da se bo v casu javne obravnave predloga sestal na najmanj eni seji in si tudi z dodatnimi razpravami med clani sveta kar najbolj prizadeval za dosego tega cilja. Janez Možina, Alojz Poredoš Svet za razvoj Poslanstvo SR SAZU: Podrocje dela Sveta za razvoj je priprava, koordinacija in organiziranje javnih strokovnih razprav o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja, ki imajo dolgorocne pomembne posledice za slovensko družbo. V ta namen pripravlja letni nacrt javnih posvetov in drugih oblik javnih razprav, skrbi za njihovo interdisciplinarno zasnovo, imenuje clane delovnih skupin za njihovo izvedbo in pripravo sklepov posvetov, ureja spletni portal, na katerem objavlja dokumente o svojem delu, po potrebi oblikuje priporocila za reševanje problemov, posreduje sklepe javnih razprav pristojnim državnim organom in z njimi seznanja javnost ter izvaja druge aktivnosti, vezane na vlogo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Stalni clani SR SAZU so Milan Dekleva, Igor Emri, Josip Globevnik, Marko Jesenšek, Željko Knez, Lojze Lebic, Jože Mencinger, Zdravko Mlinar, Jožef Mu­hovic, Marijan Pavcnik, Uroš Rojko, Marko Snoj, Slavko Splichal, Franc Strle, Peter Štih, Robert Zorec in Boštjan Žekš. Vabljeni zunanji clani SR SAZU so Frane Adam, Igor Akrapovic, Drago Babic, Lucka Kajfež Bogataj, Maja Bucar, Leon Cizelj, Jože P. Damjan, Franci Demšar, Rober Dominko, Matjaž Dolšek, Vilma Ducman, Peter Glavic, Györ­kös József, Mitjan Kalin, Aleksandra Kanjuo Mrcela, Tamara Lah Turnšek, An­drej Lazar, Barbara Malic, Saša Novak, Igor Papic, Jernej Pikalo, Rajko Pirnat, Stane Pejovnik, Mateja Sedmak, Špela Stres, Sibil Svilan, Mitja Slavinec, Božidar Šarler, Vojmir Urlep, Jože Vižintin, Blaž Zupan in Franc Matjaž Zupancic. Seje SR SAZU: Clani SR SAZU smo se v letu 2019 sestali na desetih sejah (pred tem pa na prvih dveh sejah še v letu 2018): 3. seja (9. januarja), 4. seja (6. februarja), 5. seja (6. marca), 6. seja (3. aprila), 7. seja (8. maja), 8. seja (5. junija), 9. seja (10. julija), 10. seja (4. septembra), 11. seja (6. novembra), 12. seja (4. decembra). Seje so potekale v sejni sobi SAZU. Dnevni redi sej in sklepi so predstavljeni v prilogi. V okviru diskusij se je izoblikovalo mnenje, da je za uresnicitev Vizije Slo­venije 2050 kljucnega pomena: Vzpostavitev pravno-socio-ekonomskega okolja, prijaznega do ustvarjal­nosti na podrocju znanosti in umetnosti. Vzpostavitev takega družbenega oko­lja zahteva interdisciplinarne pravno-socio-ekonomske raziskave, ki jih v Slo­veniji na organiziran ciljno usmerjen nacin trenutno ne izvajamo. SR se je zato obrnil na relevantna ministrstva s predlogom, da se najde oblika financiranja tovrstnih raziskav izven okvirov financiranja, ki ga izvaja ARRS. Spodbujanje raziskovanja za ustvarjanje znanja, potrebnega za dvig konku­rencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote. Spodbujanje raziskav, ki lahko vodijo do tehnoloških prebojev v vseh se­gmentih družbe. Slovenija potrebuje »Belo knjigo tehno-socio-ekonomskega potenciala«. Clani so razpravljali tudi o vrsti drugih pomembnih tematik, kot je v na­daljevanju razvidno iz povzetkov dnevnih redov in sklepov sej. Dnevni redi in povzetki sej so priloga porocila. V letu 2019 so clani SR SAZU (so)organizirali tri javne razprave: -Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote – Davcne olajšave za raziskave in razvoj, 19. marca. -Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote – Posvet o inovacijskem procesu v Sloveniji, 16. maja (v sodelovanju z Inženirsko akademijo Slovenije). -(Razlagalni) pomen pravnih nacel, 3. decembra. V letu 2020 bo SR SAZU nadaljeval delo, ki ga je zastavil v letu 2019. Po-sebna pozornost bo namenjena izvedbi konferenc, na katerih bodo raziskovalne skupine predstavile na raziskavah temeljece inovativne dosežke, ki bodo osnova za pripravo bele knjige tehno-socio-ekonomskega potenciala Slovenije. Dnevni redi in sklepi sej v letu 2019 Na sejah smo obravnavali naslednje tematike: 1. seja, 9. januarja: 1. Pregled in potrditev zapisnika 2. seje SR SAZU. 2. Pregled, dopolnitev in potrditev trenutnega seznama tematik za razprave v letu 2019. 2.1. Podjetna država; koordinatorji Jože P. Damijan, I. razred SAZU, 2.2. Kdo potrebuje medije, ce so tu družbena omrežja; koordinatorji Sonja Merljak Zdovc, I. razred SAZU, termin: jesen 2019, 2.3. Vzpostavitev pravno-socio-ekonomskega okolja, prijaznega do ustvarjalnosti na po­drocju znanosti in umetnosti. 3. Pregled in potrditev porocila o delu SR SAZU za leto 2018. 4. Razno. 2. seja, 6. februar 2019: 1. Pregled in potrditev zapisnika 3. seje SR SAZU. 2. Potrditev koordinatorjev in casovnice prvih razprav v letu 2019. 3. Porocilo o razgovoru z direktorjem ARRS prof. dr. Józsefom Györkösem o možnostih uvedbe novega raziskovalnega projekta/programa s tematiko »Vzpostavitev pravno-socio­-ekonomskega okolja, prijaznega do ustvarjalnosti na podrocju znanosti in umetnosti.« 4. Razno. 3. seja, 6. marec 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 4. seje SR SAZU. 3. Posvet Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote. 4. Placni sistem v raziskovalno razvojni dejavnosti (priprava mnenja Sveta). 5. Bela knjiga tehnološkega potenciala Slovenije. 6. Pregled predlaganih razprav v letu 2019 s stališca prispevka k Viziji 2050 in Strategiji 2030. 7. Okvirni sporazum za ustanovitev Mednarodnega znanstveno-raziskovalnega in trans-formacijskega centra med Nanjingom in Slovenijo. 8. Razno 4. seja, 3. april 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 5. seje SR SAZU. 3. Potrditev porocila o posvetu Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote, davcne olajšave za raziskave in razvoj, ki je bil 19. marca 2019 (ga. Bucar, g. Demšar, g. Papic) 4. Pregled statusa priprave mnenja SR SAZU o placnem sistemu v raziskovalno razvojni dejavnosti (g. Papic in g. Zupan). 5. Bela knjiga tehnološkega potenciala Slovenije: a) Priprava posveta Razumevanje inovacijskega sistema v Sloveniji, IAS - g. Glavic), b) Priprava posveta Podjetna država, g. Drago Babic, 6. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije Slovenije 2050. Priprava 1. posveta Razpisi raziskovalnih projektov - Instrument za kreiranje raziskoval­ne politike (ZSV Tehnika - g. Šarler, ga. Malic) 7. Razno 5. seja, 8. maj 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 6. seje SR SAZU. 3. Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote -Posvet o inovacijskem sistemu v Sloveniji (IAS - g. P. Glavic). 4. Sestanek s svetovalcem predsednika Vlade mag. Vojmirjem Urlepom (ga. T. Lah). 5. Podpis MoU z Management Committee of Nanjing Jiangning High-tech Industrial De­velopment Zone, Nanjing, China na srecanju premierjev 16+1 v Dubrovniku. 6. Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. 7. Razno. 6. seja, 5. junij 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 7. seje SR SAZU. 3. Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: a) Porocilo s posveta Posvet o inovacijskem sistemu v Sloveniji (IAS – prof. P. Glavic in prof. J. Vižintin) b) Predlog novih posvetov (Saša Novak - Znanost na cesti) 4. Porocilo in potrditev zapisa o sestanku s svetovalcem predsednika Vlade mag. Vojmir­jem Urlepom (prof. T. Lah, prof. J. Damjan, akad. S. Splichal in akad. I. Emri) 5. Porocilo o sestanku z ministrom dr. J. Pikalom, 4. Seja SR / Sklep 3 (S. Splichal, J. Da­mjan in D. Babic) 6. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije Slovenije 2050. Priprava 1. posveta Razpisi raziskovalnih projektov - Instrument za kreiranje raziskoval­ne politike (ZSV Tehnika - g. B. Šarler, ga. B. Malic, V. Ducman in M. Dolšek) 7. Razno 7. seja, 10. julij 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 8. seje SR SAZU. 3. Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: 4. Predlog vsebine skupne tiskovne konference SAZU/IAS (P. Glavic in J. Vižintin). 5. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije Slovenije 2050. 6. Priprava posveta Razpisi raziskovalnih projektov - Instrument za kreiranje raziskovalne politike. Porocilo s sestanka z direktorjem ARRS J. Gyorkosem. (B. Šarler, B. Malic) 7. Razno. 8. seja, 4. september 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 9. seje SR SAZU. 3. Priprava 11. seje, ki se je bodo udeležili resorni ministri: vzpostavitev fonda za financi­ ranje pravno-socio-ekonomskih raziskav, vezanih na vzpostavitev na znanju temelje-cega družbenega okolja (pobuda ministra dr. J. Pikala). 4. Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: a) Predlog vsebine skupne tiskovne konference SAZU/IAS (prof. P. Glavic in prof. J. Vi-žintin). b) Identifikacija bazicnih znanj, potrebnih za dvig tehnološkega nivoja slovenske indu­strije (prof. Saša Novak - Znanost na cesti) c) Identifikacija znanj za dvig tehno-socio-ekonomskega nivoja vseh sektorjev družbe kot celote (dr. Franci Demšar). 5. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije Slovenije 2050. a) Priprava posveta Razpisi raziskovalnih projektov - Instrument za kreiranje raziskovalne politike. (B. Šarler, B. Malic). 6. Razno. 9. seja, 6. november 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 10. seje SR SAZU. 3. Priprava predloga za financiranje pravno-socio-ekonomskih raziskav za ustvarjanje na znanju temeljecega družbenega okolja (Jože P. Damijan) 4. Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: a) Predlog vsebine skupne tiskovne konference SAZU/IAS (P. Glavic in J. Vižintin) b) Identifikacija bazicnih znanj, potrebnih za dvig tehnološkega nivoja slovenske indu­strije (Saša Novak - Znanost na cesti) 5. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije Slovenije 2050. a) Priprava posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za kreiranje raziskoval­ne politike (B. Šarler, B. Malic) b) Priprava predloga za »grozdenje« raziskovalnih podrocij (na tehniki) in predlog za letno konferenco, na kateri bodo raziskovalci predstavili programe in projekte (Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Cizelj) 6. Priprava posveta o migracijah in s tem povezane priložnosti za Slovenijo (Mateja Sed­mak) 7. Razno 10. seja, 4. december 2019: 1. Potrditev dnevnega reda. 2. Pregled in potrditev zapisnika 11. seje SR SAZU. 3. Status predloga za financiranje pravno-socio-ekonomskih raziskav za ustvarjanje na znanju temeljecega družbenega okolja (Jože P. Damijan) 4. Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote: 5. i. Identifikacija bazicnih znanj, potrebnih za dvig tehnološkega nivoja slovenske indu­strije (Saša Novak - Znanost na cesti) 6. Reorganizacija raziskovalne dejavnosti v luci uresnicevanja Strategije Slovenije 2050. a) Priprava posveta Razpisi raziskovalnih projektov – Instrument za kreiranje raziskovalne politike (B. Šarler, B. Malic) b) Priprava predloga za »grozdenje« raziskovalnih podrocij (na tehniki) in predlog za letno konferenco, na kateri bodo raziskovalci predstavili programe in projekte (Robert Dominko, Blaž Zupan in Leon Cizelj) 7. Integracija slovenskega inovacijskega okolja in Bela knjiga tehnološkega potenciala Slo­venije (nosilca bomo izbrali na seji) 8. Razno Sklepi SR SAZU: Po razpravah o navedenih temah je svet sprejel vrsto sklepov, ki so bili vsi spre­jeti soglasno. Sklepi 3. seje SR SAZU, 9. januar 2019: Sklep 1: Svet podpira dodatne predlagane tematike razprav. Po intenzivni raz­pravi je Svet sklenil, da se akad. Igor Emri z direktorjem ARRS prof. dr. Józse­fom Györkösem pogovori o možnostih predloga raziskovalnega projekta v okvi­ru tematike pod tocko 2.3, ki bi vkljuceval doktorske študente. Sklepi 4. seje SR SAZU, 6. februar 2019: Sklep 1: Akademika Emri in Splichal bosta na pristojnih organih Vlade RS za­prosila za predstavitev dokumentov Strategija razvoja Slovenije 2030 in Vizija Slovenije 2050 na naslednji seji Sveta. Clani Sveta so vabljeni k branju dokumen­tov, ki jih bo zapisnicarka seje Sveta poslala po elektronski pošti. Sklep 2: Rok za dolocitev datumov razprav je 20. 2. 2019. Sklep 3: Akademika Emri in Splichal bosta v zvezi s CRP obiskala Ministra za znanost Sklepi 5. seje SR SAZU, 6. marec 2019: Sklep 1: Svet je potrdil posvet, ki gre v nadaljnjo potrditev izvršilnemu odboru SAZU. Sklep 2: prof. Igor Papic bo govoril z direktorjem IJS, nato bodo skupaj s prof. Ta-maro Lah Turnšek in prof. Blažem Zupanom izoblikovali javno strokovno mnenje. Sklepi 6. seje SR SAZU, 3. april 2019: Sklep 1: Sklep posveta Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote, ki je bil na SAZU 19. 3. 2019, je potrjen. Sklep 2: SR SAZU podpre navedbo v 49. clenu usklajenega osnutka ZRRD o možnem dvakratniku place: »Raziskovalcem, ki so zaposleni v javni razisko­valni organizaciji, se lahko izplaca izredna delovna uspešnost, v skladu s splo­šnimi akti organizacije in ne glede na druge predpise, ce so za to zagotovlje­na sredstva, ki niso sredstva državnega proracuna Republike Slovenije. Placa raziskovalca z vsemi dodatki ne more presegati dvakratnika njegove osnovne place.« Sklep 3: Svet je potrdil pripravo posveta. Koordinator bo prof. dr. Glavic, ki bo pripravil vsebino in dolocil datum posveta. Sklep 4: prof. dr. Lah Turnšek bo organizirala sestanek s svetovalcem predse­dnika Vlade mag. Vojmirjem Urlepom. Sklep 5: g. Babic in prof. dr. Lah Turnšek bosta dopolnila dokument in ga posla-la clanom Sveta za naslednjo sejo. Sklep 6: Svet je potrdil organizacijo posveta, dr. Demšar, akad. Splichal in prof. dr. Lah Turnšek bodo sodelovali pri koordinaciji. Sklepi 7. seje SR SAZU, 8. maj 2019: Sklep 1: Prof. dr. Damijan bo poskušal posvet Podjetna država pripraviti v drugi polovici junija 2019. Sklep 2: prof. dr. Damijan bo napisal predlog o ustanavljanju podjetij pri uni-verzah in javnih raziskovalnih organizacijah. Sklepi 8. seje SR SAZU, 5. junij 2019: Sklep 1: Svet bo izvršilnemu odboru SAZU predlagal pripravo skupne tiskovne konference s predsedstvom IAS, na kateri bi predstavili predloge, ki jih bosta do naslednje seje pripravila prof. dr. Glavic in prof. dr. Vižintin. Sklep 2: Akademika Splichal in Emri sta zadolžena za izpeljavo ministrskega sestanka, na katerem bodo razpravljali o CRP in financiranju ter o realizaciji Vizije in Strategije. Sklep 9. seje SR SAZU, 10. julij 2019: Sklep 1: Prof. Malic in prof. Šarler bosta do naslednje seje Sveta pripravila pre­dlog posveta. Sklepi 10. seje SR SAZU, 4. september 2019: Sklep 1.: Prof. dr. Jože Damijan, prof. dr. Tamara Lah-Turnšek, akad. Jože Men-cinger in prof. dr. Peter Glavic bodo pripravili predloge za naslednjo sejo sveta. Sklep 2.: Prof. dr. Glavic bo do naslednje seje pripravil informacijo za novinarje, ki naj bo po nasvetu prof. dr. Snoja dolga manj kot eno stran in lektorirana. Sklep 3.: Prof. dr. Saša Novak bo do naslednje seje pripravila tematiko in predla-gala datum okrogle mize. Sklep 4.: Izr. clan Dekleva in prof. Rojko bosta do naslednjega tedna pripravila besedilo, ki bo posredovano clanom Sveta. Usklajeno besedilo se bo posredova-lo predsedstvu SAZU. Sklepi 11. in 12. seje SR SAZU, 6. november 2019 in 4. december 2019: Ni bilo sklepov. Igor Emri in Slavko Splichal Pravopisna komisija Clani ožjega sestava PK so se v letu 2019 sestali štirikrat, clani širšega so zapro­šeni za sodelovanje glede na svojo specializacijo. Delo je organizirano tako, da ožja skupina sodelavcev inštituta (A. Bizjak Koncar, H. Dobrovoljc, N. Jakop, T. Lengar Verovnik, P. Weiss) pripravlja be-sedilo posameznih sklopov, ki jih ožja skupina komisije (M. Kocjan Barle. J. Orešnik, A. Skubic, H. Tivadar) obravnava na vec sejah in dopolni do podobe, s katero soglašajo. Po koncnem pregledu je poglavje poslano v presojo širši skupi­ni (P. Holozan, D. Kladnik, M. Jesenšek, I. Stramljic Breznik, M. Snoj, M. Žagar Karer, A. Žele; od jeseni 2019 so clani te K. Ahacic, N. Logar, M. Petrovcic). V letu 2019 se je zaradi potreb pri redigiranju tujih lastnih imen (problem-ski sklopi: umetniška imena, psevdonimi, tuja mesta) Pravopisna komisija še ukvarjala s t. i. slovnicnim dodatkom k ožjim pravopisnim pravilom, ki se v koncni razlicici imenuje Slovnicni oris za pravopis. V letu 2018 je bil pripravljen sistem za pregibanje samostalnikov moškega spola, v letu 2019 je bilo slednje pripravljeno tudi za ženski in srednji spol, obravnavane so bile mešane sklanja­tve, posebnosti sklanjanja vecbesednih imen in poimenovanj, besednih zvez. Pripravljeno je bilo poglavje o besedotvorju, v katerem so izhodišce priponska obrazila -lec/-vec; -ski/-ški; -ov/-ev in -in, izpostavljena je tvorba ženskih poime­novanj. Iz skupnega poglavja so bila izlušcena štiri samostojna poglavja, v kate­rih so obravnavani pojavi: neobstojni samoglasnik, daljšanje osnove, preglas in nemi samoglasniki v izglasju. Vsi pojavi so bili preverjeni z imenskim gradivom v razlicnih jezikih. Na novo je bilo napisano poglavje o glasoslovju v pravopisu (Hotimir Tivadar). Ob gradivskih raziskavah oblikoslovja in besedotvorja tujih imen je Pravopisna komisija poleti 2019 izvedla anketo o oblikoslovnem pre­gibanju in besedotvorju, v kateri so bila izpostavljena problematicna mesta in dvojnicne rešitve. Rezultati ankete so dostopni na spletišcu Pravopisne komisije . Ob koncni redakciji poglavja o veliki in malo zacetnici Pravopisna komisija sodeluje s strokovnjaki Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Komisiji sta junija 2019 organizirali posvet o reformi zapi­sa vecbesednih nenaselbinskih zemljepisnih imen, na katerem je nastopilo pet clanov Pravopisne komisije. Udeleženci posveta so pripravili prispevke, ki bodo objavljeni v e-knjigi. Ta bo spremljala anketo o zapisu zemljepisnih imen, ki bo izvedena v prvem trimesecju leta 2020. Jeseni sta bili za javno razpravo pripravljeni dve poglavji pravopisnih pravil – Pisna znamenja in Krajšave (K. Ahacic, M. Cernivec, T. Erjavec). Poglavji sta bili decembra objavljeni na portalu Fran, v sistemu, ki javnosti omogoca sple­tno komentiranje. Na spletišcu Pravopisne komisije so objavljeni komentarji oz. utemeljitve obeh poglavij (H. Dobrovoljc in T. Lengar Verovnik) . Vzporedno s prenovo pravopisnih pravil nastaja slovarski del pravopisa. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapi­sa, zacetnice, pisanja skupaj ali narazen, pregibanja, slovarski sestavki prinaša­jo tudi pregibnostno-naglasne vzorce. Besedje je obravnavano po problemskih sklopih. Vsak predlog novega pravopisnega pravila, ki na spletu še ni objavljen, spremlja razlicno število gradivskih ponazoritev – odvisno od tipa problem-skega sklopa. Problemski sklopi so predstavljeni v zbirki Pravopisne kategorije ePravopisa . Obstojeci slovarski zbirki je bilo dodanih 1260 novih slovarskih sestavkov, v ePravopisu na spletu je zdaj 5642 slovarskih sestavkov. Vec kot 350 obstoje-cih sestavkov je bilo dopolnjenih. V izdajo ePravopisa 2019 so na novo uvede­ne slovarske iztocnice naslednjih osmih problemskih sklopov: (1) Kratice; (2) Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov); (3) Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih, verskih, rasnih skupin); (4) Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, politicnih skupin); (5) Pripadniki in pripadnice jezikovnih, verskih, rasnih skupin; (6) Pripadniki in pri­padnice nazorov, gibanj, politicnih skupin; (7) Smeri, nazori, gibanja; (8) Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen). Helena Dobrovoljc Komisija za tisk in publikacije Komisija za tisk in publikacije SAZU je na podlagi predhodnih prijav na svoji seji 19. februarja razdelila namenska sredstva za tekoce leto v višini 95.000 evrov. Osnovno vodilo pri razdelitvi sredstev je Poslovnik o izdajanju in raz­deljevanju publikacij SAZU, ki v 3. clenu doloca, da Komisija za tisk in pu­blikacije obravnava vloge po prednosti, in sicer najprej stalne publikacije v lasti SAZU, nato publikacije clanov SAZU, nato publikacije znanstvenih so-delavcev, ki s SAZU izvajajo dolgorocni program. Komisija je ob upoštevanju stalnih stroškov, kot so poštni stroški razpošiljanja in zamenjave akademskih publikacij, tiskanje Letopisa SAZU in financiranje dela pravopisne komisije, ter ob upoštevanju posebnih stroškov, kot je brošura za letno srecanje SAZU z mladimi, sredstva v celoti razdelila med prijavitelje iz vseh šestih razredov SAZU kot tudi med zunanje sodelavce. Od tega so bili realizirani projek-ti v višini 80.551 evrov. Razlika med odobrenimi in porabljenimi sredstvi gre v veliki meri na racun zaprtja proracuna, do katerega je prišlo v mesecu septembru 2019 in po katerem ni bilo mogoce vec koristiti sredstev, razen v primerih, ko so že bile sklenjene ustrezne pogodbe s tiskarnami in drugimi izvajalci. SAZU je tako v letu 2018 založila, sozaložila in sofinancirala naslednje publikacije: Razpošiljanje publikacij in knjig 10.000 € Letopis SAZU, 69. knjiga (za l. 2018) 4592 € Zbornik nastopnih predavanj novih clanov SAZU 2015–2017 4941 € Brošura SAZU v angleškem jeziku (ponatis) 1360 € Brošura za letno srecanje SAZU z mladimi – fizika 1000 € Gradiva o pokojnih akademikih 300 € Biblioteka 19; Bibliografija in recepcija Franceta Balantica 2499 € Razprave I. raz. št. 37; Pravni in družb. položaj oseb z motnjami v duš. razv. 3294 € Razprave I. raz. št. 38; Arheološka dedišcina Slovenije 2940 € Leonid Pitamic: Pravo in revolucija (sof. Pravna obzorja) 1500 € Rajko Bratož, Med Italijo in Ilirikom (prevod, II. del) 2500 € Jože Pirjevec, Tito in tovariši (prevod) 2440 € Razprave II. raz. št. 23; Akademijski pogledi na Cankarja 3325 € Jože Krašovec, Razsežnosti pravicnost (priprava knjige za tisk) 1585 € Zbornik: Lojze Vodovnik, znanstvenik in humanist 5112 € Acta carsologica 49/2019 4500 € Folia biologica et geologica 60/2019 2599 € Fagopyrum 36/2019 1564 € Jože Macek, Samostanska in gospodarska zgodovina Jurkloštra (sof. Salve) 1000 € Borut Juvanc, Vernakularna arhitektura Radovljiške ravnice (sof. I2) 500 € Tonko Maroevic, Pesmi (sof. PEN) 1500 € Jože Muhovic, Vidno in nevidno. Uvod v formalno lik. teorijo (sof. Nova revija) 1500 € Andrej Jemec, Vse, kar je (sof. Slovenska matica) 1500 € Niko Grafenauer, Mahajana (sof. Beletrina) 1500 € Zorko Simcic, Dohojene stopinje (sof. Beletrina) 1500 € Lojze Lebic, Diaphonia – koncertino za klavir in orkester (sof. DSS) 1000 € Janez Maticic, Koncert št. 2 za klavir in orkester (sof. DSS) 1000 € Zbrana dela slovenskih pisateljev in pesnikov (sof. ZRC) 2000 € NSBL (sof. ZRC) 2500 € Jan Baudouin de Courtenay: Rezijanski slovar (sof. ZRC) 3000 € Umetnine v žepu (sof. ZRC) 500 € Umetnostna topografija (sof. ZRC) 500 € Traditiones (letnik 48: 1, 2, 3) (sof. ZRC) 500 € Acta Geografica Slovenica (letnik 59: 1, 2, 3), (sof. ZRC) 500 € Arheološki vestnik (številka 70) (sof. ZRC) 1500 € Delo Pravopisne komisije 2500 € Skupaj: 80.551 € Peter Štih Komisija za statutarna vprašanja V letu 2019 komisija ni imela posebne seje, clani komisije v ožji sestavi pa so vec­krat pojasnjevali sprotna pravna vprašanja. Predsednik komisije se je v tekocih zadevah nekajkrat sestal z upravnim direktorjem Zoranom Mezgom in sekretar­ko predsedstva Evo Polanc. - Predsedstvo SAZU je na seji z dne 14. novembra 2017 ustanovilo Komisijo za statutarna vprašanja v isti sestavi kot v prejšnjem obdobju. Clani komisije so akad. Marijan Pavcnik, predsednik, akad. Alenka Še­lih in akad. Jože Mencinger. Komisija deluje tudi v širši sestavi, ce gre za bistvena pravna vprašanja. V razširjeni komisiji so še akad. Kajetan Gantar, akad. Branko Stanovnik, akad. Mitja Zupancic, akad. Andrej Jemec in akad. Janez Lamovec. Marijan Pavcnik Komisija za clovekove pravice Predsednik je akad. Valentin Hribar, castna predsednica akad. Alenka Šelih, podpredsednica izr. clanica prof. dr. Renata Salecl in clani akademiki Jože Kra­šovec, Josip Globevnik in Blaž Rozman (sklep o imenovanju je sprejelo predsed­stvo SAZU na svoji 4. redni seji dne 5. februarja 2019 s spremembami). Komisija je v letu 2019 nadaljevala z obravnavanjem vprašanj v zvezi z varovanjem clo­vekovih pravic in temeljnih svobošcin. Odlocitve je sprejela na eni redni in vec korespondencnih sejah. 1. Komisija je sodelovala pri aktivnostih mednarodne mreže za clovekove pravice International Human Rights Network (IHRN), ki je skupni organ veli­kega števila akademij in znanstvenih združenj. Ta mreža podpira znanstvenike, katerih temeljne pravice so bile kršene zaradi mirnega izražanja mnenja, s tem, da predstavnikom državne oblasti posamezne države pošilja vljudna pisma protesta. Akademija je poslala pisma, ki jih je pripravila Komisija za clovekove pravi­ce v podporo turškim znanstvenikom, zaprtim zaradi clovekoljubnega aktiviz-ma. Pisma so bila poslana tudi v podporo naslednjim znanstvenikom: grškemu ekonomistu prof. Andreasu Georgiouju, podpredsedniku Sudanske nacionalne akademije znanosti prof. Muntaserju Ibrahimu in turški politologinji prof. Füsun Üstel, ki so kazensko preganjani zaradi clovekoljubnega aktivizma in so jim krše­ne temeljne clovekove pravice. Podpredsednica izr. clanica prof. dr. Renata Salecl je na pobudo mreže IHRN in s soglasjem Komisije za clovekove pravice pripra­vila pisma podpore vietnamskemu inženirju Phamu Van Troiu, ki je bil obsojen na zaporno kazen zaradi mirnega clovekoljubnega aktivizma. Pham Van Troi je v zelo slabem zdravstvenem stanju, z omejenimi možnostmi stikov s svojo druži-no, SAZU pa je njegov primer že veckrat podprla. Akademija je na osnovi mnenja Komisije za clovekove pravice podprla tudi primer prof. Abduljalila al-Singacea, inženirja in borca za clovekove pravice, obsojenega na dosmrtno zaporno kazen zaradi miroljubne promocije demokraticnih reform in pozivanja k spoštovanju clovekovih pravic; (veckrat) je izrazila podporo dr. Ahmadrezi Djalaliju, ki mu grozi izvršitev smrtne kazni. V decembru je Akademija na predlog Komisije po­slala pisma podpore ujgurskemu geografu prof. Tashpolatu Tiyipu, ki so mu ki­tajske oblasti odvzele prostost in ga obtožile separatisticnega delovanja. 2. SAZU je podprla izjavi Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA) in združenja Academia Europaea, naklonjeni nadaljnji avtonomiji inštitutov v sestavi Madžarske akademije znanosti. Predsednik akad. László Lovász se je predsedniku akad. Tadeju Bajdu zahvalil za podporo SAZU. Pismo podpore SAZU je bilo objavljeno na spletni strani SAZU in spletni strani Madžarske akademije znanosti. 3. Nekdanja predstavnica Akademije v IHRN akad. Alenka Šelih se je v Parizu udeležila srecanja odborov/komisij za clovekove pravice evropskih aka-demij in simpozija Clovekove pravice in izobraževanje. Srecanje in simpozij sta bila od 10. do 11. septembra na Akademiji znanosti v soorganizaciji Odbora za clovekove pravice nemške nacionalne akademije Leopoldine. Na srecanju je predstavnica IHRN Rebecca Everly porocala o najnovejših primerih, ki jih ob-ravnava mreža, in nekaterih splošnih vprašanjih, ki so znacilna za sedanji cas. 11. septembra je potekal posvet Clovekove pravice in izobraževanje. Predavanjem sta sledili okrogli mizi. Ker so bili poslušalci v veliki vecini Francozi, je bila raz­prava predvsem o problemih izobraževanja v francoski družbi. Porocilo je pripravila Eva Polanc Komisija za slovenski jezik v javnosti V l. 2019 se je Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU v skladu s svojim konceptom intenzivno angažirala pri skrbi za ohranitev in razvoj slovenšcine, paradoksalno pa je ravno boj za slovenšcino povzrocil pritlehne napade in za­grizene javne polemike tako znotraj kot zunaj SAZU. Komisija je v l. 2019 stopila z naslednjo sestavo: izr. clan prof. dr. Boris A.Novak (predsednik), izr. clan prof. dr. Marko Snoj (podpredsednik), akad. Ivan Bratko, doc. dr. Nataša Gliha Komac, akad. Matija Gogala, izr. clan prof. dr. Marko Jesenšek, prof. dr. Dean Komel, akad. Milcek Komelj, akad. Marjan Kordaš in akad. Jože Mencinger. Prvi meseci l. 2019 so bili zaznamovani s temami, ki jih je jezikovna ko­misija proti koncu l. 2018 razgrnila z Izjavo zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika (avtor Boris A. Novak) ter izjavama Racunalniški operacijski sistemi in slovenšcina in Jezikovna krajina v Republiki Sloveniji (avtor Marko Snoj). V ta kontekst sodi tudi Protestna izjava zoper razvrednotenje slovenskega jezika pri usposabljanju visokošolskih uciteljev, sodelavcev in strokovnih delavcev slovenskih univerz, ki jo je sestavil izr. clan prof. dr. Marko Jesenšek. Lucidne in poglobljene utemeljitve delovanja jezikovne komisije je veckrat napisal njen clan, filozof prof. dr. Dean Komel. Komisija je sprejela Izjavo zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika z veliko vecino glasov. Loceno odklonilno mnenje akad. Ivana Bratka je objavljeno na spletni strani SAZU; v svojem komentarju med drugim pravi: »Izjava se zavzema za zapiranje slovenske (humanisticne) znanosti pred svetovno znanostjo. To bi vodilo do nižanja znanstvenih kriterijev v slovenski znanosti in neprimerljivosti slovenske znanosti s svetovno.« Za akad. Bratka je znanost torej le znanost v anglešcini. Zastavlja se preprosto vprašanje: kaj potemtakem akad. Bratko sploh pocne v Komisiji za slovenski jezik v javnosti?* Komisija je prejela in na spletni strani SAZU objavila vec odzivov na Izja­vo zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika. Predsednik Državnega zbora, mag. Dejan Židan, se je z izjavo strinjal, seznanil poslanske skupine s problematiko ter komisiji ponudil pomoc. Neprimerno manj posluha sta izka­zali obe pristojni ministrstvi – za izobraževanje, znanost in šport ter za kulturo: tedanja ministra dr. Jernej Pikalo in Dejan Prešicek v skupnem odgovoru nista priznala tega problema, ampak sta zatrjevala, da razvoj slovenskega znanstve­nega jezika ni ogrožen, ceš da za podporo njegovemu razvoju skrbi vec instru­mentov in da se slovenska znanost ne sme zapirati sama vase. Tega jezikovna komisija sicer nikoli ni zahtevala, saj kultiviranje in razvoj slovenšcine nista v nikakršnem nasprotju z ucenjem in rabo drugih jezikov. Komisija je soglasno sprejela izjavi Racunalniški operacijski sistemi in slo­venšcina ter Jezikovna krajina v Republiki Sloveniji; obe sta bili obe deležni tudi splošne podpore v medijskih odzivih. Javnost se ocitno strinja, da je nesprejemljivo onesnaževanje jezikovne kra­jine z dobesedno nepreglednim številom angleških napisov, ki so najveckrat tudi povsem nepotrebni. Ministrstvo za kulturo je tudi v tej zvezi odgovorilo jezikovni komisiji in se obvezalo, da bo izjavo posredovalo Inšpektoratu za kul­turo in medije – a ta inšpektorat funkcionira kot državni koš za smeti, saj na tovrstne probleme kljub ustrezni zakonodaji nikoli ne reagira. Še vecjo dozo sprenevedanja so si državni organi dovolili ob izjavi Racu­nalniški operacijski sistemi in slovenšcina. Na kritiko dejstva, da naša država v * V Komisiji za slovenski jezik v javnosti so bila mnenja glede nekaterih vprašanj deljena, kar je na primer razvidno iz zapisnika seje komisije 26. aprila 2019. Pricujoce porocilo o delu komisije vsebuje vrsto subjektivnih trditev in interpretacij. V izjavi o razvrednotenju slovenskega znanstvenega jezika je šlo za poskus nadaljnjega zniževanja kriterijev za vrednotenje znanstvenih rezultatov v Sloveniji na nekaterih znanstvenih podrocjih in za izogibanje kriterijem, ki so v veljavi v svetu. To porocilo zdaj trdi, da je za tiste znanstvenike, ki sprejemajo v svetu uveljavljene principe vrednotenja znanstvenih dosežkov, znanost le znanost v anglešcini. Ce je to res, zakaj potem ti isti slovenski znanstveniki razvijajo slovensko terminologijo na svojih podrocjih znanosti in s tem ohranjajo sposobnost slo­venšcine za zahtevno in precizno znanstveno izražanje in znanstveno objavljanje v slovenšcini? (op. akad. Ivan Bratko) nasprotju z lastnimi zakoni dovoljuje prodajanje racunalnikov in pametnih na­prav korporacije Apple, ki ne podpirajo slovenšcine, sta Ministrstvo za kulturo in Inšpektorat za kulturo in medije odgovorila, da ne moreta ukrepati, ceš da gre za zasebne naprave. Ta odgovor je antologijski primer birokratskega ciniz-ma, saj racunalniški sistemi prenašajo vec javnih vsebin kot javna televizija! Kljub izmikanju Inšpektorata za kulturo in medije pred obveznostjo za­konskega ukrepanja je jezikovna komisija nadaljevala s svojimi protesti in upra-vicenimi zahtevami, da mora biti v napravah operacijskih sistemov macOS in iOS omogocena izbira slovenšcine. Pri tem prizadevanju nas je odlocno podprl tudi g. Marko Jensterle, vodja Službe za slovenski jezik pri Ministrstvu za kul­turo, ki je predstavništvu korporacije Apple poslal pismo, v katerem je izrazil pricakovanje, da bo Apple v skladu s slovensko zakonodajo poskrbel za podporo slovenšcine v svojih elektronskih napravah. – V trenutku pisanja tega porocila zadeva še zmeraj ni razrešena. 22. marca smo v dvorani SAZU organizirali tiskovno konferenco, name-njeno seznanjanju javnosti in podrobnejši argumentaciji zgoraj omenjenih izjav jezikovne komisije, še posebej pa premisleku perece problematike ogroženosti slovenšcine na univerzah in v znanstvenem raziskovanju ter degradacije našega jezika v javni rabi. Dogodek je z uvodnim nagovorom lepo intoniral akad. prof. dr. Robert Zorec, podpredsednik SAZU, izjave pa smo razložili in komentirali izr. clan prof. dr. Marko Snoj, podpredsednik komisije, prof. dr. Dean Komel, clan komisije, ter podpisani. Po splošnem mnenju je šlo za kvaliteten in nujno potreben dogodek. Kljub konstruktivnemu tonu so bila sporocila te tiskovne konference deležna tudi izkrivljenih in zanicljivih komentarjev v zakulisju in javnosti, pri razširjanju neresnicnih obtožb in osebnih diskreditacij pa so žal sodelovali tudi nekateri akademiki in celo clani jezikovne komisije, predvsem akad. Ivan Bratko, ki ga na tiskovni konferenci sploh ni bilo. Predsedstvo SAZU je pri presojanju tega problema ravnalo izrazito pristran­sko ter v nasprotju s temeljnimi demokraticnimi standardi. Ceprav oceni dela Komisije za slovenski jezik v javnosti in mojega predsedovanja tej komisiji nista bili na dnevnem redu, je bil velik del seje posvecen obtožbam na moj racun, ceš da komisijo vodim nedemokraticno, da mecem slabo luc na SAZU itn. S tem je predsedstvo prekršilo eno izmed temeljnih pravil demokraticne kulture – pravico obtoženega, da se brani. Predsedstvo je konsenzualno sprejelo sklep, da mora biti sleherna izjava delovnih teles SAZU sprejeta konsenzualno, kar je le navidezno prijazna krinka cenzure, oblika veta, ki naj prepreci nezaželena kriticna stališca.* * Predsedstvo SAZU je na svoji redni seji 23. aprila 2019 sprejelo naslednji sklep: »Delovna telesa de­lujejo v okviru SAZU kot celote, zato bo predsedstvo kot o svojih izjavah odlocalo samo o tistih njihovih stališcih, ki jih bodo (navzoce) clanice in (navzoci) clani delovnih teles podprli soglasno; v nasprotnem primeru bo šlo za izjave delovnega telesa samega.« Sklep govori zgolj o tem, da bo predsedstvo kot o svojih izjavah odlocalo samo o tistih stališcih komisij oziroma delovnih teles, ki jih bodo njeni clani sprejeli soglasno. Predsedstvo SAZU s sklepom, ki ga je na svoji redni seji Zastavlja se vprašanje, cemu je SAZU sploh formirala Komisijo za sloven-ski jezik v javnosti, ce ne zaupa strokovnosti in eticnosti njenih in svojih clanov. Mar ne bi bilo bolj demokraticno, da bi o nacinu delovanja komisij razsojalo celotno clanstvo SAZU, v primeru jezikovne komisije pa predvsem razredi, ki so življenjsko povezani z jezikom? Ce bi bil vedel, da bo predsedstvo SAZU tako samovoljno spreminjalo pravila igre, sledec zahtevam politicne konjunkture in interesom znanstvenih lobijev, ne bi nikoli sprejel vabila tega istega vodstva, da postanem predsednik jezikovne komisije. To težavno in obcutljivo nalogo sem sprejel v dobri veri in z najboljšimi nameni kljub dejstvu, da sem še zmeraj pol-no zaposlen kot profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsiljuje se sklep, da SAZU ne potrebuje Komisije za slovenski jezik v jav­nosti, ker ne potrebuje ne slovenskega jezika ne javnosti, ampak zgolj komisijo – Potemkinovo komisijo za lepši vtis na javnost in podeljevalce državnih sub-vencij. Prav, a brez mene … V odstopni izjavi sem med drugim zapisal: »Veliko je odvisno od usode tega jezika. Zdaj je skrajni cas, da se odlocimo, ali hocemo živeti kot državljani sveta ali kot cenena delovna sila svetovnih bank, ki bo na ulici govorila klavrno in revno racunalniško anglospakedravšcino, doma pa hlipala v zakrneli slovenšcini.« In: »Ce znanstveniki na Akademiji cutijo slovenski jezik kot usodno oviro za Univerzalno Znanost, potem je rešitev zelo preprosta: naj Univerzalni Znanstve­niki skupaj z vsemi inkasanti in politikanti ustanovijo svojo akademijo – seveda brez pridevnika 'slovenska'! Naziv 'Slovenska akademija' ostane nam, ubogim pro-vincialcem, ki nam jezik še zmeraj nekaj pomeni.« Po diskreditacijah na moj racun, ki jih je predsedstvo SAZU izglasovalo na seji 23. aprila 2019, sem vodstvu in clanstvu SAZU 26. aprila podal odstopno izjavo. Predsedstvo SAZU ni nikoli preklicalo krivicnih sklepov te seje, kar ni ma-dež na castno opravljenem delu Komisije za slovenski jezik v javnosti ter na moji osebnosti, temvec madež na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. A osebna prizadetost je malenkost v primerjavi z dejstvom, da je z oportunisticnim takti­ziranjem predsedstvo opustilo skrb za slovenski jezik kot enega izmed temeljnih razlogov in smotrov nastanka in obstanka Slovenske akademije znanosti in ume­tnosti. Od skrbi za jezik so ostale le solzave fraze, pateticna retorika, slab teater. Zaradi blokade Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU se je boj za obrambo slovenšcine preselil na druge fronte: tehtna in pomembna je bila jav­na peticija Kako je mogoce?, ki jo je 28. maja 2019 na predlog skladatelja Lojzeta Lebica in na podlagi mojega koncepta podpisalo 28 akademikinj in akademikov – vecina drugega razreda (za filološke in literarne vede) ter vsi iz petega razreda SAZU (za umetnosti); pod peticijo se je doslej nabralo 1106 podpisov. S prof. dr. 18. februarja 2020 še ublažilo na nacin, da bo kot o svojih izjavah odlocalo samo o tistih stališcih delovnih teles, ki jih bodo njeni clani podprli z najmanj dvotretjinsko vecino, v odlocanje in delo komisij ni poseglo (opomba uredništva). Deanom Komelom, clanom jezikovne komisije, sva napisala dve izjavi zoper pre­dlog novega Zakona o visokem šolstvu, ki predvideva radikalno uvedbo angle-škega ucnega jezika na slovenske univerze: Countdown ali Obramba slovenskega ucnega jezika na univerzah pred globalnim ropom (27. junij 2019) ter Dovolj je! (18. julij 2019), kjer odgovarjava na leporecno, manipulantsko birokratsko aroganco, s katero dr. Jernej Štromajer, državni sekretar v Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, upravicuje uvedbo angleškega ucnega jezika na univerze, ceš da slovenšci­na ne omogoca svobode znanstvenega raziskovanja in umetniškega ustvarjanja. V istem casu so akademijski kolegi, med njimi tudi clani jezikovne komisije izr. clan prof. dr. Marko Snoj, izr. clan prof. dr. Marko Jesenšek in akad. prof. dr. Milcek Komelj, poskušali formulirati stroge pogoje za uvedbo angleškega ucnega jezika na naše univerze. Kljub osebni prizadetosti sem kot predsednik v odstopu iz obcutka dolžno­sti skrbel za realizacijo projektov, ki jih je sprejela Komisija za slovenski jezik v javnosti. Kot pobudnik sem se cutil še posebej obvezanega izpeljati znanstveni posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik 14. novembra 2019. Šlo je za nadaljevanje okrogle mize Jezik in spol, ki sta jo oktobra 2018 skupaj pripravili Filozofska fakulteta in Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Že takrat se je izkazalo, da sta razgrnitev argumentov in dialog najboljša nacina za pre­mošcanje nesporazumov in pregretega polemicnega vzdušja ob vprašanju rabe ženskih jezikovnih oblik, zato smo se dogovorili za »drugo rundo« tovrstnega sodelovanja med SAZU in FF. Vsebinske priprave sva vodila dekan FF, prof. dr. Roman Kuhar, in podpisani, posebno zahvalo in pohvalo za prijazno pomoc pa si zaslužijo kolegica Veronika Simoniti s SAZU ter kolegica Eva Vrbnjak in ko­lega Jure Preglau iz Znanstvene založbe FF. Izhajajoc iz dejstva, da slovenšcina razpolaga z bogatejšimi jezikovnimi sredstvi za oznacevanje ženskega spola kot vecina drugih jezikov, smo se odlocili, da k posvetu povabimo znanstvenice in znanstvenike razlicnih pogledov ter da v medsebojno spoštljivi diskusiji prispe­vamo k razvijanju strategij kultiviranja razlik. Znanstveno srecanje smo v imenu organizatorjev pozdravili akad. prof. dr. Peter Štih kot podpredsednik SAZU, prof. dr. Roman Kuhar kot dekan FF UL ter podpisani kot pobudnik in mo­derator posveta. Dogodek je bil izjemno kvaliteten. O interesu znanstvenih in kulturnih krogov zanj prica epsko trajanje (kar 11 ur), o bogastvu tematike in pristopov pa naslednji seznam imen sodelujocih in naslovov njihovih referatov: Prvi panel: Zgodovinski vidik Ime in priimek Naslov referata Maca Jogan Rastko Mocnik »Naravni red« in družbeno-jezikovna evolucija Boj za emancipacijo žensk in identitetne politike Marko Snoj Slovnicni spol od spocetja do rojstva Saška Štumberger Spoljenje v slovenšcini od neseksisticne do spolno vklju-cujoce rabe jezika Tatjana Marvin Nezaznamovani spol v slovenšcini / Razprava Drugi panel: Primerjalni vidik Ime in priimek Naslov referata Vesna Mikolic Raziskovanja v in o jeziku – medjezikovna primerja­va spola v slovenšcini in italijanšcini Petra Stankovska Primerjava med cešcino in slovenšcino (spolno obcu­tljiva raba jezika v cešcini in slovenšcini ob upošte­vanju jezikovnega sistema, komunikacijskih navad in zvrsti besedil) Irena Stramljic Breznik Konkurencnost obrazila -ka in -ica na izbranih pri­merih novejših feminativov Eva Bahovec Ali je spol koristna kategorija lingvisticne analize? / Razprava Tretji panel: Pravni vidik Ime in priimek Naslov referata Tilen Štajnpihler Božic Spolno obcutljiva raba jezika v predpisih Rajko Muršic Protislovja birokratskega govora, vsakdanjega spolje­nja in domen znanja Monika Kalin Golob in Jasna Mikic Najpogostejši argumenti proti uvajanju sprememb v seksisticni rabi jezika: tuji in slovenski primeri Boris Kern in Branislava Vicar Jezikovne prakse med margino in normo / Razprava Cetrti panel: Strategije in taktike kultiviranja razlik Ime in priimek Naslov referata Renata Šribar Odpiranje problemskih registrov, omejevanje njihove zagatnosti z demokraticnimi rešitvami Matejka Grgic Kriticna analiza diskurza kot orodje za primerjalne raziskave o ubesedovanju spola v dveh ali vec jezikih Mojca Šorli Spol M/Ž: od slovnicnih dejstev do percepcije (druž­benih) pomenov Tjaša Markežic in Irena Stramljic Breznik Ali se na razpis za delovno mesto profesorja lahko prijavi tudi profesorica? Blaž Šoba Gospa profesor, gospa doktor. Nespoštljivo? / Razprava Na sestanku med predsednikom SAZU, akad. prof. dr. Tadejem Bajdom, in dekanom FF, prof. dr. Romanom Kuharjem, smo se dogovorili, da bodo pri­spevki s tega posveta izšli v zborniku, ki ga bo izdala Znanstvena založba Filo­zofske fakultete v l. 2020. Proti koncu leta je vodstvo SAZU po veckratnih zahtevah koncno crta-lo moje ime s clanskega seznama jezikovne komisije, funkcijo vršilca dolžnosti predsednika pa je prevzel dosedanji podpredsednik, izr. clan prof. dr. Marko Snoj. Zahvaljujem se clanici in clanom jezikovne komisije za lepo in plodno so-delovanje, ki se je odlikovalo z visoko strokovnostjo, lucidnostjo in eticno zave­stjo. Še posebej dolgujem hvaležnost za požrtvovalno pomoc gospe Evi Polanc. Prav njeni natancni zapisniki sej najbolje dokazujejo vso neresnicnost obtožb na racun jezikovne komisije v casu, ko sem jo vodil podpisani. Kolegicam in kolegom, ki bodo odslej delovali na tem za prihodnost slo­venske kulture in znanosti kljucnem podrocju, želim vec srece, kot sem je bil deležen sam med predsedovanjem Komisiji za slovenski jezik v javnosti pri SAZU v dveh letih, ki mi bosta ostali zapisani v spominu kot eno najbolj muc­nih in morastih obdobij mojega življenja. Boris A. Novak, predsednik Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU v letih 2018–19 Porocilo v. d. predsednika Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU za cas po predsednikovem odstopu Štirje clani Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, izr. clan Boris A. Novak, prof. dr. Dean Komel, izr. clan Marko Jesenšek in izr. clan Marko Snoj, so s prispevki sodelovali na posvetu Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj ma­terinšcine je odvisen od nas samih, ki je potekal 14. junija v dvorani SAZU. Šesto sejo Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, ki je bila 5. de­cembra, je sklical in vodil njen podpredsednik izr. clan Marko Snoj. Komisija je na predsedstvo SAZU naslovila dva predloga, in sicer, naj imenuje v. d. predse­dnika komisije na predlog razreda za filološke in literarne vede in da na podlagi porocila tajnikov razredov za filološke in literarne vede in za umetnosti izr. cla­na Marka Snoja in akad. Milcka Komelja predvidi nadaljnje korake glede njene sestave, ki bodo vodili k sprejemu sklepa o novem clanstvu. Razred za filološke in literarne vede je predsedstvu SAZU predlagal, naj za vršilca dolžnosti Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU imenuje izr. clana Marka Jesenška. Razred za filološke in literarne vede in razred za umetnosti sta predsedstvu SAZU predlagala, naj se število clanov komisije v novem mandatu poveca, in sicer naj razreda za filološke in literarne vede in za umetnosti lahko predlaga­ta vsak do štiri clanice oziroma clane, razredi za zgodovinske in družbene, za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške, za naravoslovne in za medicinske vede pa vsak do dve clanici oziroma clana. Razredi za zgodovinske in družbene vede, za filološke in literarne vede in za umetnosti lahko dodatno predlagajo tudi zunanjo strokovnjakinjo oziroma strokovnjaka, ki ni clanica oziroma clan SAZU. Predlagala sta tudi, naj bodo v komisijo imenovani le clani, ki so v za­dnjih dvajsetih letih dejavno izkazali zavezanost slovenskemu jeziku, in sicer: ki so pisali znanstvena ali umetniška dela v slovenšcini (poleg tega lahko tudi v tujih jezikih), objavili visokošolski ucbenik v slovenšcini ali sodelovali v sloven-ski terminološki komisiji za svojo stroko, kakor je razvidno iz bibliografije, kot jo prinaša Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS). Predsedstvo SAZU je vse navedene predloge sprejelo na svoji 7. seji, ki je bila 18. februarja 2020. Marko Snoj, v. d. predsednika Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU od 26. aprila 2019 Fundacija dr. Bruno Breschi Upravo Fundacije dr. Bruno Breschi sestavljaljo podpisani dr. Kajetan Gantar kot predsednik, dr. Marko Jesenšek, izredni clan SAZU in redni profesor Filo­zofske fakultete v Mariboru kot podpredsednik, in profesor Jože Faganel kot tajnik. Kot je bilo omenjeno že v predlanskem in lanskem porocilu, skuša Funda­cija dr. Bruno Breschi s skromnimi sredstvi, ki so ji na voljo, vsaj zacasno omo-gociti nadaljevanje dela na Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. V smislu teh prizadevanj je dr. Andreja Žejn v letih 2018 in 2019 ob mentorstvu prof. dr. Ludvika Karnicarja pripravljala posebno publikacijo Tezavra, ki vse­buje, kot je bilo že prej nacrtovano, alfabetarij vseh doslej objavljenih iztocnic (od a do mižnjak, ki jih je okoli 7000) in seznam vseh še neobjavljenih iztocnic (od mlace do žvižge), ki pa jih je znatno vec. Nacrtovani alfabetarij je bil po zakljucnem pregledu in nekaj popravkih v zacetku leta 2019 dan v recenzijo dvema kompetentnima strokovnjakoma (prof. Jožica Škofic iz Ljubljane in prof. Heinrich Pfandl iz Gradca). Nato je alfabetarij šel v tisk, tiskarske stroške knjige, ki obsega 290 strani, je (poleg Fundacije dr. Bruno Breschi) z znatnim zneskom podprla in omogocila Komisija za tisk in publikacije SAZU. Alfabetarij je bil natisnjen v 400 izvodih, najvec jih je šlo v zamenjavo, nekaj v dar in prodajo, na zalogi je ostalo samo še 14 izvodov. Javna predstavitev Alfabetarija k Tezavru je bila 20. novembra v dvorani SAZU. Alfabetarij k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem je pred­stavil njegov soavtor Ludvik Karnicar, upokojeni profesor graške univerze in dopisni clan SAZU. Gre za prelomno delo v izhajanju monumentalnega koro­škega narecnega slovarja, ki vse od leta 1982 izhaja v zvezkih. Ludvik Karnicar je uvodoma razmišljal o pomenu dialektologije kot znanosti v današnjem glo­baliziranem in jezikovno uniformiranem svetu ter predstavil historiat nastaja­nja koroškega narecnega slovarja. Slovar je zastavila na Inštitutu za slavistiko v Gradcu skupina koroških Slovencev, ki je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja opazila prelomne družbene spremembe in njihov vpliv na obliko in rabo slovenskih narecij na avstrijskem Koroškem. V tem kontekstu se je oblikova-la ideja o znanstveno zasnovanem popisu najširšega spektra koroških narecij, ki se je postopoma skrcila na izdajanje slovarja Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. Financno je projekt od zacetka podpirala Avstrijska aka-demija znanosti. Od leta 1982, ko sta izšla prvi zvezek (A–B) in Kljuc k Tezavru kot pomoc pri razumevanju kompleksne slovarske predstavitve gradiva, do leta 2012, ko je izšel sedmi zvezek z gesli L–Mi, so se zgodile številne tehnicne in kadrovske spremembe. Ves cas pa je delo spremljala velika mera entuziazma in prostovoljstva. Aprila 2017 je bilo celotno abecedno urejeno listkovno gradivo za izdelavo slovarja podarjeno Biblioteki SAZU, kjer je na voljo vsem zainte­resiranim raziskovalcem, Alfabetarij k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, v katerem so prvic popisana vsa slovarska gesla, tako že objavljena kot tudi šele predvidena, je izšel leta 2019 in predstavlja izhodišce za nadaljnje zasnove izdajanja slovarskih zvezkov. Ob predstavitvi Alfabetarija k Tezavru je bila prestavljena tudi zgošcenka Slovar oblacilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini, ki je rezultat dela, organiziranega pod okriljem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in v sodelovanju z drugimi znanstvenimi ustanovami, predvsem s Slo­venskim kulturnim središcem Planika v Kanalski dolini, njena avtorica pa je Karmen Kenda - Jež. Hkratna predstavitev dveh dialektološko slovarskih pod-vigov je opozorila na dileme pri dialektološkem popisu besedja v skupnostih, ki jih zaznamujejo dvo- in vecjezicnost in družbene spremembe v zadnjih desetle­tjih. Delo na takih projektih je zelo zamudno, a nujno potrebno, ce naj slovenska znanost v svojih raziskavah zajame slovenski jezik v celoti. Vzporedno z izidom alfabetarija in po njegovem izidu se je nadaljevalo delo za izdajo naslednjega zvezka Tezavra. In sicer so bila izbrana najprej in obdela­na še preostala gesla, ki se zacno s crko m (besede od mlace do mvavtek), in nato še gesla z zacetnim zlogom na- (od gesla na do nažokati). S tem so bile postavlje­ne zasnove gesel od mlace do Mohorjev. Fundacija je v zacetku leta 2019 razpolagala z zneskom 8.159,16 evra, ob koncu leta pa z zneskom 7.687,01 evra; znesek je zmanjšan za 472,15 evra, toliko so namrec znašali stroški placilnega prometa in racunovodskih storitev. Kajetan Gantar Fundacija akademika Ivana Vidava Pri SAZU deluje Fundacija akademika Ivana Vidava, ki je bila ustanovljena predvsem za delovanje na podrocjih znanosti in izobraževanja. Njen namen je štipendirati nadarjene študente matematike in naravoslovnih ved doktorskega študijskega programa. Fundacija je pri SAZU sprva delovala kot Sklad donatorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved, šele po smrti akademika Ivana Vidava pa se je s privolitvijo njegovih dedicev poimenovala po svojem dobrotniku in mecenu znanosti. Štipendije, ki jih fundacija podeljuje, so tako del njegove za­pušcine, namenjen nadarjenim mladim doktorandom. Fundacija izvaja dejavnosti pod vodstvom akad. prof. dr. Branka Stanovni­ka, clani uprave, ki skrbi za izvajanje namena ustanove, pa so še akad. prof. dr. Josip Globevnik, akad. prof. dr. Boštjan Žekš, izr. clan prof. dr. Matej Brešar in upravni direktor SAZU g. Zoran Mezeg, univ. dipl. ekon. Po pregledu vlog v skladu z razpisnim postopkom je uprava Fundacije ko­nec novembra 2019 sprejela odlocitev, da štipendijo za študijsko leto 2019/2020 dodeli štipendistu za doktorski študij kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Branko Stanovnik Kabinet akademika Franceta Bernika Castni clan SAZU, akad. France Bernik je v letu 2019 zaradi zdravstvenih razlo-gov obcasno sprejemal obiske strokovnih kolegov (clanov SAZU, Elektroinštituta Milana Vidmarja in Slovenske Matice) ter prijateljev osebno na domacem naslovu. Udeležil se je volilne skupšcine SAZU dne 6. junija in ob konferenci EFA­CIS v Ljubljani dne 30. avgusta prejel mednarodno priznanje: Interdisciplinarni doktorski program Ameriške študije Filozofske fakultete v Ljubljani in Center za irske študije Inštituta za anglistiko in amerikanistiko na dunajski univerzi sta mu podelila priznanje za življenjsko delo na podrocju slovenske literarne zgodovine in kritike. France Bernik Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU / Department of International Relations and Scientific Coordination Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU (v na­daljevanju Oddelek) je tudi v letu 2019 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikov v okviru vecine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akade­mija znanosti in umetnosti sklenila s 45 tujimi akademijami: Albanska akademija znanosti, Tirana, Armenska nacionalna akademija znanosti, Erevan, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj, Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj, Akademija znanosti Belorusije, Minsk, Bolgarska akademija znanosti, Sofija, Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo, Akademija znanosti Turkmenistana, Ašhabad, Akademija Sinica, Tajpej, Ceška akademija znanosti, Praga, Crnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica, Estonska akademija znanosti, Talin, Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg, Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki, Francoska akademija znanosti, Pariz, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb, Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi, Kraljeva irska akademija, Dublin, Izraelska akademija naravoslovnih in humanisticnih ved, Jeruzalem, Kitajska akademija znanosti, Peking, Kitajska akademija družbenih ved, Peking, Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul, Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti, Amsterdam, Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština, Latvijska akademija znanosti, Riga, Litovska akademija znanosti, Vilna, Madžarska akademija umetnosti, Budimpešta, Madžarska akademija znanosti, Budimpešta, Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje, Moldavska akademija znanosti, Kišinjev Norveška akademija znanosti in književnosti, Oslo, Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanistike, Berlin, Poljska akademija znanosti, Varšava, Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov, Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva, Romunska akademija, Bukarešta, Ruska akademija znanosti, Moskva, Slovaška akademija znanosti, Bratislava, Srbska akademija znanosti in umetnosti, Beograd, Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm, Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern, Turška akademija znanosti, Ankara, Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London, Kraljevo društvo v Edinburgu, Edinburg, Kraljevo društvo v Londonu, London. V letu 2019 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 19 tujih znanstve­nikov v skupnem obsegu 23 tednov in 5 dni, 12 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu 16 tednov in 3 dni. Vecina gostujocih znanstvenikov je bivala v akademijskem apartmaju. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa.) Potekalo je tudi sodelovanje s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obvešcale o svojih dejavnostih, vabile na razlicna srecanja, sporocale kadrov­ske spremembe ali pa prosile za razlicne podatke. Predstojnik akad. Branko Stanovnik se je udeležil slavnostnega zasedanja skupšcine Evropske akademije znanosti in umetnosti, 1. in 2. marca v Salzburgu. Akad. Rajko Bratož je bil na zasedanju izvoljen za novega clana. Podpredsednik akad. Peter Štih se je udeležil konference Forum Future Europe. Raising Inclusion and Performance of European Research and Innovation v Berlinu 21.–22. februarja. Konferenco Forum Future Europe sta organizirali nemška državna akademija Leopoldina in Leibniz Gesellschaft ob sodelovanju romunskega veleposlaništva v Berlinu. Namen konference je bil pospešiti prispevek znanosti in raziskav za bodocnost Evrope s ciljem oblikovati zakljucni dokument (komuniké). Akad. Peter Štih je prisostvoval tudi slovesnostim. Na Dunaju se je 10. maja udeležil slavnostne­ga zasedanja skupšcine Avstrijske akademije znanosti. Jedro zasedanja, ki se ga tradicionalno udeležujejo eminentni predstavniki nacionalnih akademij, je bilo porocilo predsednika prof. dr. Antona Zeilingerja, ki je navzoce seznanil z delom v preteklem letu. Del predsednikovega porocila je bila tudi predstavitev novih clanic in clanov: prvic so v skupnem številu v vseh kategorijah prevladale ženske, med novimi dopisnimi clani v tujini pa je tudi Slovenec, zgodovinar dr. Andrej Rahten. Del slovesnega zasedanja je bilo tudi predavanje redne clanice prof. dr. Magdalene Pöschl Laži, sovraštvo in algoritmi: mnenjska svoboda v digi­talnem svetu. Dne 6. in 7. decembra pa se je akad. Peter Štih v Münchnu udeležil slavnostne letne skupšcine Bavarske akademije znanosti. Akad. Kajetan Gantar se je 25. oktobra udeležil slovesnosti ob 125-letnici ustanovitve Mednarodne komisije za Thesaurus Lingue Latinae na Bavarski akademiji znanosti v Mün­chnu. Predsednik akad. Tadej Bajd je med 28. in 30. majem v Londonu sodeloval na 5. Skupni konferenci Zahodne balkanske medvladne pobude. Udeležencem je na primeru sodelovanja SAZU z društvom VTIS, skupaj z njegovo predsednico Andrejo K. Bogataj, predstavil primer dobre prakse povezovanja z znanstve­niki, ki se izobražujejo v tujini. Na predlog Akademije sta bila na 69. srecanju Nobelovih nagrajencev z mladimi znanstveniki v nemškem mestu Lindau va­bljena Jan Ravnik z Instituta »Jožef Stefan« in Marko Medenjak s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Tokratno srecanje je bilo posveceno fiziki. Predsednik akad. Tadej Bajd in predstojnik Oddelka akad. Branko Sta-novnik sta se udeležila Skupnega dneva (višegrajskih, avstrijske in slovenske) akademij 15. in 16. novembra na Dunaju. Prvi dan je potekal sestanek pred­sednikov akademij, na katerem je bila ustanovljena skupina V4+2 in science (poleg višegrajskih bosta kot redni clanici na nadaljnja srecanja vabljeni tudi slovenska in avstrijska nacionalna akademija). Na srecanju sta predsednik akad. Tadej Bajd in predstojnik Oddelka akad. Branko Stanovnik predstavila delo in mednarodno sodelovanje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Popoldne je potekal panelni del dogodka, ki so se ga poleg akademijskega vodstva udele­žili vabljeni referenti. SAZU je na panelih aktivno sodelovala z referati, ki bodo predstavljeni v publikaciji. Predsednik akad. Tadej Bajd in predstojnik Oddelka akad. Branko Stanov­nik sta 9. junija na Akademiji sprejela Nobelovega nagrajenca prof. Duncana F.Haldana, ki je bil kandidat razreda za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede za novega dopisnega clana SAZU. Ob tej priložnosti mu je bila izrocena tudi clanska listina. Oddelek je sodeloval z medakademijskimi združenji, v katera je vclanjena tudi naša Akademija. Clanstvo SAZU je aktivno v Združenju evropskih aka-demij (ALLEA, All European Academies) in Svetovalnem odboru za znanost evropskih akademij (EASAC, European Academies Science Advisory Coun­cil). SAZU je v upravni odbor Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA) na osnovi zaprosila prof. Antonia Lopriena predlagala predstojnika Oddelka akad. Branka Stanovnika. Akad. Branko Stanovnik se je med 8. in 10. majem v Bernu udeležil slovesnega zasedanja skupšcine ob 25-letnici Združenja vseh evrop­skih akademij (ALLEA). Zasedanje so spremljali razlicni znanstveni dogodki – nagrado Madame de Staël za kulturno dedišcino v letu 2019 je prejela prof. Mariana Mazzucato, pozornost udeležencev pa je bila, med drugim, posvecena znanosti in družbi v sedanjem svetu, velikim znanstvenim dogodkom in nji­hovemu vplivu na družbo in podrocju mikroplastike kot primeru vpliva znan­stvenega svetovanja. Akad. Igor Emri se je 20. marca v Bruslju udeležil javne predstavitve porocila Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (EA­SAC) o dekarbonizaciji prometa. Porocilo je bilo objavljeno tudi na akademijski spletni strani. SAZU je 17. aprila gostila sestanek Okoljskega panela EASAC. V okviru sestanka so se clani odbora udeležili tudi sprejema pri županu Mestne obcine Ljubljana Zoranu Jankovicu in strokovne ekskurzije v Rajhenavski pra­gozd. Akad. Andrej Kranjc se je od 13. do 14. junija v Helsinkih udeležil spo­mladanskega sestanka Sveta EASAC, med 2. in 4. oktobrom jesenskega sestanka okoljskega panela EASAC v Bratislavi in 14. in 15. novembra jesenskega srecanja Sveta EASAC v Zagrebu. Prof. dr. Alojz Poredoš je izstopil iz Odbora za energe­tiko EASAC, zato je Akademija imenovala za novega clana dr. Franca Žlahtica. Akademija je imenovala podpredsednika akad. Roberta Zorca za ambasadorja Zveze mednarodnih znanstvenih organizacij (ANSO). SAZU je bila med usta­novnimi clanicami Zveze mednarodnih znanstvenih organizacij (Alliance of International Science Organisations – ANSO), ki si prizadeva za inovacijsko sodelovanje znanstvenih ustanov iz razlicnih držav (Silk Road Economic Belt). SAZU je aktivna clanica v Mednarodni mreži za clovekove pravice (IHRN, International Human Rights Network). Mednarodno mrežo za clovekove pravi­ce je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se cutili dolžne zavzeti za svoje kolege po svetu, ki so v kazenskem postopku zaradi svojega znanstvenega in raziskovalnega dela. Predstavnik SAZU v IHRN je akad. Valentin Hribar. Akademija je poslala pisma, ki jih je pripravila Komisija za clovekove pravice v podporo turškim znanstvenikom, zaprtim zaradi clovekoljubnega aktiviz-ma. Pisma so bila poslana tudi v podporo naslednjim znanstvenikom: grškemu ekonomistu prof. Andreasu Georgiouju, podpredsedniku Sudanske nacional­ne akademije znanosti prof. Muntaserju Ibrahimu in turški politologinji prof. Füsun Üstel, ki so kazensko preganjani zaradi svojega clovekoljubnega aktiviz-ma in so jim kršene temeljne clovekove pravice. Akad. Valentin Hribar je na po­budo mreže IHRN in s soglasjem Komisije za clovekove pravice pripravil pisma podpore vietnamskemu inženirju Phamu Van Troiu, ki je bil obsojen na zapor-no kazen zaradi mirnega clovekoljubnega aktivizma. Pham Van Troi je v zelo slabem zdravstvenem stanju in z omejenimi možnostmi stikov s svojo družino, SAZU pa je njegov primer že veckrat podprla. Akademija je na osnovi mnenja Komisije za clovekove pravice podprla tudi primer prof. Abduljalila al-Singacea, inženirja in borca za clovekove pravice, obsojenega na dosmrtno zaporno kazen zaradi miroljubne promocije demokraticnih reform in pozivanja k spoštovanju clovekovih pravic. Prof. Abduljalil al-Singace je v slabem zdravstvenem stanju zaprt v zaporu v Bahrainu, kjer mu preprecujejo dostop do zdravniške pomoci. SAZU je podprla izjavi Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA) in zdru­ženja Academia Europaea, naklonjeni nadaljnji avtonomiji inštitutov v sestavi Madžarske akademije znanosti. Predsednik akad. László Lovász se je predse­dniku akad. Tadeju Bajdu zahvalil za podporo SAZU. Pismo podpore SAZU je bilo objavljeno na spletni strani SAZU in na spletni strani Madžarske akademije znanosti. Nekdanja predstavnica Akademije v IHRN akad. Alenka Šelih se je v Parizu udeležila srecanja odborov/komisij za clovekove pravice evropskih aka-demij in simpozija Clovekove pravice in izobraževanje. Srecanje in simpozij sta potekala od 10. do 11. septembra 2019 na Akademiji znanosti v soorganizaciji z Odborom za clovekove pravice nemške nacionalne akademije Leopoldine. Na srecanju je predstavnica Mednarodne mreže za clovekove pravice (International Human Rights Network – IHRN) ga. Rebecca Everly porocala o najnovejših primerih, ki jih obravnava mreža, in o nekaterih splošnih vprašanjih, ki so zna-cilna za sedanji cas. Dne 11. septembra je potekal posvet Clovekove pravice in iz­obraževanje. Predavanjem sta sledili okrogli mizi. Ker so bili poslušalci v veliki vecini Francozi, se je razprava vrtela predvsem okrog problemov izobraževanja v francoski družbi. Med prispevki na okrogli mizi je bil zanimiv projekt Roke v testu, katerega namen je pritegniti v naravoslovje osnovnošolce in srednješol­ce in ki temelji na konkretnem, prakticnem spoznavanju osnov naravoslovnih znanosti. Program je v Franciji zajel vec kot 20.000 osnovnih in srednjih šol in se je razširil tudi v tuje države; zasnovala pa sta ga clana Academie des Sciences Yves Quere in Pierre Léna. Udeleženci so si ogledali tudi Institut de France, ki združuje pet francoskih akademij. S sodelovanjem pa se Akademija udejstvuje tudi v naslednjih medakade­mijskih združenjih: Medakademijsko partnerstvo (IAP, InterAcademy Partner­ship), Mednarodno združenje akademij (UAI, Union Académique Internatio­nale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite alpskega foruma (Internationales Wissenhaf­tliches Komitee Alpenforschung), Švicarski medakademijski odbor za preuce­vanje Alp (ICAS, Swiss Interacademic Commission for Alpine Studies), Med-narodni znanstveni komite za raziskovanje Alp (ISCAR, International Scien­tific Committee on Research in the Alps), Zveza Podonavskih akademij (DAC – Danube Academies Conference) ter drugih. Akad. Jože Krašovec se je udeležil zasedanja generalne skupšcine Mednarodnega združenja akademij (UAI) med 24.in 29. novembrom v Parizu. Tokratna generalna skupšcina je bila obogatena s programom ob stoletnici njene ustanovitve na temelju posebnih jubilejnih pu­blikacij. Podpredsednik akad. Robert Zorec se je udeležil 10. Konference podo­navskih akademij, ki je potekala 30. in 31. oktobra na Ceški akademiji znanosti v Pragi. Srecanje je bilo v prvi polovici popoldneva posveceno t. i. znanstve­ni diplomaciji (science diplomacy). Pokrovitelj tega dela srecanja je bil zunanji minister Tomáš Petrícek. Izpostavljena je bila vloga proaktivnega sodelovanja znanstvenikov in clanov vlade. V drugi polovici popoldneva, katerega program je postavila Evropska akademija iz Salzburga, se je program osredinjal pred­vsem na podrocje držav ob Donavi, kjer so nekatere države že clanice EU, druge v procesu, da se pridružijo, zato je prav to geografsko podrocje vredno posebnih pristopov in izzivov. Naslednji dan so si udeleženci ogledali centra odlicnosti, ki sta plod proaktivne politike Ceške republike, ELI Beamlines in HiLase in ki predstavljata edinstvene tehnološke rešitve na svetovni ravni. ASEF – American Slovenian Education Foundation (Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija) je v sodelovanju s SAZU nadaljevala s sklopom preda­vanj alumnov ASEF v Prešernovi dvorani Akademije. Doma je Oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenorazisko­valnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, Ministrstvom za vi-soko šolstvo, znanost in tehnologijo, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi ter mnogimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodelo-val v Akademiji sami s pripravo razlicnih gradiv za kabinet predsednika, izvr­šilni odbor, predsedstvo, skupšcino in druge enote. Predsednik akad. Tadej Bajd in predstojnik Oddelka akad. Branko Stanovnik sta 26. decembra v Prešernovi dvorani sprejela predstavnike Društva VTIS – to je Društvo v tujini izobraženih Slovencev. Društvo predstavlja in skuša približati študij ter raziskovalno dejav­nost v tujini tistim, ki se zanju zanimajo. Prizadeva si spodbujati medsebojno sodelovanje slovenskih strokovnjakov, ki delujejo v tujini, in njihovo sodelova­nje z izobraževalno-raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom v Sloveniji in tujini. Tudi v letu 2019 je akad. Branko Stanovnik sodeloval kot predsednik upra­ve v Fundaciji akademika Ivana Vidava, ustanovi za štipendiranje študentov matematike in naravoslovnih ved doktorskega študijskega programa. MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV PRIHODI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJO Bolgarska akademija znanosti Dr. Kalina Zahova in dr. Andrey Tashev z Inštituta za literaturo Bolgarske aka-demije znanosti sta obiskala Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (8.–14. 9.). Prof. Ivaylo Dimitrov Markov z Inštituta za etnologijo in folklorne študije Etno­grafskega muzeja Bolgarske akademije znanosti je obiskal Inštitut za slo­vensko narodopisje ZRC SAZU (11.–17. 11.). Ceška akademija znanosti Prof. Pavel Bosák z Inštituta za geologijo Ceške akademije znanosti je obiskal Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v okviru sodelovanja v skupnem projektu (16.–22. 6.). Prof. Pavel Bosák in mag. Šimon Kdyr z Inštituta za geologijo Ceške akademije znanosti sta obiskala Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v okviru sodelovanja v skupnem projektu (29. 9.–5. 10.). Dr. Natalie Rudenko iz Biološkega centra Ceške akademije znanosti je v okviru medakademijskega projekta obiskala Medicinsko fakulteto UNI LJ (2.–11. 12.). Estonska akademija znanosti Dr. Egge Kulbok - Lattik iz Estonskega literarnega muzeja je obiskala Fakulteto za družbene vede UNI LJ (14.–20. 9.). Indijska nacionalna akademija znanosti Dr. Anoop Verma z Inštituta za inženiring in tehnologijo Šole za energijo in okolje v regiji Punjab je opravljal raziskovalno delo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UNI LJ (4.–18. 5.). Dr. Charu Khosla Gupta z Univerze v Delhiju je obiskala Institut Jožef Stefan (20. 9.–4. 10.). Litovska akademija znanosti Dr. Svetlana Markovskaja s Centra za raziskovanje narave v Vilni je obiskala Gozdarski Inštitut Slovenije in se udeležila srecanja Euphresco Brownspo­trisk (6.–10. 5.). Madžarska akademija znanosti Dr. Tamas Szonyi in dr. Gyorgy Kiss sta v okviru skupnega projekta obiskala Univerzo na Primorskem (19.–22. 5.). Ddr. Imre Ferto, dr. Lajos Barath in dr. Zoltan L. Bakucs z Ekonomskega inšti­tuta Madžarske akademije znanosti so v okviru sodelovanja v medakade­mijskem projektu obiskali Univerzo na Primorskem (8.–13. 9.). Poljska akademija umetnosti in znanosti Prof. Antoni Cetnarowicz z Inštituta za zgodovino Jagelonske univerze v Kra­kovu je v okviru sodelovanja v skupnem projektu obiskal Zgodovinski in-štitut Milka Kosa ZRC SAZU (7.–17. 4.). Poljska akademija znanosti Dr. Magdalena Wencka z Inštituta za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti je v okviru sodelovanja v skupnem medkademijskem projektu obiskala Institut Jožef Stefan (22. 7.–6. 8.). G. Jaroslaw Cebulski z Inštituta za geografijo in prostorsko organizacijo Poljske akademije znanosti je obiskal Inštitut za geografijo ZRC SAZU (18.–25. 11.). Slovaška akademija znanosti Prof. Peter Balaž z Inštituta za geotehniko Slovaške akademije znanosti je opra­vljal raziskovalno delo na Institutu Jožef Stefan (30. 6.–6. 7.). ODHODI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINO Avstrijska akademija znanosti Prof. dr. Nataša Golob s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je opravljala raziskovalno delo v Avstrijski nacionalni biblioteki na Dunaju (3.–16. 3.). Bolgarska akademija znanosti Dr. Alenka Koron, prof. Marko Juvan in prof. Marijan Dovic z Inštituta za slo­vensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU so se udeležili mednarodne konference Slovenian and Bulgarian Literatures and Cultures in the Context of World Literature, ki jo je organiziral Inštitut za literaturo Bolgarske aka-demije znanosti (10.–12. 6.). Akad. Matija Gogala in dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije sta v Bolgariji opravljala raziskovalno terensko delo (25. 6.–10. 7.). Madžarska akademija znanosti Dr. Branko Kavšek z Univerze na Primorskem je oktobra obiskal Inštitut za matematiko Madžarske akademije znanosti v okviru sodelovanja v meda­kademijskem projektu. Dr. Štefan Bojnec z Univerze na Primorskem, Fakultete za management v Kopru, je obiskal Ekonomski inštitut Lorand Eotvos Research Network v Budimpe­šti in nadaljeval delo na skupnem medakademijskem projektu (13.–23. 11.). Poljska akademija znanosti Dr. Carmen Kenda Jež in dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU sta se udeležila zasedanja mednarodne komisije za slovanski lingvisticni atlas (OLA) v Krakovu (22.–29. 9.). Mag. Uroš Prah z Inštituta Jožef Stefan je v okviru bilateralnega projekta obi-skal Inštitut za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti (14.–29. 11.). 2019 Znanstvene izmenjave SAZU Država Prihod Št. znan. tednov/dni Odhod Št. znan. tednov/dni Avstrija / / 1 14 Bolgarija 3 21 5 41 Ceška 3 31 / / Estonija 1 7 / / Indija 2 30 / / Litva 1 5 / / Madžarska 5 26 2 21 Poljska 2 29 3 32 Poljska (PAU Krakov) 1 10 / / Romunija / / 1 7 Slovaška 1 7 / / SKUPAJ 19 23 tednov, 5 dni 12 16 tednov, 3 dni Pripravil: Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU, zanj akad. Branko Stanovnik Raziskovalni program Naravna in kulturna dedišcina slovenskega naroda 1. Temeljne raziskave slovenskega jezika Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Cas trajanja: 2009 do preklica Financerka: SAZU Vodja: dr. Kozma Ahacic Vsebina raziskovalnega dela: Redakcija tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki kot rastoci slovar pod oznako eSSKJ izhaja na slovarskem portalu Fran, in s tem pove­zane raziskave ter svetovanja Na podlagi slovarskega koncepta so se izdelovali problemsko izbrani slovarski sestavki razlicnih besednih vrst. Dodeloval se je redakcijski prirocnik, izboljšana so bila tehnološka orodja za izdelavo slovarja. Ob redakciji sestavkov se je razreše­vala konceptualna problematika, zato sestavki lahko služijo kot model za redak­cijo podobnih sestavkov. Vzporedno so potekale tudi leksikografske raziskave. Slovarski sestavki slovarja so bili objavljeni kot e-knjiga in dodani na portal Fran. V lematski bazi so bili izdelani novi problemski opisi vseh besednih vrst. Vzpore­dno z urejanjem baze so se izvajale oblikoslovne in glasoslovne raziskave knjižne slovenšcine. Poleg obicajnega spletnega anketiranja so bili uporabljeni perceptivni testi. Potekalo je redno jezikovno svetovanje po e-pošti, telefonu in v svetovalnici. Posodobitev pravopisnih pravil in redakcija novega pravopisnega prirocnika in s tem povezane raziskave ter svetovanja Objavljen je bil prirastek v rastocem slovarju (ePravopis), vec obstojecih gesel pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na pomensko razvejenost posameznih gesel. Dodanih je bilo osem problemskih sklopov, in sicer: Kratice; Prebivalska imena (iz imen plemen, ljudstev, narodov); Pridevni­ki (povezani s pripadniki in pripadnicami jezikovnih, verskih, rasnih skupin); Pridevniki (povezani s pripadniki in pripadnicami nazorov, gibanj, politicnih skupin); Pripadniki in pripadnice jezikovnih, verskih, rasnih skupin; Pripa­dniki in pripadnice nazorov, gibanj, politicnih skupin; Smeri, nazori, gibanja; Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen). Javno objavljeni na portalu Fran sta dve poglavji pravopisnih pravil – Pisna znamenja in Krajšave. Potekalo je svetovanje v Jezikovni svetovalnici, poleg tega tudi po e-pošti in telefonu. Redakcija terminoloških slovarjev razlicnih strok in s tem povezane razi­skave ter svetovanja Nadaljevala so se dela pri terminološkem slovarju živinoreje, agronomije, armi­ranobetonskih konstrukcij, tiflopedagogike, kamnarskem, kriminalisticnem, davcnem in splošnem tehnicnem terminološkem slovarju, popravljene in dopol­njene so bile iztocnice v štirih terminoloških slovarjih, izdana pa sta bila dva nova (pravni in dopolnjena izdaja terminološkega slovarja avtomatike). Potekalo je ter­minološko svetovanje v Terminološki svetovalnici, po e-pošti in telefonu. Redakcija Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in s tem povezane raziskave ter svetovanja Koncano je bilo delo za 1. zvezek slovarja, tako da je slovar pripravljen za ko­rekturno branje in bo v letu 2020 izšel v knjižni obliki. Potekalo je skeniranje listkovne kartoteke (pribl. 40.000 skeniranih listkov). Potekale so raziskave zgo­dovine slovenskega jezika ter jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti. Izdelovanje geolingvisticnih del in s tem povezane raziskave ter svetovanja Preimenovanih in elektronsko arhiviranih je bilo 25 vprašanj iz listkovnega gradiva, listkovno gradivo za T282 in poskenirani trije zvezki. Poskeniran je bil celotni rokopisni del arhivskega zvezkovnega gradiva SLA. Opravljen je bil zapis dveh tock na terenu, v zvezkoteko so bili dodani trije zapisi iz arhiva SLA in 1 delni zapis za SLA 3. Izdelovali so se indeksi, komenatrji in karte SLA. Preurejena so bila navodila za pripravo kart in komentarjev SLA – SlovarRed. V SlovarRedu je bilo vzpostavljeno delovanje nove razlicice programa ArcGIS in izdelana delovna razlicica ene karte za e-SLA. Pripravljale so se tudi karte za zvezek OLA Refleksi *i, *u, *y. Opravljenih je bilo vec morfonoloških analiz in pregledov vprašanj, dodelane so bile tudi preglednice. Potekalo je jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti. Priprava in izboljševanje interpretacij obcno- in lastnoimenskega gradiva in s tem povezane raziskave ter svetovanja Dokoncano je bilo skeniranje kartotecnih listkov in pripadajocega zvezka Ple­teršnikove zbirke zemljepisnih imen. Potekale so raziskave antroponimije in toponomije. Izdelovale so se etimološke analize posameznih iztocnic. Potekalo je jezikovno svetovanje v Jezikovni svetovalnici, po telefonu in e-pošti. 2. Likovna umetnost med cenzuro in propagando od srednjega veka do kon-ca prve svetovne vojne Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L7-8282 Cas trajanja: 1. 6. 2017–31. 5. 2020 Financerki: ARRS in SAZU Vodja: dr. Franci Lazarini Vsebina raziskovalnega dela: Projektna skupina je v letu 2019 nadaljevala raziskave reprezentativnih pri­merov cenzure in propagande v likovni umetnosti na Slovenskem od sre­dnjega veka do konca prve svetovne vojne (v kontekstu socasnega dogajanja v habsburški monarhiji). Clani projektne skupine so opravili raziskovalno delo v razlicnih slovenskih in tujih arhivih ter knjižnicah in obsežno terensko delo, poseben poudarek pa je bil na sistematicnem evidentiranju ter zbiranju arhivskega gradiva o cenzuri in propagandi na Slovenskem med prvo sve­tovno vojno. Skladno z nacrtom uresnicevanja projekta je bila organizirana druga interna delavnica projektne skupine s predstavitvijo delnih rezultatov projekta, dokoncan pa je bil tudi koncept razstave o cenzuri in propagandi med prvo svetovno vojno. 3. Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru: modernisticna Nova Gorica in njeni konteksti Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L6-8262 Cas trajanja: 1. 5. 2017–30. 4. 2020 Financerke: ARRS in SAZU ter Mestna obcina Nova Gorica Vodja: dr. Helena Seražin Vsebina raziskovalnega dela: V letu 2019 se je nadaljevalo raziskovalno delo v arhivih, knjižnicah in na terenu ter zbiranje fotografskega gradiva, namenjenega pripravi treh strokovnih mo-nografij: izšli sta knjigi Umetnost na sticišcu kultur. Mestna obcina Nova Gorica (ur. H. Seražin), v zbirki Žepnice pa A. Di Battista in K. Mohar, Obcinska stavba v Novi Gorici. Izid tretje monografije je nacrtovan za leto 2020. Delo je potekalo tudi na umetnostni topografiji UE Nova Gorica in vsebinah za spletno stran http://www.novagoricaart.si (podatkovne zbirke o osebah in umetnostnih spo­menikih, poti po spomenikih in virtualne razstave). V Atriju ZRC je bila posta­vljena umetnostnozgodovinska razstava Naslikana zgodovina Primorske: freske Slavka Pengova v novogoriški obcinski stavbi (K. Mohar). Clani projektne skupi­ne so rezultate svojih raziskav predstavili na mednarodni konferenci, stekle pa so tudi priprave za mednarodno konferenco Mapiranje prostorov modernisticnih mest v kontekstu nacel CIAM-ove Atenske listine, ki bo v okviru projekta pote­kala marca 2020 v Novi Gorici. 4. Toponomasticna dedišcina Primorske Vrsta: aplikativni raziskovalni projekt Oznaka: L7-9424 Cas trajanja: 1. 7. 2018–30. 6. 2021 Financerki: ARRS in SAZU Vodja: dr. Matjaž Bizjak Vsebina raziskovalnega dela: Clani projektne skupine so v letu 2019 digitalizirali tipkopisno kartoteko Pri­morske historicne topografije Milka Kosa in jo obdelali z OCR-tehnologijo. Pri­pravili so nabor virov, evidentirali edicije ter zbirke gradiv in obenem zaceli izvajati korekture in dopolnitve na podlagi (novo) evidentiranih arhivskih in ediranih virov. Izdelan je bil program za avtomatski prenos podatkov iz te­kstovne datoteke v zbirko podatkov. Obstojeca shema zbirke podatkov je bila dopolnjena in optimizirana. Izdelan je bil tudi program za strojno identifika­cijo toponimov v latinskih tekstih, ki je bil predstavljen na konferenci v Oslu. V arhivih na Dunaju (Haus-, Hof- und Staatsarchiv), v Münchnu (Bayerisches Hauptstaatsarchiv), v Vidmu/Udine (Archivio di Stato in Archivio Diocesano) in v Cedadu (Museo Archeologico Nazionale) je bilo izvedeno evidentiranje, ki mu je sledila raziskava listinskih in urbarialnih virov z zadevno toponomastic­no vsebino. JUBILEJI V letu 2019 so praznovali: 90 let: akad. Jože Macek ter dopisna clana Zlatko Ugljen in Dimitrije Stefanovic; 85 let: akademiki Matjaž Kmecl, Dušan Ferluga, Lojze Lebic in Andrej Jemec ter dopisni clani Herwig Wolfram, Chintamani Nages Ramachandra Rao in Vinko Globokar; 80 let: akad. Igor Grabec ter dopisni clani Antonio Cardesa, Rudolf Flotzinger, Jean-Marie Pierre Lehn in Cesare Scalon; 75 let: akademika Jože Krašovec in Blaž Rozman ter dopisni clani Erwin Neher, Christian Hannick in Anton Wernig; 70 let: akademiki Tadej Bajd, Franc Strle, Slavoj Žižek in Bojan Cercek ter dopi­sni clan Ludvik Karnicar; 65 let: izredni clani Željko Knez, Uroš Rojko in Jožef Muhovic ter dopisni clan Reinhart Ceulemans; 60 let: izredni clan Marko Snoj in dopisna clanica Marija Wakounig; 55 let: dopisni clan Vladimir Parpura; 50 let: izredni clan Gregor Anderluh. Zapis akad. Lojzeta Lebica ob sprejemu ob njegovi 85-letnici pri predsedni­ku SAZU akad. Tadeju Bajdu 9. decembra 2019 Spoštovani gospod predsednik, dragi in spoštovani akademiki, spoštovani go-spod upravni direktor, lepa hvala za vašo pozornost in cast, ki ste mi jo izkazali ob tem srecanju. Ob misli na moja visoka leta se mi sama od sebe zarisuje dolga življenjska pot, vse od cudovitih staršev na Prevaljah, ravenske gimnazije, študija arheologije na Univerzi v Ljubljani … vodenja akademskega zbora pa dirigentskega dela na takrat še Radiu Ljubljana, vse do zame nadvse castnega clanstva tu na naši Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ko sem zapušcal domace kraje na Koroškem, je bil svet sedemdeset let mlajši in smo v šolah še pisali na skrilaste tablice. Pa vendar me je arheologija med drugim naucila tudi to, da bolj zaupam krožni podobi casa kakor linearni: ko se stvari predvsem spreminjajo in manj napredujejo, saj nismo bolj modri od starih Grkov ali Keltov in Ilirov in ne boljši od Gallusa, Bacha ali Mozarta. Kaj mi pomeni Slovenska akademija znanosti in umetnost? SAZU doživljam kot zašcito svobode duha, našega jezika, znanosti in umetnosti. Sredi današnje postmoderne razpušcenosti, glasbenorokovnjaške družbe ohranja resen, kul­turno razsvetljen svet. Tu cutim domovino, narod, državo, demokracijo, etic­nost …, skratka naš svet od Brižinskih spomenikov do Ramovša, Kreka, Mer­kuja, Kozine, Škerjanca …, ce omenim samo skladatelje. Slovenski akademiji znanosti in umetnosti bom do konca hvaležen tudi zato, ker mi je odprla pot do akademij v Belgiji, na Hrvaškem in še kje po svetu. Za vse prisrcna zahvala in še posebej vam vsem za današnjo veliko pozor­nost … ali pa, kot bi rekli pri nas na Koroškem, »Bog lonaj«. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA CLANOV SAZU Francetu Berniku sta Interdisciplinarni doktorski program Ameriške študije Filozofske fakultete v Ljubljani in Center za irske študije Inštituta za anglistiko in amerikanistiko na dunajski univerzi podelila priznanje za življenjsko delo na podrocju slovenske literarne zgodovine in kritike. Igor Emri je prejel nagrado Honored Engineer of Russia nacionalne Ruske in-ženirske akademije. Peter Fajfar je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in je ob stoletnici univerze in fakultete prejel zlato plaketo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Franc Forstneric je za vrhunske dosežke na podrocju kompleksne analize prejel nagrado Stefan Bergman Prize, ki jo podeljuje Ameriško matematicno društvo (American Mathematical Society). Josip Globevnik je bil dobitnik Zoisove nagrade za življenjsko delo. Marc L. Greenberg je prejel priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije za vrhunske dosežke v slovenisticnem jezikoslovju in promocijo slovenšcine, slovenistike in Slovenije v Združenih državah Amerike. Maja Haderlap je prejela avstrijsko državno nagrado za umetnost. Peter Handke je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Drago Jancar je prejel crnogorsko nagrado za literarno ustvarjanje »Stefan Mi-trov Ljubiša« v Budvi. Roman Jerala je dobil projekt ERC Proof of Concept z zacetkom financiranja v 2020. Željko Knez je bil kot mednarodni clan sprejet v Hrvaško akademijo tehnicnih znanosti. Milcek Komelj je bil predsednik žirije Slovenskega društva likovnih kritikov za nagrado kritiško pero in priznanja za leto 2019 in je bil imenovan v upravni odbor ZRC SAZU. Janko Kos je prejel zlati red za zasluge za izjemen znanstveni in kulturni opus ter življenjsko delo na podrocju primerjalne književnosti. Hojka Kraigher je bila izvoljena v redno profesorico Biotehniške fakultete Uni-verze v Ljubljani. Lojzetu Lebicu so ob njegovi 85-letnici v Cankarjevem domu priredili pred­stavitev vokalno-instrumentalne scenske zgodbe Fauvel' 86 in mu na Prevaljah posvetili slovesnost z zborovskim koncertom njegovih del in predstavitvijo nje­gove zgošcenke. Florjan Lipuš je prejel zlati red za zasluge za izjemni prispevek k slovenski knji­ževnosti ter za nov in svež pogled na slovenstvo. Borisu A. Novaku je založba Mladinska knjiga podelila Levstikovo nagrado za življenjsko delo na podrocju mladinske književnosti. Življenju in delu Zorka Simcica je bilo posveceno delo Franceta Pibernika Do-hojene stopinje. Branko Stanovnik je bil izvoljen za clana mednarodne inženirske akademije s sedežem v Moskvi. Alenka Šelih je bila dobitnica Zoisove nagrade za življenjsko delo. Nina Šenk Kosem je prejela Gallusovo priznanje obcine Ribnica za izjemen uspeh na kulturnem podrocju. Bila je kandidatka za Delovo osebnost leta in za Slovenko leta (revija Zarja). Mihi Tomaževicu je Zavod za gradbeništvo Slovenije podelil nagrado za ži­vljenjsko delo na podrocju potresno varne gradnje zidanih objektov. Predstavitve clanov, izvoljenih v letu 2019, so v poglavju Novi clani SAZU. Zoisovi nagradi in priznanje (utemeljitve) Alenka Šelih – Zoisova nagrada za življenjsko delo Profesorica Alenka Šelih že vec kot pet desetletij deluje na podrocju kazensko­pravnih in kriminoloških znanosti. Njeno znanstveno vodilo je, kako urediti državno represivno odzivanje na razlicna deviantna ravnanja tako, da bo ka­zensko pravo predstavljalo notranje uravnovešen, pravicen, racionalen in ucin­kovit sistem. Uravnoteženo je treba spoštovati pravice storilcev, varovati družbo pred kaznivimi dejanji ter upoštevati vlogo in pravice žrtev. Posebno pozornost posveca kazenskim sankcijam. Njeno raziskovalno delo je pustilo poseben pecat tudi na podrocju mladoletniškega sodstva in za-šciti otrok pred nasiljem ter v prekrškovnem pravu. Vodila je vec kot 20 raziskav in z njihovimi ugotovitvami in znanstvenimi razpravami utirila pot uvajanju novosti v kazensko pravo. Nosilna usmeritev je, da se je treba na kriminaliteto odzivati racionalno in humano. Ves cas svoje poklicne poti je bila ob profesorski vlogi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani tudi sodelavka Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulte-ti v Ljubljani. Vodila ga je v obdobju 1993–2004 in tudi na ta nacin bistveno pri­spevala k razvoju kriminologije v Sloveniji. Z raziskovalkami s podrocja ženskih študij je vodila raziskavo o prispevku žensk k družbenemu razvoju Slovenije. Akademikinja Šelih uživa izjemno velik ugled v domaci in tuji javnosti. Strokovnost njenega raziskovalnega dela in nastopov na mednarodnih konfe­rencah je bila široko prepoznana in prejela je povabila za gostujoca predavanja na številnih uglednih univerzah v Evropi kot so univerze v Münchnu, Varšavi, Gradcu, Krakovu, Poitiersu, Bruslju, Regensburgu, na Dunaju in tudi na naj­prestižnejših ameriških univerzah – na univerzi v Harvardu, v Berkeleyu in na University of Southern California v Los Angelesu. Bila je clanica razlicnih strokovnih organov v okviru Sveta Evrope, Mednarodnega združenja sodnikov za mladoletnike in za družino, Mednarodnega združenja za kazensko pravo, Mednarodne mreže za clovekove pravice in kot ustanovna clanica sodelovala pri ustanavljanju Evropskega združenja za kriminologijo. Za izredno clanico SAZU je bila izvoljena maja 1997, za redno pa junija 2003. Od leta 2011 je clanica Evropske akademije (Academia Europea) s sedežem v Londonu. Josip Globevnik – Zoisova nagrada za življenjsko delo Josip Globevnik se je po doktoratu na Univerzi v Ljubljani leta 1972 intenzivno usmeril v raziskovalno delo na podrocju kompleksne analize (del matematicne analize) in je kot prvi Slovenec po akademiku Josipu Plemlju navezal vrsto tesnih stikov s tujimi raziskovalci na tem podrocju. Odtlej je bil vodilni slovenski stro­kovnjak na svojem podrocju. Okrog njega se je oblikovala raziskovalna skupina za kompleksno analizo, ki je danes osrednja skupina na podrocju matematicne analize v Sloveniji in predstavlja jedro programske skupine Analiza in geometri­ja. Globevnik je vseskozi sledil novim raziskovalnim trendom in je bil med svojo kariero na vrsti daljših gostovanj na uglednih tujih univerzah in raziskovalnih ustanovah, še posebej v ZDA. Njegovo raziskovalno delo je bilo pionirsko na vec pomembnih podrocjih in je vodilo v nove smeri raziskovanja, ki so danes zelo aktualne. Objavil je 115 originalnih znanstvenih del v mednarodnih mate­maticni revijah, od tega veliko vecino v visokokakovostnih revijah, vrsta njego­vih del pa je objavljenih v najelitnejših matematicnih revijah. Njegova objava v eni najprestižnejših revij Annals of Mathematics v letu 2015 je bila izbrana med najboljše dosežke slovenske znanosti na podrocju naravoslovja in matematike v Sloveniji po izboru Agencije za raziskovalno dejavnost RS. Globevnik je bil med prvimi matematiki v Sloveniji, ki so bistveno prispevali k odprtju naše dežele v svetovne tokove raziskovanja na podrocju matematike. Številnim mladim ma-tematikom je širokogrudno pomagal odpirati vrata v svet s spodbujanjem in priporocili za študij na dobrih tujih univerzah. Ta njegov prispevek k razvoju slovenske znanosti je prav tako pomemben kot vrhunski raziskovalni dosežki. Marc L. Greenberg – priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije Redni profesor na Univerzi v Kansasu, dr. Marc L. Greenberg, prejme priznanje za vrhunske dosežke v slovenisticnem jezikoslovju in promocijo slovenšcine, slovenistike in Slovenije v Združenih državah Amerike. Svojo znanstveno pot je zacel s preucevanjem slovenšcine, in sicer s terenskim raziskovanjem prekmur­skih in prleških govorov. Na podlagi analize v Sloveniji zbranega gradiva je leta 1990 doktoriral v Los Angelesu s tezo A Historical analysis of the phonology and accentuation of the Prekmurje dialect of Slovene. K tej problematiki se je vrnil še v drugih znanstvenih delih. Tudi v širše slavisticnih delih prof. dr. Greenberg vseskozi navaja in kriticno vkljucuje slovensko gradivo, kar je pri neslovenskih slavistih prej izjema kot pravilo. Napisal je prvo monografijo o slovenskem zgo­dovinskem glasoslovju, ki je slovenske glasovne razvoje postavila na svetovni zemljevid raziskovanja. Ustvaril je tudi prirocno slovensko slovnico, ki pred­stavlja nepogrešljiv vir informacij za vse, ki se ucijo slovenšcine na tujih univer­zah, zlasti ameriških. Med njegove pomembne dosežke pri promociji slovenske znanosti v mednarodnem prostoru sodi tudi soustanoviteljstvo in souredništvo mednarodne znanstvene revije Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies. Dr. Marc L. Greenberg pooseblja skrb za poucevanje slovenšcine v vseh njenih razsežnostih in njeno promocijo. V letih 1991 in 1992 je bil eden tistih ameriških intelektualcev, ki so s svojimi dejanji pripomogli k hitremu priznanju naše mlade države, še vedno pa z neutrudnim raziskovanjem in predstavlja­njem slovenskega jezika in kulture spodbuja zanimanje zanju v strokovni in širši javnosti v Združenih državah Amerike, a tudi v slavisticnih skupnostih izven njenih meja. ZNANSTVENA IN UMETNIŠKA SRECANJA/ SCIENTIFIC AND ART GATHERINGS 17.JANUARJA Gabrovcev dan 2019 Strokovno srecanje Strokovno srecanje, posveceno spominu na akad. prof. dr. Staneta Gabrovca, ki poteka v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, Arheološkim oddelkom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in I. razredom SAZU, postaja tradici­onalno. Njegov namen je, da v ciklu petih let predstavi nove raziskave o posa­meznih halštatskih kulturnih skupinah na obmocju Slovenije, kot jih je prof. Gabrovec opredelil v svojih temeljnih znanstvenih delih. Tokratno srecanje, že tretje zapored, je bilo posveceno notranjsko-kraški kulturni skupini. Bilo je zelo dobro obiskano, tudi z mednarodno udeležbo. Zvrstila se je vrsta nadvse zanimivih referatov, s katerimi so sodelovali razisko­valci Alma Bavdek (Notranjski muzej), Manca Omahen (FF UL), dr. Boštjan Laharnar (NMS), Tanja Vidojevic, dr. Martina Blecic Kavur (UP), dr. Kristina Mihovilic (AMI Pula), dr. Maša Sakara Sucevic (Pokrajinski muzej Koper), Pa-tricija Bratina (ZVKDS, enota Nova Gorica), Manca Vinazza (FF UL), dr. Peter Turk (NMS), dr. Dragan Božic (IzA ZRC) in prof. dr. dr. h.c. Mitja Guštin. Pri­spevki s strokovnega srecanja bodo kot poseben sklop objavljeni v Arheološkem vestniku za l. 2021. 14.MARCA Prebujanje plemenitosti in modrosti 3. srecanje z mladimi Tokratni program srecanja z mladimi je bil v znamenju fizike osnovnih delcev, organiziral pa ga je clan III. razreda prof. dr. Peter Križan v sodelovanju s Slo­vensko znanstveno fundacijo. Znanstveniki, ki ob pospeševalnikih raziskujejo v evropskem raziskovalnem centru CERN v Ženevi in na japonskem institutu KEK v Tsukubi, so dijakom približali to vznemirljivo podrocje znanosti. Govo­rili so o pospeševalnikih, kot stanovanjski blok velikih detektorjih, o zanimivih rezultatih raziskav in o tem, kaj vse je še neznano. Prof. dr. Marko Mikuž je predstavil raziskave ob Velikem hadronskem trkalniku (LHC) v CERN-u, prof. Križan pa ob elektonsko-pozitronskem trkaniku SuperKEKB v Tsukubi na Ja­ponskem. Dr. Christoph Schaefer iz CERN-a je govoril o pospeševalnikih, prof. dr. Jernej Kamenik pa o teoretskih raziskavah v fiziki osnovnih delcev, o odpr­tih vprašanjih podrocja in o odkritjih, ki so mogoce že za ovinkom. Popoldanski program je bil prava poslastica za dijake, saj so se lahko pre­izkusili kot pravi raziskovalci: z racunalniki v ucilnicah na Fakulteti za mate-matiko in fiziko so pregledovali podatke, ki so jih fiziki zajeli v CERN-u na Velikem hadronskem trkalniku in pri eksperimentu Belle na Japonskem, in po­skušali najti nove delce. 19.MARCA Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote Posvet o davcnih olajšavah za raziskovanje in razvoj Program: - predsednik Sveta za razvoj pri SAZU akad. Igor Emri, državni sekretar MGRT mag. Aleš Cantarutti, državni sekretar MIZŠ dr. Jernej Štromajer: uvodni pozdravi, - dr. Franci Demšar, avtor knjige o slovenski znanosti: Vlaganja v raziskave in razvoj v Sloveniji – predlog dopolnitve davcne zakonodaje, - dr. Maja Bucar, ekspertinja za raziskave o vlogi znanosti in tehnologije v družbeno-ekonomskem razvoju: Vloga davcnih olajšav v spodbujanju vla­ganj v R&R, - Aleš Dolenc, direktor M Sora: Raziskave in razvoj v lesni industriji, - Tone Jenžur, prokurist SOP International: Pomen bazicnih znanj za razvoj industrije, - dr. Igor Papic, rektor Univerze v Ljubljani: Izzivi sodelovanja univerze z gospodarstvom. Koordinatorji serije razprav so bili Maja Bucar, Tamara Lah, Igor Akrapo­vic, Stane Pejovnik in Igor Emri. V uvodu je prof. dr. Igor Emri v imenu SAZU predstavil delo Sveta za razvoj pri SAZU in izpostavil, da želi s serijo razprav z razvojno usmerjeno tematiko izoblikovati javno strokovno mnenje, ki bo lahko služilo kot vodilo pri oblikovanju zakonodaje, potrebne za uresnicitev Vizije 2050, ki ima za cilj, da Slovenija postane na znanju temeljeca družba. Posvet je pozdravil državni sekretar MIZŠ dr. Jernej Štromajer in povedal, da si ministrstvo prizadeva za povecanje proracunskih sredstev za znanost, ki so letos prvic presegla 200 milijonov evrov. Izpostavil je, da MIZŠ podpira davc­ne olajšave za RR in podpira predloge, ki bi jih naredile še ucinkovitejše. V prvi predstavitvi je dr. Franci Demšar, avtor najnovejše knjige o slovenski znanosti, opisal financne relacije med glavnimi akterji slovenskega inovacijskega sistema: med gospodarstvom, univerzami in instituti, EU in državo. Iz podatkov izhaja, da je uvedba davcnih olajšav za RR leta 2007 povecala vlaganja v raziskave in razvoj (RR) za približno 300 milijonov evrov letno na cc. 600 milijonov evrov letno. Iz podatkov izhaja tudi, da predstavljajo vlaganja v RR znotraj gospodarstva, ki so namenjena sodelovanjem z univerzami in instituti, približno 30 milijonov evrov letno, kar je 5 % vseh vlaganj. Dr. Demšar je predlagal dopolnitev davcne zakonodaje tako, da bi bil del davcne olajšave za RR ali nova olajšava namenjena izkljucno pogodbam gospodarstva z akademskimi institucijami. Na ta nacin bi lahko v prihodnjih letih sodelovanje gospodarstva in akademske sfere potrojili. Slovenska znanost je zelo kakovostna in bi zato njeno prestrukturiranje pomenilo veliko možnost za povecanje ucinkovitosti vlaganja v RR in posledicno za dvig BDP. V naslednjem predavanju je prof. dr. Maja Bucar primerjala razlicne in-strumente spodbujanja RR v razlicnih državah. Neposredna državna sredstva za spodbujanje RR v poslovnem sektorju prek razlicnih razpisov so bolj dobro­došla za mala in nova podjetja, vecja, uspešna podjetja imajo raje davcne olaj­šave. Nekatere evropske države so v svoji zakonodaji uveljavile še vecje davcne olajšave za RR kot Slovenija. V Sloveniji je podatek, ki ga podjetja pošljejo na Urad za statistiko, višji kakor sredstva, ki jih dejansko uspejo uveljaviti na fi­nancni upravi (FURS), saj gre pri davcnih olajšavah za oprostitev placila davka na dobicek, dobicka pa nimajo vsa podjetja, ki vlagajo v RR. Takih je bilo v 2017 nekaj cez 500 podjetij. Podatki FURS kažejo, da so davcne olajšave uveljavljene pri približno tretjini vlaganj gospodarstva v RR. Dolgorocno je smiselno kom­binirati tako posredne kot neposredne spodbude za vlaganje v RR. Naslednji govornik Aleš Dolenc, direktor podjetja M Sora, je predstavil rezultate poslovanja uspešnega podjetja na podrocju lesne industrije. V svoji predstavitvi je podrobno analiziral, da so za njihov uspeh zaslužne tako državne in EU-subvencije kakor tudi lastna vlaganja v RR. Davcne olajšave v RR so jim v veliko pomoc, v zvezi s predlagano olajšavo za RR, ki bi bila namenjena samo pogodbam med gospodarstvom z akademsko sfero, pa je izpostavil, da bi bilo smiselno uvesti dodatno olajšavo, saj bi njena umestitev v obstojeco olajšavo lahko bila sprejeta znotraj gospodarstva kot omejevanje sedanje olajšave. Drug predstavnik gospodarstva Tone Jenžur, prokurist podjetja SOO Inter­national, je opisal svojo podjetniško pot od zacetkov do lastnika in prokurista uspešnega predvsem izvoznega podjetja. Izpostavil je, da so dobri kadri osnova za uspešno podjetje, dobre kadre pa lahko univerze ponudijo le, ce se intenzivno ukvarjajo z raziskovanjem. Pomembno, zelo verjetno najpomembnejše poslan­stvo univerz je poleg produkcije kakovostnega kadra tudi razvoj bazicnih znanj, ki jih slovenska industrija potrebuje za dvig svoje konkurencnosti. Cikel predavanj je sklenil prof. dr. Igor Papic, rektor UL. V svoji predstavi­tvi je opisal raznolikost UL (od humanistike do tehnike) in vprašanja, s kateri-mi se srecuje UL v procesu sodelovanja z gospodarstvom. Podrobno je razdelal problematiko neodvisnosti raziskovanja, razlike med naravoslovjem in tehniko, ocitkov gospodarstva o nelojalni konkurenci in težav pri odpiranju odcepljenih podjetij. Predstavil je podatek, da FE UL vec kot polovico svojih sredstev prido-bi za raziskovalno-razvojne projekte. Izrecno je podprl predlog predstavljenih davcnih olajšav, ki bi olajšala sode­lovanje gospodarstva z akademsko sfero in izpostavil, da bi tak korak pomenil tudi krepitev pomena strokovnega dela na univerzi, ki se giblje v trikotniku poucevanje, akademsko raziskovanje in strokovna, družbeno relevantna de­javnost. O nacinu izvedbe pa se je treba dogovoriti v sodelovanju s poslovnim sektorjem. Predstavitvam je sledila živahna debata, v kateri so govorniki med drugim izpostavili veliko nestabilnost raziskovalno-razvojnih subvencij v Sloveniji in izrazili vero, da so davcne olajšave bolj stabilen vir. Akad. Branko Stanovnik je v debati predstavil nekatere razvojne rezultate svojega dela, ki so imeli velike financne ucinke pri poslovanju naših farmacevtskih podjetij Leka in Krke. Sklep: Davcne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj so zelo uspešen instrument, ki je vlaganje gospodarstva v to podrocje znotraj gospodarstva po letu 2007 podvojil. Žal zakon ne spodbuja dovolj sodelovanja med gospodar­stvom in akademsko sfero, zato predlagamo dodatno 20-odstotno davcno olaj­šavo za pogodbeno sodelovanje med gospodarstvom in univerzami/inštituti, s cimer bi se obseg sodelovanja gospodarstva z akademsko sfero s sedanjih 30 mi-lijonov evrov letno povecal za trikrat. Vkljucitev take davcne olajšave v projekt davcnega prestrukturiranja bi predlogu Ministrstva za finance dalo prepotreb-no razvojno usmerjeno vsebino. Igor Emri 22.MARCA Tiskovna konferenca Komisije za slovenski jezik v javnosti Porocilo je vkljuceno v predstavitev dela jezikovne komisije v letu 2019. 24.APRILA Slovesnost v pocastitev podpisa Pogodbe o Antarktiki Pogodbo o Antarktiki je Slovenija podpisala 31. januarja 2019 in se tako pridru­žila 53 državam podpisnicam. Pogodba je bila pripravljena decembra 1959, v casu Mednarodnega geofizicnega leta, in je stopila v veljavo 23. junija 1961, po podpisu 12 ustanovnih clanic. Vse aktivnosti na Antarktiki morajo biti v dobro vsega cloveštva in izkljucno v miroljubne namene, skladno z naceli ustanovne listine Združenih narodov. Predvsem pa naj bi obvarovali oziroma ohranili An-tarktiko kot tako rekoc še nedotaknjeno celino. Pred šestimi leti sta zveza Lions klubov Slovenije in Slovensko-švedsko društvo, ki se jima je kmalu pridružil Svet za varovanje okolja naše Akademije, naslovila na slovensko vodstvo pobudo za podpis Pogodbe o Antarktiki, ki je bila letos tudi podpisana. Brez neutrudnega in stalnega prizadevanja Mira Brumata se to gotovo ne bi zgodilo. Gre za velik uspeh, uspeh pobudnikov kot nevladnih organizacij in uspeh ekološko zavednih državljanov Slovenije. Zato smo se od­locili, da ta tako pomemben dogodek tudi proslavimo in s tem pripomoremo k poznavanju Pogodbe in njenega pomena v širši javnosti. Andrej Kranjc 21.MARCA Pravni in družbeni položaj ljudi z motnjo v duševnem razvoju Posvet I. Odprtje - Nagovor predsednika SAZU akad. Tadeja Bajda in akad. Alenke Šelih, - Tereza Žerdin, dipl. spec. pedagoginja, in Maruša Kmet, direktorica založ-be Rokus-Klett: Obeležitev 21. marca, svetovnega dneva Downovega sindro-ma: Predstavitev knjižice Downov sindrom – kaj to pomeni? II. Pravni položaj ljudi z motnjo v duševnem razvoju - Barbara Novak, Pravna fakulteta: Sposobnost odraslih z motnjo v duševnem razvoju za samostojno odlocanje, - Grega Strban, Pravna fakulteta: Socialna varnost odraslih z motnjo v dušev­nem razvoju, - Gregor Dugar, Pravna fakulteta: Pravnoorganizacijski status pokroviteljskih organizacij s podrocja varstva odraslih z motnjo v duševnem razvoju, - Filip Dougan, Pravna fakulteta: Ucinkovit dostop do sodnega varstva odra­slih z motnjo v duševnem razvoju, - Katja Filipcic, Pravna fakulteta: Nasilje nad odraslimi z motnjo v duševnem razvoju. III. Družbeni položaj ljudi z motnjo v duševnem razvoju - Gabi Cacinovic Vogrincic, Fakulteta za socialno delo: Pomen socialnega dela pri zagotavljanju vkljucujocega življenja ljudi z MDR, - Mojca Urek, Fakulteta za socialno delo: Pravica do samostojnega žvljenja v skup­nosti: implementacija 19. clena Konvencije OZN o pravicah invalidov v Sloveniji, - Marija Kavkler, Pedagoška fakulteta: Pomen inkluzivnega izobraževanja za življenje odraslih z MDR, - Katja Vadnal, Zveza Sožitje: Vloga nevladnih organizacij pri zagotavljanju kakovostnega življenja ljudi z MDR. Leta 2019 je zacel veljati nov družinski zakonik, ki je prinesel nekaj po­membnih novosti za pravni položaj ljudi z motnjo v duševnem razvoju (MDR). Posvet se je zato posvetil predvsem tem pravnim novostim, obravnaval pa je tudi nekatera druga vprašanja družbenega položaja te skupine ljudi. Med pravnimi vprašanji so porocevalci razclenili vprašanja: sposobnosti odraslih z motnjo v duševnem razvoju (MDR) za samostojno odlocanje; soci­alne varnosti odraslih z MDR; pravno-organizacijskega statusa pokroviteljskih organizacij s podrocja varstva odraslih z MDR; ucinkovitega dostopa do so-dnega varstva odraslih z MDR; nasilja nad odraslimi z MDR. Med družbenimi vprašanji pa so bila obravnavana naslednja vprašanja: pravica do samostojnega življenja v skupnosti za ljudi z MDR; pomen inkluzivne vzgoje za življenje od­raslih z MDR in vloga nevladnih organizacij pri zagotavljanju kakovostnega življenja ljudi z MDR. Alenka Šelih 7.MAJA Od minimalnih standardov k odlicnosti Posvet o kakovosti visokega šolstva Kakovost visokega šolstva je vprašanje družbenega razvoja, je preprican mini­ster za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki je 7. maja v dvorani SAZU skupaj s predsednikom SAZU akad. Tadejem Bajdom uvedel dobro obi-skan posvet o kakovosti v visokem šolstvu z naslovom Od minimalnih standar­dov k odlicnosti. Minister Pikalo je opozoril predvsem na nujnost, da se v visokošolske pro-grame uvede nacelo meritokracije, po katerem naj tisti, ki dela vec in bolje, dobi boljši status. Drugo kljucno vprašanje pa je po njegovem mnenju sodelovanje univerz in visokošolskih ustanov s podjetniki, narocniki in državo. Znanja je namrec vec, kot se zdi, samo »cloveški kapital«, ki pride na univerze, je treba maksimalno razviti. Dr. Pikalo se je zavzel tudi za takšno znanje, ki bi temeljilo na raziskavah. V nadaljevanju je vzdrževanje odlicnosti v teh negotovih casih na prime-ru univerze v Cambridgeu predstavil sir Leszek Borysiewicz, nekdanji rektor te univerze, o slovenskem visokošolskem prostoru pa so spregovorili direktor NAKVIS-a dr. Franci Demšar ter Tatjana Horvat in mag. Jernej Širok z iste ustanove. V nadaljevanju smo se seznanili še s sistemi kakovosti, akreditacijo, certifi­ciranjem in standardi, kot jih je predstavil dr. Janko Drnovšek, predstojnik labo­ratorija za metrologijo in kakovost FE UL. O akreditacijah, tokrat na evropskih univerzah, pa sta spregovorila tudi akad. Alojz Kralj in dr. Ivan Leban. Kako odlicne univerze sodelujejo z delovnim okoljem, je pojasnil nekdanji rektor UL dr. Ivan Svetlik, o nujnosti višje zahtevnosti vstopnega znanja za boljšo kako­vost na univerzitetni ravni pa so govorili dr. Blaž Zmazek, dr. Darko Zupanc in akad. Robert Zorec, clani Državne komisije za splošno maturo RS. Sledila je panelna razprava. Podrobnejše porocilo o dogodku je dostopno na spletni strani Nakvisa. (https://www.nakvis.si/aktualno/dogodki/posvet-o-kakovosti-v-visokem-sol­stvu-od-minimalnih-standardov-k-odlicnosti/). 7.MAJA Prekmurski knjižni jezik od vzhoda do zatona in naprej V sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Odborom za pripra­vo aktivnosti ob 100. obletnici prikljucitve Prekmurja in združitve prekmur­skih Slovencev z maticnim narodom ter Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija je 7. maja v Atriju ZRC potekal dobro obiskani prekmurski vecer, ki ga je intoniralo vec vrst prekmurske kulture, od glasbene do enološke. Osrednji del prireditve je bil posvecen pogovoru o vzniku, življenju in zatonu prekmurskega knjižnega je­zika ter njegovem vplivu na sedanjost. Osnova za pogovor je bila nedavno izšla knjiga Prekmurski jezik med knjižno normo in narecjem, ki jo je napisal izr. clan Marko Jesenšek. Beseda je tekla o življenju in dinamiki prekmurskega knjižnega jezika, zlasti v casu od zacetka 18. stoletja do konca prve svetovne vojne, pa tudi o vplivu prekmuršcine na sodobno slovensko jezikovno normo in drugih jezi­kovnih posebnostih, ki jih sprejema tudi preostala Slovenija. Prireditev je vodil in se z avtorjem pogovarjal izr. clan Marko Snoj. Marko Snoj 9.MAJA Branje literarnih del Ivana Cankarja V Prešernovi dvorani so izbor iz Cankarjevih dram, pesmi in pripovedi pred­stavili bralka in bralca razlicnih generacij – Magdalena Radovanovic in Jure Dolinar, dijaka z Gimnazije Vic – in gledališki režiser Janez Pipan. Njihovo branje je spremljala glasba violinistov Barje Drnovšek in Bojana Cvetrežnika. Na prireditvi so bile predstavljene tudi podrobnosti o novi literarni nagradi, po­imenovani po našem najvecjem pisatelju in dramatiku Ivanu Cankarju, katere soustanoviteljica je tudi SAZU. Dogodek je moderirala Agata Tomažic. 16.MAJA Inovacijski proces v Sloveniji Posvet Program: - akad. Slavko Splichal, Svet za razvoj pri SAZU, Marko Jagodic, podpredse­dnik Inženirske akademije Slovenije: uvodni pozdrav, - Peter Glavic, IAS: Trajnostni razvoj in inovativnost v Sloveniji, - Jože Vižintin, IAS: Inovacijski proces v Sloveniji – od naroda kmetov do ra­zvojno-inovacijske države, -Bojan Ivanc, UDE, CFA, CAIA (GZS): Podpora inovativnosti k doseganju strateških ciljev razvojnega partnerstva treh generacij 2018–25, - dr. Darja Piciga, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje: Od strateških usmeritev do financne podpore inovacijskim projektom za pre-hod v nizkoogljicno gospodarstvo. Organizator posveta je bil dr. Peter Glavic, Inženirska akademija Slovenije (IAS). Slovenija potrebuje nov inovacijski sistem za trajnostni razvoj Stanje: - Slovenija je samostojna država z intelektualnim potencialom in tradicijo v inovacijah. - Z ukinitvijo razvojnih oddelkov, premalo podpore znanstvene in peda­goške sfere ter nedelujocim inovacijskim procesom se je po osamosvojitvi inovativni razvoj skoraj ustavil. - Ukinitev velikih razvojno mocnih podjetji po osamosvojitvi je bila slaba odlocitev. - Zaostajamo v produktivnosti, bruto dodani vrednosti in BDP na prebivalca. - Imamo sorazmerno majhen dolg države in premalo investicij na prebivalca. - Ce Slovenija ne bo imela lastnega kapitala, lastnih bank in podjetij z doma razvitim proizvodom, se bo morala zadolževati, podjetja bodo propadala zaradi vracanja kreditov tujim bankam ali bodo pod ceno prodana tujcem in obresti v proracunu bodo porasle - treba bo zniževati javno porabo (za znanost, inovacije, izobraževanje, kulturo, socialo), uvajati šolnine, dopla-cila za zdravstvo in zdravila. - Brez gospodarske suverenosti ne bo politicne, kulturne in tudi ne jezikovne - že zdaj mora 15 % zaposlenih Slovencev službeno obcevati v tujem jeziku. Prednosti v primerjavi z državami EU: - Slovenija je dobra v neposrednem bogatenju clovekovih sposobnosti in ustvarjanju pogojev za clovekov razvoj. Na tem segmentu življenja smo 25. med 188 državami sveta. - V indeksu uspešnosti je Slovenija 25. med 142 državami. - Imamo gospodarstvo, ki izboljšuje svojo uspešnost. S 47. mesta leta 2017 se je povzpelo na 28. mesto med 61 državami. Nima pa lastnih sredstev za razvoj novih produktov. Slabosti v primerjavi z državami EU: - Slovenija šepa ali je slaba v inovativnosti na vseh podrocjih življenja in dela. Smo v skupini sledilcev, morali pa bi biti v skupini uvajalcev izboljšav na obstojecih proizvodih oziroma v skupini razvijalcev novih inovativnih proizvodov. Glede na naš cloveški potencial, okolje, v katerem živimo, ter znanje naših strokovnjakov, razvijalcev, znanstvenikov, obrtnikov in delav­cev bi tak položaj lahko dosegli. - Premalo je ustvarjalnosti v šolah in podjetjih, ceprav se zavedamo, da je ustvarjalnost gonilna sila razvoja. - Premajhen je pretok strokovnjakov med univerzo in podjetji ter tujino, zato nam konkurencnost na vseh podrocjih šepa. - Premalo je sredstev za razvoj lastnih inovativnih proizvodov - nimamo rizicnega sklada in ne lastniškega kapitala za razvoj podjetij. Predlog sklepov: - Priložnosti, okolje, znanje in izkušnje, ki jih Slovenija ima, bi morali upora­biti za prehod v skupino razvijalcev inovativnih proizvodov; odpravljati bi morali ugotovljene slabosti z izboljšanjem vizije, strategije in ciljev sistema inovacij. - Pripraviti in uspešno izpeljati moramo vseslovenski inovacijski sistem, ki obsega inovativne ljudi, visoko kakovost raziskovanja in izobraževanja, do-bro infrastrukturo, inovativna podjetja, organizacije javnega sektorja, regij in obcin! Razprava je pokazala, da sta poleg razvoja ustvarjalnosti in inovativnosti po­trebni še dve kljucni spremembi: -kratkorocno – rehabilitacija zbiranja sredstev za vlaganje v razvoj in nalož- be na trgu vrednostnih papirjev, v vzajemnih in pokojninskih skladih ter -dolgorocno – prilagajanje okoljskim in podnebnim spremembam ter njiho­vo blaženje z inovacijami in izrabljanjem evropskih sredstev na podrocjih okoljskega, gospodarskega in družbenega razvoja. Peter Glavic, Jože Vižintin 17.MAJA Možnosti trajnostne rabe tal v Evropi in Sloveniji Posvet Program: - zasl. prof. dr. Franc Lobnik, namestnik predsednika SVO SAZU in vodja posveta: kratka predstavitev dokumenta EASAC, - dr. Jože Ileršic, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Spre­mljanje stanja tal v Sloveniji, - Leon Ravnikar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Predvi­deni zakonodajni ukrepi na podrocju kmetijske zemljiške politike, - Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje, Ministrstvo za okolje in pro-stor: Partnerstvo za tla v Sloveniji, Sustainability of soils - EU Soil partnership, - dr. Anka Lisec: Izzivi usklajevanja razlicnih interesov v kmetijskem prosto­ru, Challenges of handling various interests in the agricultural landscape, - dr. Helena Grcman: Sodobni izsledki pomena tal, The role and importance of soils from recent science, - dr. Marjetka Suhadolc: Biotska pestrost v tleh in nad tlemi, Soil biodiversity and above-ground biodiversity, - dr. Rok. Mihelic: Tla in moderno kmetijstvo – Ohranitveno kmetijstvo, Soils and modern farming, - dr. Marko Zupan: Zdrava tla, zdrava hrana, zdravi ljudje, Soils, plant health and human health, - dr. Primož Simoncic, dr. Aleksander Marinšek: Tla in klimatske spremem-be, Soils and climate change, - prof. dr. Franc Lobnik: Ozavešcanje o tleh kot naravnem kapitalu, Raising awareness of soil natural capital Posvet Možnosti trajnostne rabe tal v Evropi in Sloveniji je bil v dvorani Slo­venske akademije znanosti in umetnosti 17. maja 2019 med 10. in 14.30. Povod za posvet je bilo Porocilo EASAC (European Academies Science Advisory Council) št. 36, Opportunities for soil sustainability in Europe (Možnosti za trajnostno rabo tal v Evropi), ki je v tiskani obliki na 41 straneh izšlo proti koncu leta 2018. Med ocenjevalci porocila je bil tudi clan akademijskega Sveta za varovanje okolja prof. Franc Lobnik, razlog vec, da je svet pripravil razgovor o tej tematiki. Samo porocilo in njegova predstavitev slovenskim strokovnjakom in javnosti ne bi bil dovolj tehten razlog za posvet, pac pa vprašanja, težave in ukrepi, ki spre­mljajo in težijo upravljanje in varovanje kmetijskih zemljišc oziroma rodovitnih tal v Sloveniji. Eden zadnjih in vrocih primerov, kako ravnamo z najboljšimi tlemi za pridelovanje hrane, je primer Magne, kot je uvodoma poudaril predse­dujoci dogodku, prof. Lobnik. Zaradi perece tematike in z njo povezanih vprašanj o ravnanju s tlemi se je posveta udeležilo toliko govorcev oziroma razpravljavcev, tako tistih, ki so odgovorni za kmetijsko politiko, za varovanje kmetijskih zemljišc in širše, za varovanje okolja, za zdravo hrano in torej za zdravje prebivalstva, kolikor tudi strokovnjakov – raziskovalcev, ki raziskujejo razlicne vidike tal, od biotske pe­strosti in njenega ohranjanja pa vse do vpliva podnebnih sprememb na tla in odnosa do tal z vidika modernega kmetijstva. Med prvimi so bili predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Jože Ileršic in Leon Ravnikar) ter Ministrstva za okolje in pro-stor (Tanja Bolte), med drugimi pa raziskovalci z Biotehnicne fakultete lju­bljanske univerze (Anka Lisec, Helena Grcman, Marjetka Suhadolc, Rok Mi­helic, Marko Zupan) ter z Gozdarskega inštituta Slovenije (Primož Simoncic in Aleksander Marinšek). Razpravljavci so se manj ozirali na porocilo EA­SAC, to jim je bilo le za iztocnico, in so svoja razpravljanja osredotocili na tla v Sloveniji. Morda najpomembnejši, enoglasno sprejet sklep je, da je snov posveta tako pomembna in predstavitve tako tehtne, da bi bilo tako srecanje v podobni se­stavi nujno ponoviti, a za širšo javnost, v organizaciji obeh ministrstev in ob tvornem sodelovanju obeh najvišjih, ministrice in ministra. Andrej Kranjc 29. IN 30. MAJA 2019 »Mi vsi živeti šcemo«. Prekmurje 1919: okolišcine, dogajanje, posledice Mednarodni znanstveni simpozij Program: 29.maja -Odprtje simpozija -Božo Repe: Med starim in novim redom (Slovenci, Evropa in svet po koncu prve svetovne vojne), -Metka Fujs: Iz obrobja na mednarodno prizorišce, -Gordana Šövegeš Lipovšek: Arhivsko gradivo o prikljucitvi Prekmurja 1918– 1924 v slovenskih in madžarskih arhivih, -Aleksandar Životic: Serbian/Yugoslav Army and Prekmurje 1918–1919 (Srbska/jugoslovanska vojska in Prekmurje 1918–1919), -Vladimir Kalšan: Medimurje 1918–1919. i akcija Arminija Jurišica u Prek­murju (Medžimurje 1918–1919 in akcija Arminija Jurišica v Prekmurju), -Odprtje razstave Mi vsi živeti šcemo Prekmurje 1919–1929: okolišcine, doga­janja, posledice (v Prešernovi dvorani na Novem trgu 4), -Uroš Lipušcek: Ameriška diplomacija in vprašanje Prekmurja na mirovni konferenci v Parizu 1919, -Boštjan Bertalanic: Heisuke Yanagawa and Japanese Contribution to the Delimination of the Yugoslav-Hungarian Border (Heisuke Yanakawa in ja­ponski prispevek k razmejitvi jugoslovansko-madžarske meje), -Balázs Ablonczy: Inevitable choices: Hungarian foreign policy in 1919–1920 (Neizogibna izbira: madžarska zunanja politika 1919–1920), -Klaudija Sedar: Vloga cerkve pri prikljucitvi Prekmurja: razlike in podobno­sti v delovanju evangelicanov in katolikov, -Viktor Szabó: Communism(?) in Prekmurje – The influence of the Hungari­an Soviet Republic on this area (Komunizem (?) v Prekmurju – Vpliv ma-džarske sovjetske republike na tem ozemlju). 30.maja -Attila Kovács: Slovensko-madžarska jezikovna meja in trianonska meja: Oblikovanje slovensko-madžarske jezikovno-etnicne meje od konca 18. do zacetka 20. stoletja, -László Göncz: Doživljanje nove »prekmurske« državne meje s strani prebi­valstva in obmejne oblasti (1919–1921) ter delo Razmejitvene komisije (1921– 1924), -Janez Malacic: Demografski razvoj Prekmurja po koncu 1. svetovne vojne: depopulacija in modernizacija demografskega razvoja in družbe, -Miran Komac: Prekmurski narodno manjšinski rebus 1920–1941, -Árpád Hornyák: Hungarian Revisionism and the Hungarian-Yugoslav Di­ plomatic Relations in the second half of the 1930’s (Madžarski revizionizem in madžarsko-jugoslovanski diplomatski odnosi v drugi polovici tridesetih let), -Katalin Munda Hirnök: Porabski Slovenci od leta 1919 do leta 1947, -Aleksander Lorencic: Oris gospodarskega razvoja Prekmurja od prikljucitve do danes, -Darja Kerec: Kulturna integracija Prekmurja v jugoslovansko državo, -Dušan Necak: Prekmurje po 1945, -Marko Jesenšek: Prekmurski knjižni jezik in narecje, -Franci Just: Literarna ustvarjalnost prekmurskih Slovencev. V okviru praznovanj stote obletnice prikljucitve Prekmurcev maticnemu narodu in Prekmurja Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Sloveniji je na SAZU konec meseca maja 2019 potekal dvodnevni mednarodni simpozij. Organizirala ga je SAZU v sodelovanju z Oddelkom za zgodovino Filozofske fa-kultete Univerze v Ljubljani, Pomurskim muzejem Murska Sobota, Inštitutom za narodnostna vprašanja in Pokrajinskim arhivom Maribor. Simpozij je želel kar najbolj celovito obravnavati zadnjih sto let prekmur­ske zgodovine, družbe in kulture. V ta namen je k sodelovanju povabil ugledne domace in tuje raziskovalce. Casovno je simpozij obravnaval zadnje stoletje pre­kmurske preteklosti, seveda s poudarkom na prelomnih dogajanjih v letih 1919– 1920. Poleg zgodovinskih tem so bile na simpoziju obravnavane tudi vsebine, ki so se tikale manjšinske, cerkvene, gospodarske in jezikovno-kulturne problema­tike. Posebej je pri tem pomembno, da je bilo dogajanje v Prekmurju osvetljeno tudi z madžarske perspektive. Vsega skupaj je na simpoziju v dveh dneh nastopi-lo 21 referentk in referentov iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Srbije. V okviru simpozija je Gordana Šövegeš Lipovšek iz Pokrajinskega arhiva Maribor v sodelovanju s SAZU pripravila razstavo, na kateri je bilo predsta­vljeno arhivsko in propagandno gradivo, ki se je tikalo Prekmurja v prelomnih casih in sledecem obdobju. Razstava je bila nato na ogled v Beltincih. Udeleženci in gostje simpozija so imeli 31. maja strokovno ekskurzijo v Prekmurje, ki jo je organiziral Pomurski muzej iz Murske Sobote. Zbornik s prispevki s simpozija bo predvidoma izšel v prvi polovici leta 2020. Knjižica s povzetki prispevkov je dostopna na http://www.sazu.si/uplo­ads/files/57ee1d95c23371144545f64a/Zbornik%20povzetkov%20Prekmurje­SHS%20komplet%2023052019.pdf Peter Štih 3. in 4. JUNIJA Matija Murko - slovanski filolog v najširšem pomenu besede Mednarodni znanstveni simpozij o življenju in delu akad. Matije Murka Program: 3.junij - Tadej Bajd: pozdravni nagovor -Marko Snoj: O priimku Murko, - Kajetan Gantar: Odmevi Murkovih raziskav v homeroslovju, - Igor Grdina: Matija Murko, poslednji romantik v znanosti?, - Andreas Golob: Forschung und Lehre in Graz. Zur Formierung wissenschaf­tlicher Leitthemen in Matija Murkos Oeuvre, - Gerhard Neweklowsky: Mathias Murko als Student der Germanistik und Slavistik an der Universität Wien, - Ivo Pospíšil, Miloš Zelenka: Matija Murko vsouvislostech mezinárodní slavistiky, - Ivana Eterovic: Hrvatsko glagoljaštvo u djelu Matije Murka, - Vincenc Rajšp: Matija Murko o reformaciji in protireformaciji pri Južnih Slo­vanih, - Alojz Jembrih: Održivost nekih teza u Murkovoj knjizi (1927) danas?, - Marko Jesenšek: Murkova pisma Jagicu (1887-1923), - Libor Pavera: Nad memoáry Matija /Mathiase /Matyáše Murka, - Mihaela Koletnik: Narecno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murko­vem drsteljskem govoru, 4.junij - Ingrid Slavec Gradišnik: Murko med domom in svetom, - Drago Kunej: Terenska zvocna snemanja Matije Murka, - Jože Hudales: Matija Murko in slovenski muzej, - Novica Vujovic: Doprinos Matija Murka proucavanju crnogorske usmene epike, - Herta Laussegger: Južnoslovanski kulturni prostor in Murkovo delo o zgodo­vini obicajne hiše južnih Slovanov Zur Geschichte des volkstümlichen Hauses bei den Südslawen, - Alenka Jensterle Doležal: Murkove literarnozgodovinske raziskave v pra­škem obdobju, - Marjetka Golež Kaucic: Matija Murko med slovenskim in južnoslovanskim ljudskim pesemskim izrocilom, - Blaž Zabel: Matija Murko, predhodnik Milmana Parrya?, -Andreja Žele: Murkov jezikoslovni delež pri aktualnih vprašanjih slovenske skladnje, - Hotimir Tivadar: Slovensko, jugoslovansko in slovansko danes in nekoc – med lokalnim, državnim in globalnim, - Marija Stanonik: Epilog in memoriam Matija Murko. Matija Murko (1861–1952) dopisni clan Slovenske akademije znanosti in umetnosti (od 16. maja 1940) in profesor za slovensko filologijo na Karlovi uni-verzi v Pragi, je na podrocju slovanske literarne in kulturne zgodovine, slovstve­ne folkloristike, etnologije, jezikoslovja in nasploh slavistike podiral politicne meje in opozarjal na enoten evropski prostor. Uveljavil se je kot zadnji slovanski filolog v najširšem pomenu besede in je bil živa vez med razlicnimi evropskimi jeziki, literaturami in kulturami ter povezovalec vsega slovanskega – v znano­sti in visokem šolstvu tudi predhodnik enotnega slovanskega (in evropskega) univerzitetnega prostora in napovedovalec združene Evrope. Široko podrocje znanstvenega dela slavista Matija Murka in ponovno zanimanje za nacionalne kulture in povezovanje regij v Evropski zvezi, v Murkovem primeru najširše slo­vanske, je bil dovolj tehten razlog za organizacijo znanstvenega simpozija, na ka­terem so jezikoslovci, literarni zgodovinarji, etnologi in drugi strokovnjaki s po­drocja humanistike in družboslovja predstavili svoja razmišljanja o slovanstvu v preteklosti in danes in jih ponovno soocili z znanstveno mislijo Matija Murka. Zbornik povzetkov je dostopen na spletni strani SAZU (http://www. sazu.si/uploads/files/57ee1d95c23371144545f64a/Murko%20simpozij%20kom­plet%20final2_27052019.pdf). 14.JUNIJA Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinšcine je odvisen od nas samih. Posvet v organizaciji II. (izr. clan Marko Snoj) in V. razreda (izr. clan Milan De-kleva) Pred vec kot petdesetimi leti je Dušan Pirjevec napovedal, da bo slovenšcina zares na preizkušnji takrat, ko ne bo ogrožena od zunaj in bo odvisna od nas samih. Trenutek, ko se je slovenšcina znašla v škripcih, je nastopil. Ceprav je naš jezik, bistvena podstat samostojne države, postal eden od uradnih jezikov evropske skupnosti, se je znašel v kriticnem položaju. Njegova duhovna gibkost in globina izraza usihata. Nadomešca ju globalna latovšcina polomljene anglešcine, ki vdira v vse plasti sporazumevanja, mišljenja in cu-stvovanja. S hlapcevskimi prikloni sprejemamo vrednote kapitalskih korpora­cij, ki gospodarijo s svetom in, prek tehnoloških pomagal, s clovekovo substan-co. Na kakšen nacin lahko slovenšcini vrnemo vitalnost, jo sprejmemo kot eksistencialno izjemnost in edinstvenost, namesto da jo spreminjamo v nepo­trebno oviro na pohodu znanstvenega in informacijskega univerzalizma? Na to vprašanje so, tehtno in angažirano, skušali odgovoriti pomembni slovenski pisatelji, humanisti in znanstveniki. Program: -Milan Dekleva: Vodnik na poti mišljenja in cutenja, - Boris A. Novak: Slovenšcina med Biblosom in Babilonom, med Bledom in ledom, - Feri Lainšcek: Usoda mrtvice, -Lojze Wieser: Jezik, hrbtenica?, -Miroslav Košuta: Kaj nam bo jezik, ce nas ne bo vec?, -Katja Škrubej: Od napacnih predpostavk o slovenšcini kot jeziku v pravu pred 1848 do pozabe, cemu od takrat naprej boj za slovensko univerzo v Ljubljani, -Matej Accetto: O odrejanju jezikovne (samo)zavesti, -Dean Komel: Materinšcina in filozofija, -Gaja Zornada: Boj za slovenšcino in izraz aktivne uporabniške izkušnje, -Marija Stanonik: Slovenšcina med vzhicenostjo in prezirom, -Marko Jesenšek: Quo vadis SLANGešcina?, -Marko Snoj: Slovenski jezik in njegova država. Posvet se je koncal z naslednjimi sklepi. Izjavo Kako je mogoce?, ki jo je napisal Boris A. Novak, sopodpisala pa veli­ka vecina clanov II. in vsi clani V. razreda SAZU, objavimo kot spletno peticijo: https://www.pravapeticija.com/kako_je_mogoce. Predlagamo, naj pristojna ministrstva, še zlasti ministrstvi za znanost in kulturo, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in drugi, ki odlocajo o delitvi javnih sredstev na podrocju raziskovanja slovenskega jezika, upoštevajo uporabnike in osrednje stanovsko združenje, Slavisticno društvo Slovenije, ki od njih pricakujejo vlaganje v nastajanje in razvoj tistih in takih kljucnih vse-bin, kakršne slovenska jezikovna skupnost dejansko potrebuje in uporablja. Odlocno se zavzemamo za brezpogojno podporo slovenšcini kot ucnemu jeziku na vseh stopnjah in v vseh vrstah izobraževanja. Pozdravljamo uvedbo kategorije raziskave nacionalnega pomena, kot je opredeljena v prvi alineji drugega odstavka 12. clena in v prvem odstavku 17. clena predloga Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, pri cemer opozarjamo na nujnost, da je treba v to kategorijo uvrstiti izkljucno vse­bine nacionalnega pomena, ki imajo državotvorni pomen. Predlagamo, da se na državni ravni vpeljejo razpisi za institucionalne de­javnosti z namenom razvijati slovensko znanstveno in strokovno terminologijo razlicnih podrocij. Pozivamo državne organe k udejanjanju skupnega slovenskega kulturnega prostora in posebni skrbi za podporo jeziku in kulturi. Milan Dekleva in Marko Snoj 10. in 11. SEPTEMBRA Konstituiranje slovenske slovstvene folkloristike Mednarodni simpozij v cast akad. Milku Maticetovemu Program: 10. septembra I. Slovesni zacetek - Tomaž Mancini, Matjaž Ponikvar: Rezijanski duo, - Tadej Bajd, predsednik SAZU: pozdrav in nagovor akademika, - Mirko Ramovš: Milko Maticetov– prijatelj in skriti terenski sopotnik, - Marko Snoj: O priimku Ukmar. II. Ustvarjalni zacetki v domaci pokrajini in prijateljsko sodelovanje - Marjeta Pisk: Zapisi ljudskih pesmi mladega Milka Ukmarja (Maticetovega), - Andreja Žele: Na robu kraškega mreženja slovstvene folklore, - Ljiljana Marks: Milko Maticetov i Maja Boškovic-Stulli: znanstveni suputnici. III. Slovarsko delo in folklorni obrazci - Matej Šekli: Hišna imena v kraju Solbica / Stolvizza v Reziji, - Janoš Ježovnik: Rezijanski slovar Jana Baudouina de Courtenaya: od crnila do racunalniškega zaslona, - Karin Marc Bratina: Frazeologija v zbirkah ljudskega slovstva Milka Ma-ticetovega ali frazeologija »med ruševinami ljudskega izrocila« Slovencev v Italiji, - Saša Babic: Folklorni obrazci v zbirkah Milka Maticetovega. IV. Folklorno pripovedništvo v interpretaciji in primerjavah - Kasilda Bedenk, Milena Mileva Blažic: Življenje in delo Tine Wajtawe (1900–1984), - Mirjam Mencej: Pripovedovalci zgodb o carovništvu in njihovi repertoarji, - Magda Kargul: Prostor v slovenskih in poljskih povedkah o Kristusu in sv. Petru, - Breda Vidmar-Mandic: Zgodovinske povedke v zbirki Glasovi in analiza nji­hovih žanrskih kategorij v 42. knjigi, - Maruša Stoklasa Drecnik: Tematsko in oblikovno razmerje slovstvene folklo­re in literarjenja v Zasavju glede na vaško in mestno okolje. 11. septembra V . Folklorno pripovedništvo – srž terenskega dela akademika Milka Maticetovega - Monika Kropej Telban: Milko Maticetov – glasník slovenske pripovedne ne­snovne dedišcine, - Barbara Ivancic Kutin: Srecanja Maticetovega s pravljicarjem Marincicem v Zgornjem Posocju, - Anja Štefan: Folklorno pripovedovanje kot prepletanje izrocila in osebne ustvarjalnosti, - Martina Piko Rustia: Milko Maticetov in njegov prispevek k raziskovanju pripovedništva na Koroškem. VI. Slovenska slovstvena folklora in literarjenje v zamejstvu in po svetu - Herta Maurer-Lausegger: Drabosnjakov ustvarjalni opus, - Manja Miklavc: Na lovu za zgodbami oz. zakaj je vredno ohranjati slovstve-no folkloro: Razmislek o otroški slovstveni folklori na slovenski in avstrijski strani Koroške, - Viljena Devetak: Pomen poucevanja slovstvene folklore, šeg in navad na šo­lah s slovenskim ucnim jezikom v Italiji, - Andreja Bezjak: Ohranjanje slovstvene folklore pri slovenskih izseljencih v Severni Ameriki, - Marija Stanonik: Labodji spev Milka Maticetovega: pesmi o škržadih. Organiziran skupni (prostovoljni) odhod h grobu Milka Maticetovega v Drav­ljah. V cast akad. Milku Maticetovemu je ob stoletnici njegovega rojstva (*10. 9. 1919) v dvorani SAZU je 10. in 11. septembra potekal mednarodni simpozij o slovstveni folklori Konstituiranje slovenske slovstvene folkloristike. Za slavnostni zacetek sta nas s citiro (violina) in bunkulo (violoncelo) ogrela Tomaž Mancini in Matjaž Ponikvar v spomin na Maticetovega ljubljeno Rezijo. Akad. Milko Maticetov je bil izvoljen za izrednega clana SAZU 6. junija leta 1995 in za rednega clana 7. junija 2001. Zato je bilo prav in primerno, da je simpozij delovno odprl akad. Tadej Bajd, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojem govoru je strnil prizadevanja slovenske naj­višje znanstvene ustanove v spomin njenih pokojnih clanov ob pravkar minuli 80-letnici njenega obstoja in navrgel tudi nekaj drobnih osebnih reminiscenc na Milka Maticetovega. Svoje spomine nanj je v Inštitutu za slovensko narodopisje, katerega predstojnik je bil tudi Milko Maticetov, obudil njegov sodelavec, delov­ni zaupnik in pomocnik prof. Mirko Ramovš. Marko Snoj, izredni clan SAZU tajnik II. razreda, pa je razkrival zagate etimologije ob priimku Ukmar, kakor se je pred prevzemom njegovega danes znanega priimka pisal mali Milko. Zato je Marjeta Pisk sledila njegovim mladostnim ustvarjalnim korakom še pod tem priimkom, medtem ko je Andreja Žele z bližnje Pivške planote spre­mljala korenitega Kraševca v tem pogledu po geografskem prostoru njegove mla­dosti. Ljiljana Marks iz Zagreba je ljubeznivo prikazala ne le sodelovanje, temvec strokovno prijateljevanje s hrvaško folkloristko akad. dr. Majo Boškovic-Stulli. Potem se je strokovni del simpozija od osebe preselil k delu. Janoš Ježovnik nas je razveselil z dejstvom, da se dokoncuje Rezijanski slovar J. B. de Cour­tenaya in prednosti novodobne tehnologije za njegovo kvaliteto. Karin Marc Bratina in Saša Babic sta vsaka s svojega vidika predstavili Maticetovega zasluge za folklorne obrazce. Toda težišce dela Milka Maticetovega je bilo na pripovedništvu. Monika Kropej je strnila njegove objavljene dosežke na tem podrocju, Barbara Ivancic Ku-tin slikovito predstavila njegovo terensko delo v Zgornjem Posocju, Anja Štefan na Gorenjskem in Martina Piko-Rustia na Koroškem. V tem pogledu si zasluži najvec pozornosti izjemna rezijanska pripovedovalka Tina Wajtava (1900–1984) tudi v mednarodnem okviru, kar sta složno prikazali Kasilda Bedenk in Milena M.Blažic. To so bile lepe iztocnice za prikaz njihovega lastnega dela in dokaz, kako se je spoceto prizadevanje Milka Maticetovega razvejilo tako strokovno kot umetniško. Prav pri raziskovanju škržadov (prim. referat Marije Stanonik) je namrec še enkrat prišla zelo do izraza umetniška žilica Milka Maticetovega. Poleg omenjenih sta z uglednim znanstvenim in pedagoškim položajem sodelovali Herta Maurer-Lausegger in Mirjam Mencej z referatoma o A. Š. Drabosnjaku in pripovedovalcih o carovništvu, ki se sicer nista neposredno dotikali dela Milka Maticetovega, kakor tudi vrsta mlajših referentk (Andreja Bezjak, Viljena Devetak, Manja Miklavc, Maruša Stoklasa-Drecnik, Breda Vid­mar-Mandic) ne, ki pa so se izkazale z živim pedagoškim erosom. Njihova na enem mestu zbrana tematika je pokazala, kako živa, produktivna in prodorna je mlada slovenska folkloristika. Posebno sem vesela sodelovanja (zamejskih) Slovenk s Koroške in Goriške­ga. S svojo navzocnostjo je mednarodno razsežnost simpozija še posebej potrdi-la Magdalena Kargul iz Gdanska s primerjalno temo o Kristusu in svetem Petru v slovenskih in poljskih povedkah. Marija Stanonik Zbornik povzetkov je dostopen na spletni strani SAZU (http://www.sazu.si/ uploads/files/57ee1d95c23371144545f64a/Simpozij%20Mati%C4%8Detov%20 povzetki.pdf). 23.–27. OKTOBRA Hieronymus noster Simpozij V dneh od 23. do 27. oktobra je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pod castnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja potekal mednarodni simpozij z naslovom Hieronymus noster. Tako ga je kot prvi oznacil poznoanticni kronist Marcellinus Comes, doma iz Ilirika, nada­ljevalec njegove kronike za obdobje od leta 379 do 518. Izhodišce za pripravo mednarodnega simpozija je bila 1600-letnica njegove smrti (umrl 30. septembra 419 ali na isti datum leta 420). Po iniciativi, ki jo je sprožila Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in v njenem okviru posebej Inštitut za patristicne študije Victorinianum, so simpozij organizirale SAZU ter Filozofska in Teološka fakul­teta Univerze v Ljubljani. S pozdravnimi nagovori so ga slavnostno odprli pred­sednik SAZU Tadej Bajd ter dekana Filozofske in Teološke fakultete Roman Kuhar in Robert Petkovšek, k praznicnemu razpoloženju so prispevali izbrani odlomki koralne glasbe. Rezultat vec kot enoletnega prizadevanja mednarodnega organizacijskega odbora, v katerem je sodelovalo šest slovenskih in sedem tujih clanov oziroma institucij – v vseh primerih gre za mednarodno uveljavljene strokovnjake s po­drocja patristicnih študij na celu s prestižnim Institut des Sources chrétiennes (Paris) – je izoblikovanje bogatega in razvejenega programa, ki je vkljuceval skoraj vsa podrocja Hieronimovega izjemno obsežnega opusa. Izdaje Hieroni­movih del, ki jih je pripravil ali jih nacrtuje pariški inštitut, je v prvem ple­narnem predavanju predstavila predstojnica oddelka za objavo Hieronimovih besedil Laurence Mellerin. Glede na število aktivnih udeležencev (111 referatov), prevladujoco mednarodno udeležbo (poleg 22 slovenskih kar 89 tujih udeležen­cev iz 17 držav) in glede na programsko širino je simpozij dosegel dimenzije kongresa Hieronimovih študij. Naj navedem raziskovalna podrocja, ki so bila zastopana z vecjim števi­lom referatov: Hieronimovo najvecje, po pomenu življenjsko delo, ki mu je (s prekinitvami) posvetil vec kot tri desetletja, je prevod celotne Biblije (Vulga­ta), z zacetkom okrog leta 382, koncem okrog leta 405, zadnje komentarje k posameznim biblijskim knjigam pa je zakljucil okrog leta 416, nekaj let pred smrtjo. Problematiko Hieronimovega prevajanja Biblije je v drugem plenarnem predavanju sintezno predstavil Jože Krašovec. Posamezna vprašanja prevajanja Biblije so obravnavali še najmanj štirje referati. Kot tematski sklopi, ki so se v posameznih primerih neizogibno vsebinsko prepletali in dopolnjevali, so bila obravnavana naslednja raziskovalna podro-cja: (a) Hieronim in teologija (12 referatov), s posebnim poudarkom na meniški teologiji in meništvu (8 referatov); (b) Hieronimova eksegeza (8 referatov); (c) epistolografija (9 referatov); (c) klasicna filologija in avtorjev odnos do klasicne izobrazbe (8 referatov); (d) recepcija Hieronima in njegovih del od pozne antike do moderne dobe (10 referatov); (f) Hieronim in liturgija (5 referatov); (g) Hie-ronimov odnos do hereticnih in/ali shizmaticnih gibanj 4. stoletja (donatizem, arianizem, milenarizem, origenizem, pelagianizem), obenem z obravnavo vloge ženske v teh gibanjih (4 referati); (h) Hieronimov odnos do Origena kot najvecje­ga teologa pretekle dobe (prva polovica 3. st.) in njegov odnos do Avguština kot najvecjega teologa tedanjega casa (5 referatov); (i) Hieronim kot zgodovinopisec (3 referati); (j) Hieronim in umetnost: njegovo vrednotenje literarne vrednosti Svetega pisma, novoveška glasbena interpretacija (Haydnova 'Missa sancti Hie-ronymi' iz leta 1777); arhitekturna podoba Hieronimovih cerkva; njegova podo­ba v srednjeveških legendah in kršcanski ikonografiji srednjega in novega veka (5 referatov), ob tem tudi njegova ikonografska upodobitev v perzijski islamski umetnosti zgodnjega 17. stoletja (!), pri kateri se postavlja vprašanje, ali gre za kršcansko ali islamsko ikonografijo (en referat). Med tematskimi podrocji, ki so tudi v humanistiki in družboslovju moderne dobe deležna velike pozorno­sti, naj navedemo tudi vprašanje Hieronimovega odnosa do žensk, vprašanje greha in seksualnosti (tem vprašanjem se je sicer bistveno bolj posvecal njegov sodobnik Avguštin), vprašanje premagovanja bolezni in fizicne slabosti, vpra­šanje hrane, premagovanje nasprotja med urbanim življenjem in življenjem na podeželju ali v divjini, vprašanje medcloveških odnosov v razponu med prija­teljstvom in sovraštvom. Poleg tematike, ki se je nanašala na Hieronima kot velikana svetovne knji­ževnosti in kršcanske teologije v najširšem smislu, je bil v primernem obsegu zastopan tudi regionalni vidik Hieronimovih študij. Hieronim je po lastnih besedah izhajal iz mejnega obmocja med Dalmacijo in Panonijo, torej iz teda­njega (Zahodnega) Ilirka. Po njegovih zgodnjih pismih sodec je imel pisemske povezave z znanci in prijatelji na obmocju severnega Jadrana in njegovega za­ledja (Oglej, Emona, istrski in beneški prostor). V tako imenovani 'slovenski' in 'oglejski' sekciji ter v posameznih referatih v drugih sekcijah so bila obravnava­na vprašanja, ki se nanašajo na opisani prostor. Naj kratko predstavimo njihovo vsebino in stanje raziskav. (1) Vprašanje dolocitve Hieronimovega rojstnega kraja Stridon(ae) na osno-vi enkratne omembe v njegovem avtobiografskem zapisu ni rešljivo; to uganko bi lahko razvozlala arheološka (epigrafska) najdba ali odkritje anticnega besedi-la, ki bi omogocilo identifikacijo te urbane naselbine (oppidum). Med anticnimi besedili je omemba pri kronistu Marcelinu prepis iz Hieronima, srednjeveške in novoveške omembe pa tudi temeljijo na istem zapisu. Korak naprej pomenijo novejši predlogi, ki temeljijo na natancni analizi redkih zapisov, v katerih Hi-eronim poroca o svoji ožji domovini ali posreduje indirektne indice o tamkaj­šnjih razmerah. Ti indici sicer osvetljujejo družbene razmere, kulturne razmere (rusticitas kot oznaka za kulturno zaostalost), medcloveške odnose, tudi narav-no okolje, vendar ne omogocajo nikakršnega zanesljivega sklepa. Eventualna izjema so 'Julijske Alpe' (Alpes Iuliae) kot naravna in obenem strateška meja med Balkanom in Italijo (claustra), ki se je raztezala od zgornjega Posocja prek današnje zahodne Slovenije do Kvarnerja. Hieronim omenja Julijske Alpe (ne pa claustra!) dvakrat v svojih geografsko-zgodovinskih ekskurzih (Pismi 60, 16 in 123, 16, 1). Nobenega podatka ne prinaša o hidrografiji (recni tokovi, even-tualna bližina morja), vegetaciji, prav redka so porocila topografske vsebine. Z upoštevanjem teh omejitev v virih je bila zasnovana poldnevna ekskurzija na obmocje hipoteticnih lokacij Stridon(a) (Rafko Valencic). (2) Razpon Hieronimovih študij povecuje in poglablja zadnje veliko odkri­tje na podrocju latinske patristike, najdba skoraj celotnega Komentarja k Evan-gelijem, ki ga je napisal sredi 4. st. oglejski škof Fortunacijan. Besedilo, ki ga je leta 2012 odkril in identificiral avstrijski patrolog Lukas J. Dorfbauer, je odprlo vprašanje, v kolikšni meri je Hieronim, ki je zanesljivo prebral Fortunacijanov komentar (o njem je izrazil najprej pozitivno, nato pa negativno oceno), vkljucil ta pol stoletja starejši komentar v svoj komentar k Matejevemu evangeliju. (3) Novejše arheološke raziskave so pomembno obogatile poznavanje po­znoanticne kršcanske Emone v drugi polovici 4. stoletja. Mesto je bilo v casu njegovega prebivanja v Ogleju (okvirno 370–374) verjetno tudi kraj njegove mladosti. Tako kot v Ogleju je tudi v Emoni obstajal neke vrste 'monasterium', skupina asketsko usmerjenih devic (virgines Haemonenses) in menihov, od ka­terih je le eden poznan po imenu. Za Hieronimove težave v pisemskih stikih z emonskimi kristjani leta 376, ko se je nahajal v halkidski pušcavi v zaledju Antiohije v Siriji – Hieronim je pisal vrsto pisem, na katere ni dobil odgovora – so verjetno obstajali objektivni razlogi. Vdori Gotov na obmocje tracanske in panonske dieceze v tem letu in v naslednjih letih so namrec prekinili delovanje državne pošte. Hieronimova zamera emonskim asketom in asketinjam v tem primeru ni bila upravicena. Da je Emona v 4. stoletju postajala vse bolj kršcan­sko mesto, ki je najkasneje v sedemdesetih letih postalo škofijski sedež, potrjuje­jo tudi novejše arheološke raziskave. Predstavitvi novih raziskav je sledil voden ogled ostankov kršcanskega mesta iz druge polovice 4. in zgodnjega 5. stoletja. Problematiko Emone kot kršcanskega mesta sta na osnovi novih dognanj pred­stavila dva arheološka prispevka. Na podrocju zgodnjekršcanskih raziskav v Emoni je v zadnjih desetletjih najbolj napredovala prav zgodnjekršcanska arhe­ologija (Bernarda Županek, Andrej Gaspari). (4) Kar pet prispevkov je, sicer z razlicnimi vsebinskimi poudarki, obrav­navalo Hieronimov 'Ilirik'. Ta je po tedanji upravni ureditvi zajemal ozemlje Vzhodnih Alp, Srednjega Podonavja in Zahodnega Balkana (dieceza Panonija), do leta 392 pa tudi osrednji del Balkana od Donave do Krete (dieceza Dacija). V obliki referata je bil predstavljen velik in zelo obetaven raziskovalni projekt 'Danubius' (Dominic Moreau, Univerza Lille), v katerega so vkljuceni tudi slo­venski raziskovalci. Njegov prvi cilj je priprava kršcanske prozopografije Ilirika na zahodnem, Dakije na osrednjem in Trakije na vzhodnem Balkanu. Drugi referati so obravnavali vprašanje Hieronimovih virov o dogodkih na Balkanu in v Podonavju, njegove pisemske stike s tem ozemljem in pomenske odtenke v rabi geografskega imena 'Ilirik'. Kronološko in prostorsko sodi v ta okvir tudi pregled zgodnjekršcanskega slikarstva in kiparstva, zlasti v Dalmaciji, ki se na­naša na Hieronimov cas. Šest referatov je v okviru sekcije 'Hieronim in hrvaška kultura' obravnavalo recepcijo Hieronima v hrvaški kulturi, cerkveni zgodovi­ni, liturgiji, književnosti glagoljašev in cerkveni slovanšcini. Ob tem velja ome­niti tudi prispevke o recepciji Hieronima pri Srbih, Madžarih (2 referata) in v srednjeveški kulturi Cehov (s prevodom Vulgate v ceški jezik že v zgodnjem 15. stoletju, torej eno stoletje pred nastopom reformacije!). Simpozij sta sklenili dve plenarni predavanji. Nemški specialist za pozno antiko in avtor nove Hieronimove zgodovinske biografije Heinrich Schlange--Schöningen je v predavanju 'Hieronim in Rufin: prijateljstvo in teologija' ana­liziral vzroke za razhod dveh mladostnih prijateljev, ki sta ob vprašanju Orige­nove pravovernosti – v prvem origenskem sporu sta se oba oddaljila od Ori­genovih idej – postala nespravljiva sovražnika. Razlog naj bi bila strukturna nezdružljivost prijateljstva in pravovernosti. Ameriški patrolog Andrew Cain, v svetovnem merilu eden vodilnih poznavalcev Hieronimovega opusa, je v skle­pnem plenarnem predavanju analiziral vzroke, zakaj je Hieronim komentiral štiri Pavlova pisma (pismo Galacanom, Efežanom, Titu in Filemonu, ne pa dru­gih!) v letu 386 po prihodu v Betlehem. Razlog za to 'anomalijo' je pojasnil z nje­govimi tedanjimi življenjskimi razmerami in njegovimi nacrti. Simpoziju je v nedeljo, 27. oktobra, sledila ekskurzija v Oglej, poleg Rima najpomembnejši kraj Hieronimove mladosti, z ogledom tamkajšnjih zgodnjekršcanskih spomenikov (podpisani, v sodelovanju z Miranom Špelicem in Janom Dominikom Bogatajem). Kot aktivni udeleženec, poslušalec vecjega števila referatov in obenem opazovalec poteka simpozija naj kratko skiciram svoje vtise. Prireditev je po organizacijski plati v celoti uspela. Simpozij, ki se je istocasno, z istimi inter-vali nastopov in odmorov, odvijal v treh dvoranah (dvorana SAZU, Prešernova dvorana in dvorana ZRC SAZU), je zaradi discipline udeležencev, ki so se držali dogovorjenih terminov (15 minut za predstavitev referata, 5 minut za diskusi­jo), potekal nemoteno. Poslušalci, v vecini primerov tudi sami nastopajoci, so lahko obiskovali predavanja v razlicnih sekcijah, ne da bi prihajalo do casovnih neskladij. Zaradi skrbnosti tehnicnega osebja SAZU je predavateljska tehnika (projekcije besedil in slikovnega gradiva) delovala brezhibno. Za zgleden po­tek prireditve smo kot organizatorji dobili od udeležencev vec ustnih in pisnih pohval. Simpozij je bil predstavljen tudi v kulturnem programu Televizije Slo­venije v obliki okrogle mize, v kateri so poleg dveh slovenskih (M. Špelic in podpisani) sodelovali trije tuji raziskovalci (Danuta Shanzer iz ZDA, Dominic Moreau iz Francije in Heinrich Schlange-Schöningen iz Nemcije). Nadejamo se, da bo uspešnemu simpoziju sledila – ob podpori SAZU in katere od mednarodnih založb s podrocja patristike – uspešna objava zbornika simpozija. Rajko Bratož 28.OKTOBRA Simpozij o akad. Danetu Zajcu Program: - Milan Dekleva (izr. clan SAZU): Uvodni govor, - dr. Oto Luthar (direktor ZRC SAZU): Pozdravni nagovor, - dr. Neža Zajc (Inštitut za kulturno zgodovino, ZRC SAZU): Uvod v simpo­zij, - dr. Ignacija Fridl Jarc: Mitos in etos v dramatiki Daneta Zajca, - dr. Matej Hriberšek: Medeja skozi Zajceve oci. Nekaj misli o Medeji Daneta Zajca, - Aleš Berger: Srecevanja z dramatiko Daneta Zajca, - Ivo Svetina: Jagababa kot pesnikova oporoka, - dr. Tomaž Toporišic: Pesniške igre onstran dramskega, - ddr. Igor Grdina: »Asskala«, - dr. Denis Poniž: Ko samota postane poezija (ob pesmi »Sreca samota«), - dr. Neža Zajc: Od Zarotitev k Dol dol (vrnitev k izvorom ali nov vzpon). V vrtenju teže brez glasu (uvodni nagovor) Popotnik je ena poznih pesmi Daneta Zajca, napisana po zadnji objavljeni zbirki Dol, dol. Presenetljiva in skrivnostna pesem, ki jo je razumsko težko razložiti. Ali odhajam ali prihajam. Ali sem tu ali nisem. Ce nisem, kje. Ce kje, kje je to. Ce kam, kje kam. So moja oblacila zares bela. Je zares telo v neresnicni svetlobi. Je svetloba že bila. Je ponavljanje same sebe. In ce je pozabljenje, kje os, okrog katere se vrtijo koraki. In ali so koraki zares samo šum pohojenih bilk, ki žarijo v veceru, ki prihaja kot vsak vecer. A kje je vecer vseh vecerov. In ali sem ali nisem. Sem ta, ki sanja vprašano v sanjah specega, ki neskoncno zakolicen sanjam samega sebe. Na jasi. V belem oblacilu. Bos. Da prihajam. Da odhajam. Obenem. Ampak kje. Ampak kam. Zajceva pesem je slutnja neizgovorljivega, sestavljena iz samih vprašanj. Nenavadno je, da se verzi ne koncujejo z vprašaji, ampak s pikami, tako da pe­sem zveni kot nizanje dejstev, nekakšen katalog biti. Poezijo Daneta Zajca so površni in zlonamerni razlagalci veckrat imenovali nihilisticno. S tem so ciljali na njeno temacnost, prežetost s smrtjo in brezizhodnost. Kar se tice slednjega: pred smrtjo ni izhoda, prežeti smo z minljivostjo. Kar se tice temacnosti: Zajceve pesmi so temacne, ker se upirajo samozado­stnosti cogita in Heglovemu utopicnemu projektu umskega vnebovzetja. Kar se tice nihilizma: doslej ni nihce v slovenski poeziji tako ostro oporekal nihilizmu kakor Dane Zajc. Nic ni temacnejšega, nam govori Dane Zajc, kot nihilizem samovšecnih subjektov, ki brez usmiljenja gospodarijo s svetom. Je bit, ki nas poklice v življenje, a nam ostaja neizmerno tuja. Cudež biti ne izbriše naše iz-rojenosti, namrec dejstva, da smo rojeni iz nje. Težko nam je sprejeti, da je tujost biti vtkana tudi v nas. Nismo ustvarili ne sebe ne sveta, zato smo skrivnost, v nas tli nerazumljiva neznanskost. Zlo, s katerim svet napada posamicno, še tako samotno in družbeno izolirano eksistenco, latentno in tiho pociva v najgloblji usedlini slehernikove duše in caka, da se bo izpolnilo. Dane Zajc to ve, zato neusmiljeno – in tu je skrita ostrina njegove poezije – problematizira posameznikovo udejanjanje. Vse, s cimer nastopimo proti svetu in drugim ljudem, je izraz lastnega povelicanja, ki si svet in druge ljudi podredi. Kar posameznik v resnici hoce, je samovolja umišljene svobode, je pustošenje sveta. Kako torej, se sprašuje pesnik, izbrisati, ukiniti in nevtralizirati samovo­ljo subjekta? Tako, zatrjuje, da odkrito, na skrajno srhljiv in grob nacin povemo: subjekt je prazen. Nima temelja. Nima substance. Biti tu pomeni: stati na praznini, na prividu zakoreninjenosti. Pod nami ni tal. Posameznik, ki se postavlja proti svetu kot samoumevna, v sebi zasidrana volja, je škodljivec. Parazit, ki ne pusti biti drugemu. Nadomestek presežnosti. Samodržec. Zajceva poezija govori o smrtonosni naravi prepricancev, ki s poveliceva­njem svoje in edine resnice okužijo vse, kar jih obdaja. Zajcev pesniški glas je zarotniška zarotitev, skalpel, ki brez prizanašanja zareže v nicevost gospodarjev sveta. Je liturgija jezika zemlje, ki pod vprašaj postavlja izrekanje samo. Tudi liricni subjekt je še vedno subjekt, ceprav ima v ustih kepo pepela. Dane Zajc iz pesmi v pesem stopnjuje obcutek izgubljenosti in ohromelosti govorice. Spremi­nja se v šamana, ki secira tkivo poveljnikov, vodij in demagogov, oportunistov in izdajalcev. Njegov cilj je: izbrisati (nic)vrednost sveta, zato stopa proti robu jezika. Za robom jezika je le še brezdanje brezno molka. Zdajle ga vidim, popotnika. Na jasi. V belem oblacilu. Bosega. Da prihaja. Da odhaja. Obenem. Slišim ga, za zadnjo stranjo gore, onkraj zadnjega koraka, slišim ga v vrtenju teže brez glasu. Milan Dekleva 7. in 8. NOVEMBRA Drugi možgani - The Other Brain Mednarodni simpozij Program je nastal v sodelovanju z Veleposlaništvom Velike Britanije in ustanov UK Science & Innovation Network, Medicinsko fakulteto, Programom »Celicna fiziologija« in International Clinical Research Center, St. Annes University Ho­spital Brno ter Univerzo v Ljubljani. Simpozij je potekal v angleškem jeziku. Program: -Tadej Bajd, predsednik SAZU, Sophie Honey, veleposlanica Velike Britanije v Sloveniji, Juraj Chmiel, veleposlanik Ceške republike v Sloveniji: uvodni nagovori, -Robert Zorec, podpredsednik SAZU: The Other Brain: a target for develo­ping new therapies, -Arthur Butt (Portsmouth): Neuroglia in health and disease: Astrocytes are direct cellular targets of lithium treatment, -Dmitri Rusakov (UCL): Activity-dependent plasticity of perisynaptic astroglia, -Chair: Gorazd B. Stokin -Kristian Franze (Cambridge): Mechanical signals regulate glia function in health and disease, -Matjaž Stenovec (Ljubljana) Vesicular mechanisms of interferon .-induced MHCII-dependent antigen presentation in astroglia, -Maja Potokar (Ljubljana): ZIKV Strains Differentially Affect Survival of Hu­man Fetal Astrocytes versus Neurons and Traffic of ZIKV-Laden Endocytotic Compartments, -Frances Platt (Oxford): Understanding and treating neurodegenerative dise­ases: insights from Niemann-Pick type C, -Chair: Gorazd B. Stokin -Charles ffrench Constant (Edinburgh): Oligodendrocytes and multiple scle­rosis, -David Pitt (Yale, Brno): Dysfunctional astrocytes are drivers of multiple scle­rosis (MS) susceptibility and progression, -Marko Kreft (Ljubljana): Insulin and Adrenaline Modulate Cytoplasmic Glucose, Lactate and Glycogen Levels in Astrocytes, -Nina Vardjan (Ljubljana): TDP-43 inclusions in astrocytes dysregulate gluco­se and lipid metabolisms. Posnetki uvodnih nagovorov in povzetki predavanj v anglešcini so dostopni na spletni strani SAZU http://www.sazu.si/events/5ce6a31ade0c27936cb7f062. 14.NOVEMBRA Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik Posvet Porocilo o posvetu je vkljuceno v porocilo o delu Komisije za slovenski jezik v javnosti. 28.NOVEMBRA Gozd in podnebne spremembe Posvet v okviru znanstvenih srecanj Gozd in les Program: - akad. Tatjana Avšic - Županc, tajnica IV. razreda: odprtje posveta, - akad. Andrej Kranjc, predsednik SVO: pozdravne besede, - Damjan Stanonik, državni sekretar MKGP: Izzivi gozdarstva v casu pod-nebnih sprememb in globalizacije, - Mojca Dolinar: Podnebne spremembe in njihovi vplivi v Sloveniji, -Primož Simoncic: Osnutek porocila IPCC 2019in LULUCF, - Aleš Poljanec: Ali je slovenski gozd še vedno ponor ogljika? Rezultati zadnje inventure gozdov, - Marjana Westergren: Znanost o gozdu – za gozd v casu podnebnih spre­memb, - Miha Humar: Bolne stavbe, - Nikolaj Torelli: Vloga gozdov in lesa pri blaženju podnebnih sprememb, - Maša Kovic Dine: Mednarodna prizadevanja za gozd. Posvet so organizirali izr. clanica SAZU Hojka Kraigher, akad. Andrej Kranjc, svetovalec SAZU Nikolaj Torelli in akad. Mitja Zupancic. Moderatorja sta bila Katja Kavcic Sonnenschein z Gozdarskega inštituta Slovenije in Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Podnebne spremembe in posledicno biotske in abiotske ujme vse bolj kro­jijo podobo gozdov. Na znanstvenem srecanju je bil predstavljen obseg hitrih podnebnih sprememb, njihovega vpliva na gozd, terestricne ekosisteme in goz­dno-lesno verigo. Problematika je bila osvetljena tudi z družbeno-pravnega vi-dika. 3.DECEMBRA (Razlagalni) pomen pravnih nacel Posvet Program: - akad. Tadej Bajd: uvodni pozdrav, -akad. Marijan Pavcnik: Vprašanje razlagalnega prvenstva (Pravo kot sistem nacel in pravil), - doc. dr. Jadranka Sovdat, nekdanja ustavna sodnica: Nacelo delitve oblasti v slovenski ustavi, -prof. dr. Matej Accetto, ustavni sodnik: Pomen splošnih pravnih nacel v pra­vu Evropske unije (Skladna razlaga med dolžnostjo in navdihom), - dr. Mile Dolenc, vrhovni sodnik: Pomen pravnih nacel v obligacijskem pra­vu, - zasl. prof. dr. Dragica Wedam Lukic, nekdanja ustavna sodnica: Pomen ne­katerih temeljnih nacel v civilnem procesu, - prof. dr. Erik Kerševan, vrhovni sodnik: Nacelo zakonitosti, nacelo pravno-mocnosti in precedencnost najvišjih sodišc, - prof. dr. Katja Šugman Stubbs, ustavna sodnica: Razlagalni pomen domneve nedolžnosti, - mag. Martin Jancar, okrožni sodnik: Herkulov dvom – vrednotna podlaga nacela In dubio pro reo. Pravna nacela so vrednotna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil, njihovo razumevanje in nacin njihovega izvrševanja. Tipicna pravna nacela so clovekovo dostojanstvo, ustavna demokracija, pravna država, socialna država, nacelo delitve oblasti skupaj s sistemom zavor in ravnovesij in še kopica drugih. V širšem pomenu se pravna nacela lahko ujemajo s tistimi pravnimi pravili, ki sporocajo temeljne pojme in temeljna vodila za posamezna pravna podrocja (npr. nacela javnosti, zbornosti in stopnjevitosti sodstva, nace-lo domneve nedolžnosti). Pravna nacela in pravila niso v razmerju vecje ali manjše pomembnosti. V njihovi naravi je, da so medsebojno povezana. Ce parafraziramo Kanta, so nacela brez pravil vsebinsko prazna, pravila brez nacel pa so slepa, ker nam ne povedo, v katero smer naj krenemo. Marijan Pavcnik 10.DECEMBRA Dan fiziologije Program: - predsednica SFD doc dr. Nina Vardjan: pozdravni nagovor, KISIK IN FIZIOLOGIJA (moderator: Robert Zorec) - Sergej Pirkmajer (UL MF): Od flogistona do uravnavanja preskrbe celic s kisikom - akad. Robert Zorec, podpredsednika SAZU: pozdravni nagovor, - Beatrice Giuntoli (Univerza v Pisi, Italija): Similar and yet different: oxygen sensing mechanisms in animals and plants, (PATO)FIZIOLOGIJA ŽIVCNO-MIŠICNEGA SISTEMA (moderator: Nina Vardjan, UL MF) - Boris Rogelj (IJS): Napake pri transportu proteinov znotraj celic kot vzrok za nevrodegenerativne bolezni, - Blaž Koritnik (UKCL, UL MF): Nevroznanost in zdravljenje živcnomišicnih bolezni, - Igor Križaj (IJS): Razumevanje molekularnih osnov delovanja nevrotoksic­nih sPLA2 iz kacjih strupov odstira (pato)fiziološke vloge endogenih sPLA2 v živcno-mišicnem stiku, - RASTLINSKA FIZIOLOGIJA (moderator: Marko Kreft, UL BF) - Jerica Sabotic (IJS): Molekularni mehanizmi obrambe pri gobah, - Marina Dermastia (NIB): Tudi rastline umirajo, mar ne? Dogodek je bil na dan podelitve Nobelove nagrade iz fiziologije ali medi­cine, ki so jo leta 2019 prejeli William G. Kaelin, Gregg L. Semenza ter Peter J. Ratcliffe. Nagrajenci so odkrili molekulske mehanizme odzivanja celic na spremembe v ravni kisika. Osrednje predavanje, Kisik in fiziologija (povzetek je objavljen v poglavju Predavanja na SAZU), je imela Beatrice Giuntoli (Univerza v Pisi), soavtorica del P. J. Ratcliffa. Delavnica je naslovila tudi (pato)fiziologijo živcno-mišicnega sistema in rastlinsko fiziologijo. Dogodek je namenjen ozave-šcanju laicne in strokovne javnosti o vlogi fiziologije kot nosilne veje biologije in medicine. PREDAVANJA NA SAZU 26.MARCA Jani Osojnik: Hallersteinova obrocasta krogla. Opis odkritja, zgradba in upo­raba opazovalnika  V predavanju, ki je bilo v Prešernovi dvorani SAZU, je bil uvodoma prikazan Hallersteinov življenjepis in predstavljeno, kako je prišlo do odkritja in sloven-skega poimenovanja obrocaste krogle. Sledila sta kratek pregled zgodovine obro-castih opazovalnikov v Evropi in na Kitajskem in razlaga posebnosti in podrob­nosti trignezdne zgradbe Hallersteinove ekvatorialne obrocaste krogle (HOK) kot tudi osnove krogelnega zvezdomerja (sferne trigonometrije). Na primeru pomanjšane replike HOK je bila prikazana uporaba obrocnika v zvezdomerju. Predavatelj Jani Osojnik je koncal študij psihologije na Univerzi v Ljubljani in šestletni podiplomski študij tradicionalne kitajske medicine (TKM) na uni-verzah v Guangzhouvu in Pekingu ter si nato na ljubljanski univerzi pridobil naslov magistra TKM. Z Avguštinom Hallersteinom in njegovim astronom-skim delom se je raziskovalno ukvarjal že ob tristoletnici njegovega rojstva in je svoje izsledke objavil v posebnem zborniku Muzeja Mengeš. Pozneje je preuce-val kitajska astronomska besedila in jih prevajal v slovenšcino. 23.MAJA Akad. Dragica Turnšek: Koralni greben v Sloveniji Akad. Dragica Turnšek nam je predstavila svoje delo s podrocja paleontologije. Podrobneje je raziskala dve fosilni skupini mezozoika: stromatopore in ko­rale. Najvec teh fosilov je dobila v zgornji juri, od koder je opisala cez 100 vrst. Po mikrostrukturi jih je delila na dve skupini in jih tudi na terenu razvrstila na dve loceni podrocji. Ugotovila je tudi, da ti fosili niso zgornjemalmski, ampak spodnjemalmski: oboje je bilo takrat povsem novo za svet. Ti organizmi so gradili obsežen barierni greben na obrobju Dinarske kar­bonatne platfome. Greben se je razširjal cez vso osrednjo in južno Slovenijo in segal vse do Crne gore. Lahko ga je primerjala z današnjim velikim koralnim bariernim grebenom v Avstraliji. Ta je sicer dolg 2500 km, toda naš je z afriško tektonsko plošco pripotoval iz tropov, in ko sta se afriška in evropska tektonska plošca ob koncu terciarja srecali, se je njun rob z našim grebenom vred dvignil nad morje in se v zelo velikem obsegu vse do danes ohranil v jurskih kamninah skoraj v celoti, kar je izreden geološki primerek. Akad. Dragica Turnšek je sodelovala s številnimi tujimi strokovnjaki; tako je stromatopore in korale raziskala še iz nekaterih nahajališc južne in srednje Evrope (Španija, Italija, južna Francija, Švica Madžarska, Romunija, Grcija, Hr-vaška, Srbija in Crna gora). Predavanje je popestrila z nekaterimi prijetnimi, pa tudi srhljivimi in ko-micnimi zgodbami iz casov, ko je sedem let sodelovala pri Geološki karti Jugo­slavije in prehodila in geološko raziskala velik del južne Slovenije. 26.JUNIJA Prof. dr. Marc L. Greenberg, dopisni clan SAZU: V zanosu in obupu: Oblikova­nje doslej najvecjega prirocnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju (nastopno predavanje) Prof. Greenberg od leta 2015 nacrtuje in ureja Enciklopedijo slovanskih jezikov in jezikoslovja za založbo Brill (Leiden, Nizozemska), ki naj bi obsegala 1,5 mi-lijona besed in bo v elektronski obliki objavljena postopoma leta 2019, v tiskani pa bo izšla leta 2020. Projekt predvideva prispevke izpod peresa raziskovalcev z vseh podrocij slovanskega jezikoslovja in iz sorodnih disciplin, od njih pa zahteva porocila o najnovejših dognanjih kot tudi pregled predhodno doseže­nega znanja. Sodelovanje z avtorji prispevkov za Enciklopedijo uredniku daje možnost, da se seznani s celotno slavistiko naenkrat. Enciklopedija bo mejnik v angleško pisani znanosti o slovanskih jezikih, saj dela takšne razsežnosti obstajajo za zahodnoevropske, klasicne in biblijske jezike, ne pa tudi za slovanske. Prvic bo predstavljen celovit pregled stroke in njenih dosežkov. Delo bo strnilo opis slovanskih jezikov, njihov razvoj od praz­godovine do naših dni in stik z drugimi jeziki – starodavnimi in sodobnimi. Problematicnost te naloge pa se razkriva v zgodovinskem trenutku nasta­janja dela, ki predenj postavlja precejšnje izzive. Takšni so, denimo, razvredno­tenje humanistike, cedalje vecje pomanjkanje sredstev za izobraževanje in razi­skovanje ter zahteva založb po rastocem dobicku, ki je v nasprotju s potrebami raziskovalcev in bralcev. Vsa ta problematika se odvija v širšem kontekstu po­znega kapitalizma in zožujocega se prostora za liberalne vrednote. Predavanje je izpostavilo nova spoznanja in dosežke stroke kot tudi strukturne izzive, s katerimi se bo treba soociti za ohranitev vitalnosti slovanskega jezikovja. 28.JUNIJA Benjamin Djulbegovic, dr. med. (City of Hope, Duarte, Kalifornija, ZDA): Avo­idable and unavoidable research waste in (medical) research (Odpravljive in ne­izogibne (biomedicinske) raziskave v prazno) V svetu za biomedicinske raziskave porabijo letno vec kot 240 milijard dolarjev. V preteklosti je ta naložba prispevala k povecanju pricakovane življenjske dobe in gospodarskemu razvoju. Žal pa je v novejšem casu koristnost biomedicin­skih raziskav glede na vložena sredstva vse manjša. Glavni razlog za to je slabša ucinkovitost pri pridobivanju znanja. Dejansko se ocenjuje, da je nekoristnih približno 85 odstotkov vseh biomedicinskih raziskav. Neucinkovitost biomedi­cinskih raziskav se odraža v upadajoci rasti pricakovane življenjske dobe in s tako imenovano »krizo neponovljivosti« znanstvenih objav. Vendar ne smemo pozabiti, da je osnovna znacilnost raziskovalnega dela preucevanje neznanega. Vnaprejšnjih zagotovil za uspešne rezultate zato ni in je tako dolocena stopnja »neucinkovitosti« neizogibna. Nekoristne biomedicinske raziskave v prazno pa bi lahko v veliki meri odpravili, med drugim z bolj usposobljeno raziskovalno delovno silo, doslednim delovanjem na osnovi predhodnih izsledkov in odprto izmenjavo vseh dognanj, metod in materialov. 29.OKTOBRA Prof. dr. Roman Jerala, izredni clan SAZU: Sintezna biologija (nastopno predavanje) Danes še vedno ne razumemo številnih podrobnosti delovanja bioloških sis-temov, vendar znamo v vedno vecji meri spreminjati odziv celic ali nacrtovati proteine, do kakršnih evolucija ni prišla; to nam lahko pomaga pri razumevanju narave, boju z boleznimi ali razvoju tehnologije. Predavatelj je predstavil inženiring procesiranja informacij in umetnih si­gnalnih poti v celicah ter dizajn proteinov na osnovi matematicnih principov. 26.NOVEMBRA Akad. Boris Sket: Kaj je za biologa »vrsta«? Jamske vrste kot zaklad Slovenije (nastopno predavanje) Akad. Sket je uvodoma pojasnil pomemben pojem vrste na splošno in v bio-logiji, zakaj je organizmom razvršcenost v korist in kako je ta v pomoc biolo­gu. Razložil je, zakaj je moral opisati sto novih vrst, in navedel nekaj primerov »potrebe« po vrstah v raziskovanju starih jezer, nazadnje pa spregovoril še o narocenih jamskih vrstah. V Sloveniji so odkrili prve jamske živali (od cloveške ribice leta 1768) in v bližnji Makedoniji prve intersticialne živali (od 1932). Slo­venija je v sklopu širšega Dinarskega obmocja domovanje svetovno najbogatejše podzemeljske favne, s posebnostmi, kot so moceril, jamski cevkar, jamski trdo­živ in hrošcek drobnovratnik, ter mnogih drugih vrst hrošckov, slepih postra­nic, rakcev, pajkov in »siceršnje golazni«. Vecina jamskih živali je endemnih, ce ne v Sloveniji, pa v Dinaridih. 10.DECEMBRA Beatrice Giuntoli: Similar and yet different: oxygen sensing mechanisms in ani­mals and plants (Kisik in fiziologija) Zaradi vpletenosti kisika v številne esencialne procese so aerobni organizmi v evoluciji pridobili molekulske mehanizme za prilagoditev na omejeno dosto­pnost kisika. V celicah se pogosto dogodi, da je parcialni tlak kisika znižan: zaradi razmer v okolju, zaradi lastne presnove, zaradi anatomskih omejitev v veccelicarjih. V letu 2019 je Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino po­deljena trem znanstvenikom, ki so razkrili kljucne homeostaticne mehanizme, ki omogocajo živalskim celicam uravnavati izražanje genov kot odziv na spre­membe v parcialnem tlaku kisika. Ta sistem deluje preko s kisikom pogojene proteolize konstitutivno izraženega transkripcijskega dejavnika (HIFa), prek zaporednega delovanja encimov dioksigenaz (PHDs), ligaz pVHL E3 in pro-teasoma. Molekulske poti HIF ne najdemo v rastlinah, kjer pa so pred casom odkrili zelo podoben mehanizem. Rastlinska dioksigenaza PCO promovira od kisika odvisno razgradnjo konstitutivno izraženih aktivatorjev s hipoksijo iz­raženih genov, tako da pride do oksidacije cisteinov na N-terminalnem delu tarcnih proteinov. Oksidirani tarcni protein se potem razgradi prek specificne poti. Pred kratkim, poleti 2019, pa je prišlo do zanimivega preobrata, in sicer, da se je znanje, pridobljeno na rastlinah, uporabilo za razumevanje humane bi-ologije. Z idejo, da bi identificirali rastlinski dioksigenazi PCO podobni encim, so našli encim ADO, ki lahko uravnava oksidacijo cisteinov na N-terminal­nem delu tracnih proteinov. Encim ADO in razgradni procesi, ki jih uravnava, predstavljajo nov mehanizem detekcije ravni kisika v živalskih celicah, podoben tistemu, za katerega so Kaelin, Ratcliffe in Semenza prejeli Nobelovo nagrado. Ta razširitev razumevanja molekulskih mehanizmov za detekcijo kisika odpira vprašanje o evoluciji mehanizmov zaznavanja kisika pri evkariontih. Celotno predavanje v anglešcini je dostopno na spletni strani SAZU (http:// www.sazu.si/uploads/files/57ee1d95c23371144545f64a/Extended%20summa­ry_Giuntoli.pdf) 12.DECEMBRA Akad. Peter Štih: Novi pogledi na integracijo Karantancev in njihovih slovan­skih sosedov v frankovsko-otonsko cesarstvo Predavanje je na vrsti primerov pokazalo, da si zgodnjesrednjeveške družbe v vzhodnoalpskem prostoru po vkljucitvi tamkajšnjih Slovanov v frankovsko--otonsko cesarstvo ni mogoce predstavljati na nacin, ki se je kot del slovenskega narodnega oblikovanja izoblikoval v 19. stoletju in je bil nato prevladujoc vecino 20. stoletja. Po tem precej poenostavljenem pogledu na preteklost, v katerem se zrcalijo razmere casa, ko je nastal, so po frankovski osvojitvi vrhnje družbene sloje predstavljali »Nemci«, »Slovenci« pa so bili obsojeni na podložništvo in še skrajnejše hlapcevstvo. Kljub skromnosti podatkov ti dovolj jasno kažejo, da se je vsaj del pokristjanjene slovanske elite uspešno vkljucil v novo politicno in druž­beno stvarnost in da takratnega zgodovinskega dogajanja ni mogoce opisati ali razumeti samo s pojmi, kot so izkljucevanje, podrejenost, degradacija, ampak da je šlo za precej bolj kompleksne, diferencirane in dolgorocne družbene procese, v katerih so pomembno mesto imeli tudi integracija, akulturacija in akomodacija. PREDAVANJA ASEF V Prešernovi dvorani SAZU so se med letom zvrstila predavanja alumnov ame­riško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF. Predavali so: - Peter Verovšek in Katja Travnik: Tranzicijska pravicnost in Evropska unija (16.januarja), - Filip Kozarski: Najstarejša slika vesolja: koliko je stara in kaj se iz nje lahko naucimo? (28. februarja), - Vid Kocjan: Ali ima lahko umetna inteligenca zdravo pamet? (16. aprila), -Luka Lapajne: Molekularni vidiki bolezni ocesne površine (14. maja), - Jure Zupan: Kaj vemo o temni snovi? (10. junija), - Petra Janež in Rok Novak: Ucinki davka na nepremicnine na slovensko go-spodarstvo in družbo (5. avgusta), - Maruša Bradac: Dolgo casa nazaj v galaksiji dalec, dalec stran ... O nastanku prvih galaksij v vesolju (12. decembra), - Urška Velikonja: Pravo v akciji: Pregon korupcije v praksi (20. decembra). PREDSTAVITVE KNJIG 30.JANUARJA Prof. ddr. Nataša Golob: Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti: Arhiv Re-publike Slovenije (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Arhiv RS, 2018, 291 str., Biblioteka/Bibliotheca, 17; Manuscripta et fragmenta, 1). Predstavitev je bila v Arhivu RS, na njej pa so spregovorili akad. prof. dr. Peter Štih, Andrej Nared in avtorica, prof. ddr. Nataša Golob. V novi seriji Manuscripta et fragmenta je Slovenska akademija znanosti in umetnosti z Arhivom RS izdala prakticen in koristen prirocnik za vse, ki jih zanimajo srednjeveški rokopisni kodeksi in njihovi preostanki, pismenost in bralna kultura, knjižno slikarstvo, knjigoveštvo ipd. Nataša Golob je z gradi­vom Arhiva RS odprla vecletni projekt evidentiranja srednjeveških rokopisov in rokopisnih fragmentov, ki jih hranijo slovenski arhivi in knjižnice. Rezultati njenega evidentiranja in popisovanja srednjeveških latinskih fragmentov bodo v naslednjih letih gotovo zamajali marsikatero ukoreninjeno predstavo o tem, kaj so na naših tleh nekoc pisali, prepisovali in brali. Katalog srednjeveških delnih rokopisov in rokopisnih fragmentov, ki jih hrani Arhiv RS, je prvi ciljno zastavljeni popis tega gradiva v eni od slovenskih javnih zbirk. Nataša Golob je zbrala 132 kataloških enot, ker pa je v nekaterih predstavljenih vec kosov, je pravzaprav opisanih vec kot 190 posamicnih fra­gmentov. Pricujoci in nacrtovani katalogi bodo ne le nadgradili katalog sre­dnjeveških rokopisov akademikov Milka Kosa in Franceta Steleta (leta 1931 sta v Sloveniji naštela 159 srednjeveških kodeksov), temvec bodo na novo raziskani ali odkriti fragmenti pricali še o razdrtih rokopisih, s cimer se bo precej spre­menil tudi pogled na bralno kulturo srednjega veka. Vsi fragmenti, ki jih – dobesedno – osvetljuje monografija Srednjeveški ro­kopisi in rokopisni fragmenti: Arhiv Republike Slovenije, so nepodpisani in neda­tirani. Bistvo kataloga je v evidenci znanih rokopisnih fragmentov, ki tako niso vec povsem anonimni in so oznaceni z vsaj okvirnimi podatki glede casa in kra­ja nastanka ter vsebine. Lahko bi rekli, da je Nataša Golob zapušcene najdencke potegnila iz pozabe in jim spet dala zdavnaj pozabljena imena. 2.APRILA Tonko Maroevic, dopisni clan SAZU: Štirirocno Štirirocna predstavitev slovenskih prevodov izbranih pesmi Tonka Maroevica Pesnik, umetnostni zgodovinar, prevajalec in esejist Tonko Maroevic je eden izmed najbolj plemenitih in lucidnih glasov sodobne hrvaške književnosti ter kulturnega in intelektualnega življenja, kozmopolit in polihistor, ambasador Združenih kraljestev Renesanse in Baroka v naših ubožnih casih ter utelešenje Mediterana. V srcu Sredozemlja, na prelepem otoku Hvar, se je l. 1941 tudi rodil. Dr. Maroevic je redni clan Hrvaške in dopisni clan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je svoj in samosvoj pesnik, v isti sapi modernist in mojster soneta, ki ga v zbirki Sonetna stroka oživlja s postmodernisticno nostalgijo, zasidrano v me-diteranskem poreklu in kulturi. Ni nakljucje, da se v njegovih pesmih poleg hrvaških, italijanskih in drugih evropskih referenc pogosto oglaša tudi spomin na Prešerna. Maroevicev globoko osebni kult poeta Sonetnega venca in Krsta pri Savici prihaja do izraza tudi v pricujocem izboru njegove poezije. Štirirocno je prva knjižna izdaja Maroevicevih pesmi v slovenšcini. Knji-go sem uredil ter spremno besedo in opombe prispeval podpisani. Že naslov spremne besede POETIKA = POETI-ka = po-ETIKA =poe-TI-ka poudarja tesno prepletanje poetike in etike v umetnosti Tonka Maroevica. Knjigo sta družno izdala Slovenski center PEN in Slovenska matica, z ve­liko skrbjo in naklonjenostjo gospa, ki vodita obe kulturni društvi – Ifigenije Simonovic in Ignacije Fridl Jarc. Akad. Andrej Jemec je z izjemnim akvarelom prispeval obcuteno likovno intonacijo za Maroeviceve pesmi, za združitev njune umetnosti pa je s poslu­hom poskrbel akad. Milcek Komelj. Nad knjigo je lektorsko bedela Nada Šumi, za oblikovanje in prelom pa je poskrbela Barbara Bogataj – Kokalj. Dobrodošla je bila tudi financna podpora Slovenske akademije znanosti in umetnosti. In ker je Tonko Maroevic dopisni clan SAZU, je bila naša velika dvorana najbolj naraven prostor za tiskovno predstavitev te lepe knjige. Izbor pesmi obsega oba tecaja njegovega širokega izraznega registra: mo­dernisticne, eksistencialno poglobljene pesmi v prozi iz zbirke Slepo oko (1969), ki jih je prevedel Marjan Strojan, ter postmodernisticno ironicne sonete iz zbir­ke Sonetna stroka (1989) v prevodu podpisanega. Vmes je zbirka Štirirocno; izbor pesmi iz te zbirke je prevedel Miha Pin­taric. Po klavirski igri povzet naslov lahko razumemo kot zavest, da pesnjenje nikoli ni zgolj monolog, temvec vselej že dialog, nic vec božanska gesta roman-ticnega, genialnega stvarnika, temvec pisanje, ki skozenj presevajo druge pisave, tradicije, odsevi, odmevi ... V sonetu Štirirocno pa Maroevic to formulo uporabi tudi kot posreceno definicijo prevajalske umetnosti: da gre za igranje, ki je »štirirocno«. So-ustvar­jalno. Kjer (se) prevajalec igra skupaj z avtorjem. To podobo smo si prav zato izbrali za naslov prve knjige Maroevicevih pesmi v slovenšcini. In v skladu z naslovom smo tudi na dobro obiskani tiskovni konferenci 2. aprila 2019 v dvorani SAZU z matematicno natancnostjo nastopili ŠTIRIROC­NO: eden in edini Tonko Maroevic + njegovi trije slovenski prevajalci, Marjan Strojan, Miha Pintaric in podpisani. Boris A. Novak 19.SEPTEMBRA Lojze Vodovnik (1933–2000), znanstvenik in humanist Predstavitev knjige, ki jo je uredil akad. Alojz Kralj, je organizirala SAZU s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Delo je založila SAZU v spo-min na svojega uglednega clana in raziskovalca na podrocju biokibernetike in funkcionalne elektricne stimulacije ohromelih oseb. Z izdajo knjige želi SAZU prispevati k slavnostim ob stoletnici univerzitetnega poucevanja elektrotehnike v Sloveniji in delovanja Univerze v Ljubljani. 20.NOVEMBRA Predstavitev dveh prispevkov h koroški narecni leksikografiji V lanskem novembru je na Slovenski akademiji znanosti potekala predstavitev dveh prispevkov h koroški narecni leksikografiji, Alfabetarija k Tezavru sloven-skega ljudskega jezika na Koroškem avtorjev Ludvika Karnicarja in Andrejke Žejn, in Slovarja oblacilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini avtorice Karmen Kenda - Jež. V uvodnem nagovoru je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahacic izpostavil pomen raziskav jezi­ka v slovenskem zamejstvu in predstavil trud inštituta za izvajanje teh raziskav, ceprav je težko najti posluh za njihovo financiranje. Alfabetarij k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem je predstavil njegov soavtor Ludvik Karnicar, upokojeni profesor graške univerze in dopisni clan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gre za prelomno delo v izhaja­nju monumentalnega koroškega narecnega slovarja, ki vse od leta 1882 izhaja v posameznih zvezkih. Ludvik Karnicar je uvodoma razmišljal o pomenu dialekto­logije kot znanosti v današnjem globaliziranem in jezikovno uniformiranem sve­tu ter predstavil historiat nastajanja koroškega narecnega slovarja. Slovar je za­stavila na Inštitutu za slavistiko v Gradcu v Avstriji skupina koroških Slovencev, ki je konec sedemdesetih let 20. stoletja opazila prelomne družbene spremembe in njihov vpliv na obliko in rabo slovenskih narecij na avstrijskem Koroškem. V tem kontekstu se je oblikovala ideja o znanstveno zasnovanem popisu najširšega spektra koroških narecij, ki se je postopoma skrcila na izdajanje slovarja Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. Financno je projekt od zacetka podpi­rala Avstrijska akademija znanosti. Od leta 1982, ko sta izšla prvi zvezek (A–B) in Kljuc k Tezavru kot pomoc pri razumevanju kompleksne slovarske predstavitve gradiva, do leta 2012 oz. zvezka z gesli L–Mi so se zgodile številne tehnicne in kadrovske spremembe. Ves cas pa je delo spremljala velika mera entuziazma in prostovoljstva. Aprila 2017 je bilo abecedno urejeno listkovno gradivo za izdelavo slovarja podarjeni Biblioteki SAZU, kjer je na voljo zainteresiranim raziskoval­cem, Alfabetarij k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, v katerem so prvic popisana vsa slovarska gesla, že izdana in predvidena, pa je izšel leta 2018. Alfabetarji, geslovnik, je tudi izhodišce za nadaljnje zasnove izdajanja slovarskih zvezkov. O prelomnem delu lahko govorimo tudi v smislu podpore, ki jo je izka­zala Slovenska akademija znanosti, saj sta bila delo in izid alfabetarija financirana iz sredstev Fundacije dr. Bruno Breschi, ki jo vodi akad. Kajetan Gantar. Drugi prispevek h koroški narecni leksikografiji, Slovar oblacilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini, je predstavila avtorica Karmen Kenda - Jež, ki je delo opravila pod okriljem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in v sodelovanju z drugimi slovenskimi in tujimi znanstvenimi usta­novami ter s Slovenskim kulturnim središcem Planika iz Kanalske doline v Italiji, torej z lokalno skupnostjo, prežeto s sobivanjem slovenšcine, nemšcine, furlanšcine in italijanšcine. Zacetek slovarja sega vse v leto 2003 in izhaja iz raziskovalnih taborov na temo oblacilne kulture, vendar pa je sama uresnicitev prerasla v natancen dialektološki popis besed in njihovih pomenov v kontekstu vecjezicnega jezikovnega okolja. Leta 2007 je Karmen Kenda - Jež izdala mono-grafijo Shranli smo jih v bancah, leta 2015 je izšla razširjena izdaja, dopolnjena z izrazjem iz zvocnega gradiva projekta. Leta 2019 je slovar postal del slovarske­ga portala Fran z naslovom Slovar oblacilnega izrazja ziljskega govora v Kanal-ski dolini, v katerem so uporabniku poleg izcrpnega geselskega clanka na voljo zvocni posnetki iztocnic in njihovih oblik, nekatera gesla so dopolnjena s foto­grafijami iz arhiva etnografskih raziskav oblacilne kulture (arhiv SKS Planika) ali povezana z etnografsko spletno zbirko Glasovi Kanalske doline. Oba prispevka sta pokazala na številne dileme pri dialektološkem popisu besedja v skupnosti, ki jo zaznamujejo dvo- in vecjezicnost in hitre družbene spremembe v zadnjih desetletjih. Delo na takih »projektih« je zelo zamudno, a nujno potrebo, ce želi slovenska znanost v svojih raziskavah v celoti zajeti slo­venski jezik. Andrejka Žejn 4.DECEMBRA Predstavitev knjig akad. Veljka Rusa Sekcija za sociologijo casa Slovenskega sociološkega društva, razred za zgodo­vinske in družbene vede SAZU in Znanstvena knjižnica FDV so organizira­li predstavitev dveh knjig sociologa in filozofa akad. Veljka Rusa (1929–2018): Deset filozofsko-socioloških spisov Veljka Rusa (uredila N. Toš in A. Rus, izdala Znanstvena knjižnica FDV (Refleksije 8)) in Veljko Rus v pogovorih z javnostjo (uredil N. Toš, izdala Znanstvena knjižnica FDV (Refleksije 7). Knjigi sta posthumni predstavitvi znanstvenih spoznanj Veljka Rusa. Prva je iz najzgodnejšega obdobja njegovega delovanja (1957–1964), ko v svo­jih študijah iz prvenstveno filozofske prehaja v sociološko kriticno obravnavo družbenih vprašanj. Druga je iz zrelega, zakljucnega obdobja (1988–2011), ko javnosti, pretežno v obliki intervjujev, sporoca dognanja iz svojih temeljnih raziskav, ki jih opredeljujejo pojmovne kategorije clovek, delo, moc, organi­zacija, samoupravljanje – in o cemer je obsežno porocal v svojih znanstvenih knjigah in clankih. Vprašanja o razvoju sodobnih družb, ki jih je odpiral Veljko Rus skozi de­setletja svojega delovanja, so danes enako ali celo bolj aktualna kot v casu, ko jih je raziskoval ter o njih pisal in govoril. Pri drugi knjigi so kot soavtorji po­membno sodelovali mnogi najuglednejši slovenski novinarji in novinarke. Na predstavitvi so sodelovali snovalci, recenzenti in pisci spremnih besedil: Niko Toš, Andrej Rus, akademiki Tine Hribar, Zdravko Mlinar, Jože Mencinger in Slavko Splichal ter Darko Štrajn, Ivan Svetlik in drugi. RAZSTAVE Arhitekt v risbi 25. FEBRUARJA–8. MARCA Razstava Arhitekt v risbi je bila prirejena v Prešernovi dvorani SAZU na pobudo arhitekta akad. Marka Mušica in jo je kot zelo dobrodošlo na svoji seji podprl razred za umetnosti, zato je bila uradno predstavljena v akademijskem okrilju. Vendar gre že kar za peto razstavo s tem naslovom, saj si jo je bilo mogoce še z drugimi eksponati pred tem ogledati tudi že v nekdanji ljubljanski galeriji Ars in na gradu Kromberk. Akad. Marko Mušic svojim akademijskim kolegom pogosto govori o po-menu in kvalitetah arhitekturne risbe, ko opozarja, da ta danes sprico razmaha racunalniške tehnologije vse bolj zamira, ker se zaveda, da se skoznjo bolje izrazi bistvo arhitekturnega izraza kot na brezosebno mehanicni tehnicni nacin ali s samo fotografijo. Zato naj bi razstava ponovno spodbudila k ohranjanju in negovanju te dragocene tradicije, opozarjala pa tudi na arhitekturne dragotine našega ambienta in drugod po svetu. Pri arhitekturni risbi namrec ne gre le za risarske osnutke arhitektov med zamišljanjem njihovih lastnih del, ki pogosto ostajajo neizvedena, ampak tudi za risanje arhitekturnih spomenikov in ambi­entov; v takem risanju pa so obicajno najvecji mojstri prav arhitekti, podobno kot arhitekti s svojim smislom za prostor izstopajo tudi kot gledališki scenografi. Kot sijajen mojster zlasti findesičclovskih fantazijskih arhitektur se je v našo zavest najbolj zasidral mojster akad. Jože Plecnik, cigar risbe so ne glede na namembnost tudi samozadostne prvovrstne umetnine; med njegovimi ucenci pa je kot ustvarjalni risar izstopal zlasti akad. Marjan Mušic, cigar risbe je akad. Marko Mušic v okviru dejavnosti akademikov doslej že izvrstno predstavil tako s predavateljskim komentiranjem kot knjižnimi izdajami in se tako navzel zave­sti o pomenu in dragocenosti arhitekturne risbe tako rekoc iz prve roke. V znamenju take tradicije je postala ljubljanska arhitekturna šola vsaj v oceh umetnostnih zgodovinarjev znamenita tudi zaradi svojih zanesljivih risar­jev, arhitekti pa so se veckrat izkazali tudi kot slikarji, med njimi akad. Edvard Ravnikar in na primer Boris Kobe, v cigar slikah je moc razbrati tako izrazit smisel za kulturno dedišcino kot za arhitektoniko, in to celo v komponiranju izrecno pokrajinskih pojavov, ki se jim slikarsko posveca tudi njegov sin ar­hitekt Jurij Kobe. Med slikarji se je s konstrukcijsko poudarjenimi risbami in maketami svojcas mocno približal modernim evropskim arhitektom akad. Av-gust Cernigoj, o cemer bi vedel najvec povedati prof. dr. Peter Krecic. Danes pa ustvarja barvite slike arhitektur, ki jih odkriva na svojih poteh, pa tudi podobe arhitektonsko usklajene, a hkrati magicno barvite narave zlasti Janez Suhadolc, poleg akad. Marka Mušica in arhitektov Lojzeta Drašlerja in Jerneja Kraigherja eden avtorjev razstave. Likovne kvalitete, znacilnosti in specificnosti omenjenih arhitektov na­zorno kažejo že zgolj njihova dela, predstavljena na razstavnem vabilu: poleg Suhadolcevega barvitega mostu in ekspresivno zverižene cerkvene arhitekture v Trentu Mušiceve vzplamtele vizije njegovih lastnih del v Dravljah in Nikšicu, a tudi linijska risba zapletene barocne Borominijeve notranjosti, o kateri je aka-demik velikokrat z veliko vznesenostjo govoril, pa Drašlerjevi prostorski ambi­enti Gradnikove Medane in fantasticna konstrukcija vinogradniške krajine na Kitajskem; arhitekturi v Goriških brdih in Dalmaciji pa se je s konstrukcijsko zanesljivo in hkrati kontrastno slikovito risbo posvetil Jernej Kraigher. Vsi na­šteti z risanjem arhitekturnih zasnov izražajo svoja obcudovanja in ljubezen do arhitekture, med samim procesom risanja pa najbrž podoživijo in razkrivajo tudi njihove konstrukcijske skrivnosti in poudarjajo izrazito estetske ucinke iz najustreznejših zornih kotov. Tovrstna dela, ki smo si jih lahko ogledali na raz­stavi, nam govore o ljubecem in hkrati študijskem odnosu naših arhitektov do arhitekturnega izrocila, o njihovem življenjskem zanimanju in sposobnostih, ki jasno izpricujejo, da so lahko arhitekti tudi izrecno likovni ustvarjalci, ob tem, ko je uspešna arhitektura, kot je dejal ob prejemu državnega odlikovanja arhi­tekt akad. Stanko Kristl, že sama po sebi hkrati znanost in umetnost. Razstava je bila posvecena spominu v letu pred tem umrlih arhitektov To-maža Jeglica in Marjana Ocvirka. Tomaža Jeglica povezuje s kar tremi od raz­stavljalcev že sodelovanje pri nacrtovanju trgovske hiše v Zagorju ob Savi; Mar-jana Ocvirka pa sem imel sreco tudi osebno spoznati že v študentskih letih med ekskurzijo Narodne galerije v Francijo, kjer sem ga opazoval, kako je, medtem ko so drugi le fotografirali, nenehno risal in opazovalcem govoril o prednostih arhitekturne risbe pred fotografiranjem. Pozneje pa mi je veckrat z navduše­njem pripovedoval na primer o Piranesijevih grafikah fantasticnih arhitektur, katerih sledove je razbiral tudi v Plecnikovem delu, v poznejših casih pa je obža­loval tako izginevanje lastnorocne arhitekturne risbe kot premajhno poznava­nje zgodovine arhitekture, in je zato študente na ekskurzijah izrecno spodbujal k risanju arhitekture, tako kot nekdaj akad. Marjan Mušic, na katerega se je rad skliceval. S svojim zgledom to pocno ali so poceli tudi vsi razstavljalci, ki nam s svojim izostrenim in obcutenim pogledom odkrivajo znamenitosti in skrite lepote ter skrivnosti arhitekturne zidave. Milcek Komelj Zora Koren Škerk 20.–24. MAJA V Prešernovi dvorani SAZU je bila razstava grafik Zore Koren Škerk. Ob tej priložnosti je bila natisnjena razstavna zloženka. Razstavo je odprl predsednik SAZU akad. Tadej Bajd. Šlo je za oddolžitev umetnici, ki je pred smrtjo (2016) Akademiji zapustila svoj del hiše z bogato galerijo v Trnovci na tržaškem Krasu. Ta ljubiteljica umetnosti in zbirateljica je bila dejavno vpeta v umetniško dogajanje na obeh straneh meje, bila je sopotnica številnih umetnikov in ku­stosov, denimo dopisnega clana SAZU Avgusta Cernigoja ali Zorana Kržišnika, razstavljala je pri nas, v Italiji in tujini, povsod pa je prejela nagrade. Na odprtju razstave je spregovoril vidnejši slovenski grafik na Tržaškem Franco Vecchiet, ki je napisal tudi besedilo za zloženko. Opisal jo je kot zadr­žano umetnico, ki je verjela v širši slovenski kulturni prostor med Alpami in Jadranom in v pomembno vlogo slovenske umetnosti. Mi vsi živeti šcemo Prekmurje 1919–1929: okolišcine, dogajanja, posledice 27. MAJA–3. JUNIJA Razstava ob simpoziju ob 100-letnici prikljucitve Prekmurja k Sloveniji, v so-delovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico iz Murske Sobote; Prešernova dvorana SAZU. Vec v porocilu o simpoziju. SRECANJE AKADEMIKOV 8. MAJA V organizaciji Oddelka za zgodovinske vede so si clani in sodelavci SAZU na strokovni ekskurziji ogledali arheološko najdišce, prazgodovinsko naselbino na Cvingerju nad Virom pri Sticni, ki je najvecje in najbolje raziskano železno­dobno gradišce na Slovenskem, in naselju pripadajoce gomile. Izkopavanja tega pomembnega arheološkega najdišca je v šestdesetih in sedemdesetih letih prej­šnjega stoletja vodil akad. Stane Gabrovec. Obiskali so tudi cistercijanski samostan v Sticni, ki je bil ustanovljen leta 1132 in je danes edina še delujoca postojanka cistercijanov v Sloveniji. Ogledali so si samostansko, obenem tudi župnijsko cerkev Žalostne Matere Božje, ki je kljub barocni prezidavi ohranila svoje romansko jedro iz 12. stoletja, in tudi križni hodnik samostana, ki je svojo do danes ohranjeno gotsko podobo dobil nekoliko pozneje. Cisterca v Sticni sodi med najpomembnejše umetnostne in zgodovinske spomenike pri nas, k njenemu poznavanju pa sta s svojimi razi­skavami pomembno prispevala akad. Marijan Zadnikar in akad. Jože Mlinaric. Strokovno sta vodila ekskurzijo akad. Peter Štih in akad. Biba Teržan. III. CLANI MEMBERS REDNI, IZREDNI IN DOPISNI CLANI I. RAZRED za zgodovinske in družbene vede REDNI CLANI Bratož, Rajko, dr. zgodovinskih znanosti, zaslužni profesor za zgodovino stare-ga veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Na­celnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik I. razreda in nacelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Malgajeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 231-18-14, gsm 031-268­395. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-11-92, faks: 01-425-93-37, e-pošta: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Hribar, Valentin, dr. politicnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28. januarja 1941 v Goricici pri Ihanu. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Tomišelj 31a, 1292 Ig, tel.: 059 939-439, e-pošta: valentin. hribar@siol.net. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-10-06, faks: 01 425-93-37. Mencinger, Jože, dr. znanosti, redni profesor predmetov Gospodarski sistem in politika, Statisticne metode družboslovnega raziskovanja, Mednarodni ekonomski odnosi in Pravo in ekonomika EU na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 5. marca 1941 na Jesenicah. Izredni clan od 5. maja 2011, redni clan od 1. junija 2017. Nacelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 8. maja 2017. Clan predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Ulica bratov Ucakar 4, 1000 Ljubljana, e-pošta: joze.men­cinger@eipf.si. Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Mlinar, Zdravko, dr. družbenopoliticnih znanosti, redni profesor za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen za­služni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. aprila 1987. Nacelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999. Zasebni naslov: Pod topoli 93, 1000 Ljubljana, tel.: 28-31-032. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-64-23, faks: 01 425-34-23, e-pošta: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomo­žne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor v pokoju. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Ljubljanska 3a, 2000 Maribor, tel.: 02 331-13-94. Pavcnik, Marijan, dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo pra­va Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljublja­ni. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Nacelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 10. februarja 2005 do 31. maja 2011 in tajnik I. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 31. maja 2011. Zasebni naslov: Poljanski nasip 28, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-26-90 ali 01 232-58-62. Službeni naslov: Pravna fakulteta, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420-31-97, faks: 01 420-31-15, e-pošta: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanisticne študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen 1. junija 1940 v Trstu v Italiji. Dopisni clan od 6. junija 1995, izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 21. maja 2009. Zasebni naslov: Trg 28. avgusta 6, 6210 Sežana, e-pošta: pirjevecj@gmail. com. Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanisticne štu­dije, Titov trg 5, 6000 Koper, tel.: 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e-pošta: info@fhs-kp.si ali joze.pirjevec@fhs.upr.si. Splichal, Slavko, dr. znanosti, redni profesor za komunikologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Nacelnik od­delka za družbene vede I. razreda SAZU od 1. junija 2011 do 8. maja 2017, tajnik I. razreda od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Pot na Golovec 1, 1000 Ljubljana, e-pošta: slavko.splichal@ guest.arnes.si. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva plošcad 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 580-52-42, faks: 01 580-51-06, e-pošta: slavko.splichal@ fdv.uni-lj.si. Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakul­tete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna clanica od 27. maja 1997, redna clanica od 12. junija 2003. Nacelnica oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5. maja 1998 do 10. februarja 2005; tajnica I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005 do 6. maja 2008; clanica predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Pod bukvami 40, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-47-01 ali 4260 Bled, Gric 7a. Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420-31-93, faks: 01 420­32-45, e-pošta: alenka.selih@pf.uni-lj.si. Štih, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovi-no in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljublja­ni. Rojen 27. novembra 1960. Izredni clan od 1. junija 2007, redni clan od 18. junija 2015. Nacelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 6. maja 2008 do 31. maja 2014. Tajnik I. razreda od 1. junija 2011 do 8. maja 2017. Podpredsednik SAZU od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Bratovševa plošcad 36, 1000 Ljubljana, tel.: 059 018908, pe-ter.stih@siol.net. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-11-98, faks: 01 425-93-37, e-pošta: peter.stih@guest.arnes.si. Teržan, Biba, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko ar­heologijo kovinskih obdobij na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna clanica od 7. junija 2001, redna clanica od 1. junija 2007. Nacelnica oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005 in od 1. junija 2014. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-15-54, faks: 01 423-12-20, e-pošta: biba.terzan@ff.uni-lj.si. Žižek, Slavoj, dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Izredni clan od 5. maja 2005, redni od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Metelkova 7b, 1000 Ljubljana, tel.: 01 431-70-16, e-pošta: szizek@yahoo.com. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-10-00. IZREDNI CLANI Höfler, Janez, dr. muzikoloških znanosti, dr. umetnostnozgodovinskih znano­sti, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1942. Izre­dni clan od 1. junija 2017. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana; tel.: 01 241-12-10; e-pošta: janez.hoefler@ff.uni-lj.si Kranjc, Janez, dr. pravnih znanosti, redni profesor za rimsko pravo in pravno zgodovino na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru ter za nemško pravno terminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljublja­ni. Rojen 11. maja 1949. Izredni clan od 6. junija 2019. Službeni naslov: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420 31 98, e-pošta: janez.kranjc@pf.uni-lj.si. Salecl, Renata, redna profesorica, znanstvena svetnica na Inštitutu za krimi­nologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Rojena 9. januarja 1962. Izredna clanica od 1. junija 2017. Službeni naslov: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Poljanski na-sip 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 420-32-46, e-pošta: renata.salecl@pf.uni-lj.si Vodopivec, Peter, dr. zgodovinskih znanosti, do 1999 redni profesor obce zgo­dovine 18. in 19. stoletja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 1999–2012 znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, 2012 upokojen. Rojen 7. julija 1946. Izredni clan od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Poljanska 15, 1000 Ljubljana, tel.: 01 2313 354, 041 796 713, e-pošta: peter.vodopivec@guest.arnes.si. DOPISNI CLANI Dempsey, Charles G., rojen 11. marca 1937. umetnostni zgodovinar na Johns Hopkins University. Dopisni clan od 6. junija 2019. Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni clan od 23. maja 1985. Gleirscher, Paul, rojen 7. oktobra 1960, vodja Oddelka za prazgodovinsko in zgodnjesrednjeveško arheologijo v Deželnem muzeju v Celovcu, Avstrija. Dopisni clan od 18. junija 2015. Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni clan od 7. junija 2001. Härtel, Reinhard, rojen 24. novembra 1945. Upokojeni profesor srednjeveške zgodovine in pomožnih zgodovinskih znanosti na Univerzi v Gradcu. Do-pisni clan od 6. junija 2019. Klingemann, Hans-Dieter, rojen 3. februarja 1937. Dr. znanosti, profesor eme­ritus, Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung (WZB). Dopisni clan od 1. junija 2017. Košak, Silvin, rojen 10. marca 1942. Dr. arheologije, izredni profesor za sta­ro orientalistiko in hetitologijo v pokoju. Znanstveni sodelavec Akademije književnosti in znanosti v Mainzu, Nemcija. Dopisni clan od 21. maja 2009. Madžar, Ljubomir, rojen 30. septembra 1938. Dr. znanosti, upokojeni professor ekonomije in predsednik Akademije ekonomskih nauka na Ekonomski fa-kulteti Univerze v Beogradu. Dopisni clan od 1. junija 2017. Menis, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni clan od 27. maja 1997. O'Loughlin, Niall, rojen 30. septembra 1941. Dr. znanosti, muzikolog, predava­telj na univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji in direktor Centra za umetnosti v pokoju. Dopisni clan od 1. junija 2007. Scalon, Cesare, rojen 20. novembra 1939. Dr. znanosti, upokojeni profesor za la-tinsko paleografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Vidmu. Dopisni clan od 1. junija 2017. Stefanovic, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inšti­tuta v pokoju. Glavni tajnik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beo-grad, Srbija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Straus, Jože (Joseph), rojen 14. decembra 1938, naslovni redni profesor za in-telektualno lastnino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, honorni profe­sor za patentno pravo Univerze Ludwig Maximilian v Münchnu, zaslužni direktor Inštituta Maxa Plancka za inovacije in konkurenco (nekdanjega Inštituta Maxa Plancka za intelektualno lastnino, konkurencno pravo in davcno zakonodajo) v Münchnu, castni doktor univerz v Ljubljani in Kra­gujevcu. Dopisni clan od 6. junija 1995. Supicic, Ivan, rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Uni-verze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Tavano, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekršcansko ar­heologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni clan od 7. junija 2001. Wakounig, Marija, rojena 19. marca 1959. Zgodovinarka, izredna profesorica na Inštitutu za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze na Dunaju. Dopisna clanica od 5. maja 2011. Wolfram, Herwig, rojen 14. februarja 1934. Zaslužni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede Univerze na Dunaju, nekdanji direktor Institut für Österreichische Geschichtsforschung. Dopisni clan od 18. junija 2015. II. RAZRED za filološke in literarne vede REDNI CLANI Bernik, France, dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slo­venske književnosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v pokoju. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Lju­bljani. Izredni clan od 6. junija 1983, redni clan od 23. aprila 1987; tajnik ra­zreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; clan ožjega predsedstva od 19. decembra 1991 do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; castni clan SAZU od 12. junija 2003. Zasebni naslov: Židovska ulica 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-03-65. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-51, faks: 01 425-34-23, e-pošta: ana.batic@sazu.si. Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005; clan predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 5. maja 2011. Zasebni naslov: Rusjanov trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 540-90-60, e-pošta: kajetan.gantar@siol.net. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-44, faks: 01 425-64-92, e-pošta: kajetan.gantar@siol.net; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerceva 2, tel.: 01 241-14-14, faks: 01 425-93-37. Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003. Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002 do 1. julija 2007. Zasebni naslov: Pot v Ceželj 14, 1231 Ljubljana – Crnuce, tel.: 01 537-40-14. Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni clan od 10. marca 1977, redni clan od 6. junija 1983. Zasebni naslov: Pleteršnikova 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436-80-99. Krašovec, Jože, dr. biblicnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij – religijske antropologije, redni profesor za biblicni študij Stare za­veze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podcetrtku. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Podpredsednik SAZU od 6. maja 2014 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Dolnicarjeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 434-01-98, faks: 01 433-04-05. Službeni naslov: Teološka fakulteta, Poljanska 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 434-58-10, faks: 01 434-58-54, e-pošta: joze.krasovec@guest.arnes.si. Orešnik, Janez, dr. znanosti, zaslužni profesor, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filo­zofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni clan od 23. aprila 1987, redni clan od 27. maja 1993. Tajnik II. razre­da SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999. Zasebni naslov: Janežiceva 21, 1000 Ljubljana, tel.: 051 622-732, e-pošta: ja­nez.oresnik@sazu.si. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241-14-22, faks: 01 425-93-37, e-pošta: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni pro-fesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni clan od 29. marca 1979, redni clan od 23. maja 1985. Zasebni naslov: Videmska 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 505-46-28, e-pošta: pir­jevec.paternu@gmail.com. IZREDNI CLANI Jesenšek, Marko, dr. jezikoslovnih znanosti, redni profesor na Oddelku za slo­vanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ro­jen 14. marca 1960. Izredni clan od 1. junija 2017. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Koroška cesta 166, 2000 Maribor, tel. 02 22- 93- 630, 051 324 250 e-pošta: marko.jesensek@um.si; marko@jesensek.si. Maver, Igor, dr. literarnih znanosti, anglist in francist, redni profesor na Oddel­ku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljublja­ni. Rojen 1. decembra 1960 v Ljubljani. Izredni clan SAZU od 6. junija 2019. Službeni naslov: Filozofska fakulteta UL, Oddelek za anglistiko in amerika­nistiko, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01/2411334, e-pošta: igor.maver@ ff.uni-lj.si. Snoj, Marko, primerjalni jezikoslovec, etimolog, slovaropisec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, profesor na Oddelku za pri­merjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 19. aprila 1959. Izredni clan od 18. junija 2015. Tajnik razreda za filološke in literarne vede od 1. oktobra 2015. Službeni naslov: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, tel. 01 / 470-61-62, e-pošta: marko.snoj@zrc-sazu.si Stanonik, Marija, literarna zgodovinarka, slovstvena folkloristka, etnologinja; znanstvena svétnica v pokoju; prof. na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 23. maja 1947. Izredna clanica SAZU od 18. junija 2015. Službeni naslov: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 / 519-88-64, e-pošta: stanonik@zrc-sazu.si. Žele, Andreja, visokošolska uciteljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljublja­ni, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rojena 7. avgusta 1963. Izredna clanica od 6. junija 2019. Zasebni naslov: tel.: 051 335 052, e-pošta: andrejaz@zrc-sazu.si. Službeni naslov: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerceva 2/II, 1000 Ljubljana, tel.: 01 241 10 00, e-pošta: andreja.zele@ff.uni-lj.si. DOPISNI CLANI Cooper, Henry R. Jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, In­diana, ZDA. Dopisni clan od 6. junija 1995. Dimnik, Martin, rojen 6. oktobra 1941, dr. znanosti, profesor za srednji vek ki­jevske Rusije in dekan pri Pontifical Institute of Mediaeval Studies (PIMS) v Torontu. Dopisni clan od 5. maja 2011. Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko na Inšti-tutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemcija. Dopisni clan od 18. maja 1989. Greenberg, Marc Leland, rojen 9. novembra 1961. Profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kan-sasu, ZDA, in njen dekan. Dopisni clan od 1. junija 2017. Hannick, Christian, rojen 3. septembra 1944. Predstojnik Oddelka za slovansko filologijo na Julius-Maximilians-Universität v Würzburgu. Dopisni clan od 1. junija 2007. Karnicar, Ludvik, rojen 23. avgusta 1949. Izr. univ. profesor v pokoju (Univerza v Gradcu), slavist, dialektolog in slovaropisec. Dopisni clan SAZU od 1. junija 2017. Kozar - Mukic, Marija rojena 8. marca 1952, višja kustodinja etnologinja v po­koju (Muzej Savaria, Szombathely, Madžarska), etnologinja in slavistka. Dopisna clanica SAZU od 6. junija 2019. Kurkina, Ljubov Viktorovna, rojena 17. februarja 1937. Slavistka, etimologinja, leksikografinja na Inštitutu za ruski jezik V. V. Vinogradova RAN, Mo-skva, Rusija. Dopisna clanica od 18. junija 2015. Lauer, Reinhard, rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemcija. Do-pisni clan od 12. junija 2003. Martinovic, Juraj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni clan od 23. maja 1985. Moskovich, Wolf, rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na Oddelku za ruske in slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni clan od 5. maja 2005. Neuhäuser, Rudolf, rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko na Inštitu­tu za slovanske jezike in književnosti Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni clan od 6. junija 1995. Pohl, Heinz Dieter, rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in di­ahrono jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni clan od 5. maja 2005. Rothe, Hans, rojen 5. maja 1928. Dr. slovanskega jezikoslovja. Predstojnik Slavi­sticnega seminarja na Renski univerzi Friedricha Wilhelma v Bonnu, Nem-cija, v pokoju. Dopisni clan od 21. maja 2009. Spinozzi Monai, Liliana, rojena 30. oktobra 1936, zunanja sodelavka Mednaro­dnega središca za vecjezicnost (CEIP) Univerze v Vidmu in nekdanja razi­skovalka na Inštitutu za jezikoslovje iste ustanove. Posveca se teoreticnemu jezikoslovju in raziskavam slovenskih narecij v Furlaniji. Objavila je vec rokopisnih besedil Jana Baudouina de Courtenayja. Dopisna clanica od 6. junija 2019. Tokarz, Bozena, rojena 17. oktobra 1946, literarna teoreticarka, polonistka in slovenistka, komparativistka, redna profesorica in vodja Enote za literarno teorijo in prevodoslovje na Oddelku za slovansko filologijo na Filološki fa-kulteti Šlezijske univerze, Katovice, Poljska, glavna urednica prevodoslov­ne revije Prevajanje slovanskih književnosti. Dopisna clanica razreda od 18. junija 2015. Tokarz, Emil, rojen 6. oktobra 1944, jezikoslovec, slavist in splošni lingvist, upokojen redni profesor Šlezijske in Bielske univerze (Poljska). Dopisni clan od 6. junija 2019. Verc, Ivan, rojen 2. februarja 1950, redni profesor za podrocje slavistike na Od­delku za pravne, jezikovne in prevajalske vede Univerze v Trstu v pokoju. Nekdanji vodja Inštituta za slovansko filologijo na Filozofski fakulteti Uni-verze v Trstu in ustanovitelj prve slavisticne revije tržaške univerze Slavica tergestina. Dopisni clan od 6. junija 2019. Woschitz, Karl Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni clan od 7. junija 2001. III. RAZRED za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede REDNI CLANI Bajd, Tadej, dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Podpredsednik SAZU od 5. maja 2011 do 6. maja 2014, predsednik SAZU od 6. maja 2014. Zasebni naslov: Bobenckova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-23-80, e-pošta: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. Bratko, Ivan, dr. racunalniških znanosti, redni profesor za podrocje racunal­ ništva in informatike Fakultete za racunalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003. Nacelnik oddelka za tehniške vede III. razre­da SAZU od 1. maja 2014. Zasebni naslov: Podrožniška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-39-11. Službeni naslov: Fakulteta za racunalništvo in informatiko, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-83-93, 01 476-83-87, 01 476-83-93, faks: 01 426-46-47, e-pošta: bratko@fri.uni-lj.si. Emri, Igor, dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Grampovcanova 17, 1125 Ljubljana, tel.: 01 257-27-52, e­-pošta: ie@emri.si. Fajfar, Peter, dr. znanosti, upokojeni redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni clan od 18. maja 1989, redni clan od 27. maja 1993. Nacelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 18. aprila 2008. Clan predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 6. maja 2014. Zasebni naslov: Puharjeva 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Ja­mova 2, tel.: 01 476-85-92, e-pošta: pfajfar@fgg.uni-lj.si. Forstneric, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematicno analizo Fakul­tete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani. Izredni clan od 8. aprila 1999, redni clan od 5. maja 2005. Nacel­nik oddelka za matematicne, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. maja 2014 do 1. maja 2017. Tajnik razreda za matematicne, fizikalne, kemijske in tehnicne vede SAZU od 1. maja 2017. Zasebni naslov: Pot v Hrastovec 8, 1231 Ljubljana – Crnuce, tel.: 01 561-17­87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Lju­bljana, tel.: 01 476-65-56, 01 476-65-00, faks: 01 251-72-81, e-pošta: franc. forstneric@fmf.uni-lj.si. Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematicno analizo Fakulte­te za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni clan od 23. maja 1985, redni clan od 18. maja 1989; nacelnik oddelka za matematicne, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008, tajnik III. razreda SAZU od 18. aprila 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1111 Ljubljana, tel.: 01 476-65-48, 01 476-65-00, faks: 01 251-72-81; e-pošta: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si. Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za nara­voslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1969, redni clan od 25. marca 1976. Zasebni naslov: Mirje 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 426-55-57, e-pošta: peter. gosar@siol.net. Grabec, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Uni-verze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. novembra 1939. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001; nacelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Kantetova 75, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-37-18, e-pošta: igor.grabec@fs.uni-lj.si. Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001; nacelnik oddelka za matematicne, fizikalne in kemijske vede III. ra­zreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Zasebni naslov: Pod bukvami 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-96-61. Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomeha­niko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zasebni naslov: Planinska 26, 1231 Ljubljana – Crnuce, tel.: 01 537-48-25, e-pošta: alojzkralj7@gmail.com. Levec, Janez, upokojeni redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za ke­mijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta. Rojen 23. oktobra 1943 v Zacretu pri Celju. Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003; nacelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 1. junija 2008 do 30. aprila 2014. Tajnik razreda za matematicne, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1. maja 2014 do 1. maja 2017. Pirc, Raša, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor, sodelavec Instituta »Jožef Ste­fan« v Ljubljani, Odsek za teoreticno fiziko. Rojen 15. junija 1940 v Ljublja­ni. Izredni clan od 1. junija 2007, redni clan od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Jamova 52, 1000 Ljubljana, tel.: 01 256-57-20. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Odsek za teoreticno fiziko, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 01 477-35-88, faks: 01 251-93-85, e-pošta: rasa.pirc@ijs.si. Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995, predstojnik Oddelka za medna­rodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Zasebni naslov: Ticnica 26, 1360 Vrhnika, tel.: 01 755-11-40. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Vecna pot 113, 1000 Ljubljana, tel.: 01 479-85-67, e-pošta: branko.stanovnik@fkkt. uni-lj.si; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.: 01 470-61-34, faks: 01 425­53-30, e-pošta: international@sazu.si. Tišler, Miha, dr. kemijskih znanosti, castni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani. Izredni clan od 5. februarja 1970, redni clan od 10. marca 1977. Zasebni naslov: Pod gradom 32, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 01 365­75-80, faks: 01 365-75-85, e-pošta: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si. Tomaževic, Miha, dr. znanosti, znanstveni svetnik Zavoda za gradbeništvo Slove­nije, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, upokojen. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni clan od 7. junija 2001, redni clan od 21. maja 2009. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 041 667-497. Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimiceva 12, tel. 01 280-44-00, faks: 01 280-44-84, e-pošta: miha.tomazevic@zag.si Turk, Vito, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta »Jožef Stefan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni clan od 5. maja 2005, izredni clan od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Lamutova 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 519-96-51. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekular-no biologijo, Jamova 39, 1000 Ljubljana, tel.: 01 477-33-65 ali 01 477-39-25, faks: 01 477-39-84, e-pošta: vito.turk@ijs.si. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni clan od 23. aprila 1987, redni clan od 30. maja 1991. Nacelnik oddelka za matematicne, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008. Zasebni naslov: Poštna 4, 1360 Vrhnika, tel.: 041 741-898. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, bostjan.zeks@mf.uni-lj.si, tel.: 01 543-76-18, 01 543-76-00, faks: 01 431-51-27; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3. IZREDNI CLANI Brešar, Matej, dr. znanosti, redni profesor za matematiko Fakultete za matema­tiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Fakultete za naravoslovje in matema­tiko Univerze v Mariboru. Rojen 26. septembra 1963. Izredni clan od 18. junija 2015. Nacelnik oddelka za matematicne, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 1. maja 2017. Zasebni naslov: Kosarjeva 47b, 2000 Maribor, tel.: 02 251-47-34. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel. 01 476-66-23, faks: 01 251-72-81, in Fakulteta za nara­voslovje in matematiko, Koroška c. 160, 2000 Maribor, tel.: 02 229-36­91, faks: 02 251-81-80; e-pošta: matej.bresar@fmf.uni-lj.si ali matej.bre­sar@um.si. Jerala, Roman, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo in moleku­larno biologijo na Univerzi v Ljubljani in vodja Odseka za sintezno biolo­gijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Rojen 24. januarja 1962. Izredni clan od 6. junija 2019. Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, e-pošta: roman.jerala@ki.si. Knez, Željko, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Rojen 26. avgusta 1954. Izredni clan od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Aljaževa 15, 2000 Maribor; tel.: 02 320-30-00, 041 672-545; e-pošta: zeljko.knez@guest.armnes.si. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, tel.: 02 22-944-31, 041 371-666; e­-pošta: zeljko.knez@um.si Križan, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za ma-tematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalni svetnik na Institutu »Jožef Stefan«, gostujoci profesor na Univerzi v Nagoji. Rojen 21. maja 1958. Izredni clan od 1. junija 2017. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, e-pošta: peter.krizan@ijs.si DOPISNI CLANI Boldireva, Jelena Vladimirovna, rojena 4. februarja 1961. Vodja raziskav na In-štitutu za kemijo trdnih stanj in mehanske kemije pri sibirski izpostavi Ru-ske akademije znanosti v Novosibirsku in vodja Katedre za kemijo trdnih stanj Univerze v Novosibirsku. Dopisna clanica od 1. junija 2017. Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Castni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesor za fiziko Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopi­sni clan od 23. aprila 1987. Carbonell, Ruben G., rojen 27. decembra 1947. Doktor znanosti, profesor ke­mijskega in biomolekularnega inženiringa na Univerzi Severne Karoline. Dopisni clan od 1. junija 2017. Geiger, Manfred, rojen 13. junija 1941. Dr. strojništva, redni profesor za pro-izvodne tehnologije na Univerzi Erlangen-Nürnberg, castni doktor Uni-verze v Ljubljani, redni clan Brandenburške akademije znanosti v Berli-nu, Nemcija. Dopisni clan od 21. maja 2009. Haldane, Duncan, rojen 14. septembra 1951, profesor fizike na Univerzi Princeton, ZDA, Nobelov nagrajenec leta 2016. Dopisni clan od 6. junija 2019. Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za su­pramolekularno kemijo na Inštitutu za supramolekularno znanost in inže­niring pri Univerzi v v Strasbourgu. Profesor na Inštitutu za specialisticne študije Univerze v Strasbourgu. Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987. Dopisni clan od 12. junija 2003. Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1987. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Popovic, Dejan, rojen 2. aprila 1950, zaslužni profesor na danski univerzi v Aalborgu in kot redni clan Srbske akademije znanosti in umetnosti redni profesor na Univerzi v Beogradu. Dopisni clan od 6. junija 2019. Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni clan, clan kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Uni-verze v Heidelbergu, Nemcija. Dopisni clan od 10. marca 1977. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlala Nehruja za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Sammut, Claude, rojen 9. marca 1956, profesor na School of Computer Science and Engineering, University of New South Wales, Sydney, Avstralija, vodja laboratorija za umetno inteligenco. Dopisni clan od 6. junija 2019. Scott, James Floyd, rojen 4. maja 1942. Redni profesor za fiziko, direktor za raziskave v Cavendish Laboratory v Cambridgeu. Dopisni clan od 5. maja 2011. Villadsen, John, rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehni­ške univerze v Lyngbyju, Danska. Dopisni clan od 7. junija 2001. IV. RAZRED za naravoslovne vede REDNI CLANI Avšic - Županc, Tatjana, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za mikro­biologijo in imunologijo, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojena 11. julija 1957 v Brežicah. Izredna clanica od 1. junija 2007, redna clanica od 18. ju­nija 2015. Tajnica razreda za naravoslovne vede od 25. maja 2017. Zasebni naslov: Mocilnikarjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 529-20-87. Službeni naslov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Zaloška 4, 1000 Lju­bljana, tel.: 01 543-74-50, faks: 01 543-74-01, e-pošta: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si. Gogala, Matija, dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodo­slovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 8. aprila 1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; pod-predsednik SAZU od 6. maja 2008 do 5. maja 2011. Clan predsedstva po 22. clenu zakona o SAZU od 5. maja 2011 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Pot na Ticnico 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani, tel.: 01 756­55-39, e-pošta: matija.gogala@guest.arnes.si. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-26, faks: 01 425-64-92. Kiauta, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor citotaksonomije in citofilogenije nevretencarjev na državni univerzi v Utrechtu na Nizozemskem in njen zaslužni profesor. Rojen 20. januarja 1937 v Ljubljani. Izredni clan od 1. junija 2007, redni clan od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Murnikova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-87-73; Callu­nastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, tel.: NL-(0)485­442772, e-pošta: mbkiauta@gmail.com. Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik v pokoju, zaslužni redni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izre­dni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Glavni tajnik od 6. maja 2008 do 6. maja 2014, podpredsednik SAZU od 6. maja 2014 do 8. maja 2017. Zasebni naslov: Cesta v Podboršt 12, 1231 Ljubljana – Crnuce, p. p. 4959. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-28, faks: 01 425-64-92, e-pošta: kranjc@sazu.si. Kreft, Ivan, dr. znanosti, dr. h. c. (Slovaška kmetijska univerza v Nitri), redni profesor genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in njen za­služni profesor. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2012. Zasebni naslov: Kremžarjeva ulica 36, 1000 Ljubljana, tel.: 01 517-44-29, e­-pošta: ivan.kreft@guest.arnes.si. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, tel.: 01 320-32-61. Macek, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovin­skih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fi­tofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Olešcah pri Laškem. Izredni clan od 18. maja 1989, redni clan od 6. junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 7. maja 1996 do 10. januarja 2002; clan predsedstva po 22. clenu Zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: Jeranciceva 12, 1133 Ljubljana - Brod, tel.: 01 512-35-31. Sket, Boris, dr. znanosti, redni profesor, znanstveni svetnik na Oddelku za bi-ologijo Biotehniške fakultete. Rojen 30. julija 1936. Izredni clan od 5. maja 2011, redni clan od 1. junija 2017. Službeni naslov: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, p. p. 2995, 1001 Ljubljana, tel.: 01 320-33-63, e-pošta: boris.sket@bf.uni-lj.si Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica na Paleon­tološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna clanica od 23. maja 1985, redna clanica od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Tugomerjeva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 505-59-17. Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-63-73. Zorec, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru. Izredni clan od 7. junija 2001, redni clan od 1. junija 2007. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 1. januarja 2013 do 8. maja 2017. Podpredsednik SAZU od 8. maja 2017. Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 01 256 13 84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Za­loška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 01 543 70 80, 01 543 70 20, faks: 01 543 70 21, e-pošta: robert.zorec@mf.uni-lj.si. Zupancic, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decem-bra 1931 v Ljubljani. Izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 7. junija 2001. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002 do 31. decembra 2006. Zasebni naslov: Trubarjeva 61, 1000 Ljubljana, tel.: 01 432-41-66. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-63-24, faks: 01 425-33-24. IZREDNI CLANI Anderluh, Gregor, dr. bioloških znanosti, redni profesor za podrocje biokemije Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik na Kemij­skem inštitutu. Rojen 15. julija 1969. Izredni clan od 1. junija 2017. Službeni naslov: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 476-02-61, e-pošta: gregor.anderluh@ki.si. Gabrovšek, Franci, dr. fizike, izredni profesor krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Rojen 20. oktobra 1968. Izredni clan od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Stara Vrhnika 79, 1360 Vrhnika, tel.: 031 530-711, e-pošta: gabrovsek@zrc-sazu.si. Službeni naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, tel.: 05 700-19-07. Kraigher, Hojka, dr. kmetijskih znanosti za podrocje gozdarstva, izredna pro-fesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, znanstvena svetnica na Goz­darskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Rojena 4. septembra 1956. Izredna clanica od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, tel.: 01 256 13 84, 041 330 543, e-pošta: hojkakz@gmail.com. Službeni naslov: Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 200 78 20, e-pošta: hojka.kraigher@gozdis.si. DOPISNI CLANI Bosák, Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in ge­omorfolog, redni profesor ved o Zemlji. Ceška republika. Dopisni clan od 5. maja 2005. Ceulemans, Reinhart, rojen 15. januarja 1954. Redni profesor za ekofiziologijo in ekologijo rastil na Oddelku za biologijo, predstojnik raziskovalne skupine Ekologija rastlin in vegetacije ter direktor Raziskovalnega centra odlicnosti ECO na Univerzi v Antwerpnu, Belgija. Dopisni clan od 18. junija 2015. Gušic, Ivan, rojen 17. novembra 1938, dr. geologije, professor emeritus zagreb­ške univerze, redni clan Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni clan od 6. junija 2019. Ford, Derek Clifford, rojen 24. aprila 1935. Doktor znanosti, zaslužni profesor geografije in znanosti o Zemlji na Univerzi McMaster, Kanada. Dopisni clan od 1. junija 2017. Haydon, Philip G., rojen 11. aprila 1958. Dr. nevroznanosti, redni profesor, predstojnik Oddelka za nevroznanosti na Univerzi Tufts, Boston, ZDA. Dopisni clan od 21. maja 2009. Ilijanic, Ljudevit, rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za podrocje ge­obotanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodo­slovno-matematicne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 12. junija 2003. Neher, Erwin, rojen 20. marca 1944. Redni profesor za fiziko, direktor ustanove Max-Planck-Institut für biophysikalische Chemie v Göttingenu, Nemcija. Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, 1991. Dopisni clan od 1. junija 2007. Nicod, Jean, rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizicne geografije in kra­soslovja Univerze Aix-Marseille, Francija. Castni doktor Šlezijske univerze. Dopisni clan od 12. junija 2003. Noble, Denis, rojen 16. novembra 1936. Zaslužni profesor kardiovaskularne fi­ziologije in direktor Oddelka za racunalniško fiziologijo Univerze v Oxfor­du, Velika Britanija. Dopisni clan od 5. maja 2011. Parpura, Vladimir, rojen 5. decembra 1964. Doktor medicinskih znanosti (vzporedno z zoologijo in nevroznanostjo), profesor nevrobiologije na Uni-verzi Alabama v Birminghamu, ZDA. Dopisni clan od 1. junija 2017. Pignatti, (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog, ekolog, redni profesor na Univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni clan od 5. maja 2005. Poldini, Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni clan od 6. junija 1995. Verkhratsky, Alexei, rojen 30. julija 1961, profesor nevrofiziologije, Faculty of Life Sciences, The University of Manchester. Dopisni clan od 6. junija 2019. V. RAZRED za umetnosti REDNI CLANI Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni clan od 7. junija 2001, redni clan od 1. ju­nija 2007. Zasebni naslov: Gorenjska cesta 13a, 1370 Logatec, tel.: 01 754-26-78. Grafenauer, Niko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik Založbe Nova revija v pokoju. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Tajnik V. razre­da SAZU od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2015. Zasebni naslov: Bratovševa plošcad 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 534-26-27, 041 632-072, e-pošta: nina.grafenauer@nova-revija.si. Jancar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Zasebni naslov: Velika colnarska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 422-43-42, faks: 01 422-43-43, e-pošta: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje na Aka-demiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002 do 6. maja 2008; clan predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU od 22. aprila 2008 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Zabreznica 40b, 4274 Žirovnica, tel./faks: 04 580-21-66, studio: Prešernova 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 425-56-76, e-pošta: andrej. jemec@siol.net. Komelj, (Bogomil) Milcek, dr. znanosti, izr. profesor Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 16. novembra 1948. Izredni clan od 5. maja 2011, redni clan od 1. junija 2017. Tajnik razreda za umetnosti od 1. decembra 2015. Zasebni naslov: Glinškova plošcad 20e, 1000 Ljubljana, tel.: 01 537-18-83, 041 737-863, e-pošta: sumi.komelj@gmail.com. Kristl, Stanko, univ. dipl. inž. arhitekture, predavatelj na Fakulteti za arhitek­turo in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Borsetova 19, 1000 Ljubljana, tel.: 01 283-88-14, e-pošta: s.kristl@biro-arcus.si. Lebic, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbe­noteoreticne predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Lju­bljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Od leta 2003 izredni clan Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije. Tajnik V. ra­zreda SAZU od 1. junija 2008 do 23. avgusta 2009. Clan predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU od 6. maja 2014. Zasebni naslov: Ulica bratov Ucakar 134, 1000 Ljubljana, tel.: 01 518-31-55. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-64-29, faks: 01 425-34-23. Maticic, Janez, skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni clan od 23. aprila 1987, izredni clan od 7. junija 2001, redni clan od 1. junija 2007. Zasebni naslov: Lepi pot 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 252-23-05, 031 401-531, e-pošta: j.maticic@gmail.com. Mihelic, Milan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih La-zih pri Ribnici. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. aprila 1987. Zasebni naslov: Periceva 22, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436-26-87. Službeni naslov: Arhitektni biro, Dunajska 29, 1000 Ljubljana, tel.: 01 436­14-48. Mušic, Marko Marijan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 1. junija 2007. Pod-predsednik SAZU od 6. maja 2008 do 27. februarja 2014, namestnik predse­dnika SAZU od 17. decembra 2013 do 27. februarja 2014. Predsednik SAZU od 27. februarja 2014 do 6. maja 2014. Zasebni naslov: Stari trg 11a, 1000 Ljubljana, tel./faks: 01 425-52-90, e-po­šta: info@ateljemarkomusic.si. Službeni naslov: SAZU, Novi trg 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 470-61-27, faks: 01 425-64-92. Pahor, Boris, književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko knji­ževnost na srednji šoli s slovenskim ucnim jezikom v Trstu, Italija, v po­koju. Rojen 26. avgusta 1913. Dopisni clan od 27. maja 1993, redni clan od 21. maja 2009. Zasebni naslov: Salita a Contovello 71, 34136 Trst/Trieste, tel.: +39 040 410­880. Simcic, Zorko, pisatelj in dramatik. Rojen 19. novembra 1921 v Mariboru. Izre­dni clan od 5. maja 2005, redni clan od 5. maja 2011. Zasebni naslov: Metelkova 7/b, 1000 Ljubljana, tel.: 0590 27639, 031 200-866. Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likov-no umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Zasebni naslov: Cesta na Rožnik 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 251-39-28, atelje: Svetceva 1, 1000 Ljubljana. IZREDNI CLANI Bratuša, Mirko, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 19. februarja 1963. Izredni clan od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Linhartova cesta 42, 1000 Ljubljana, tel.: 041 692 516, e-po­šta: mirko.bratusa@guest.arnes.si. Službeni naslov: Oddelek za likovno pedagogiko, Pedagoška fakulteta Uni-verze v Ljubljani, Kardeljeva plošcad 16, 1000 Ljubljana, tel.: 01 5892 248, e-pošta: mirko.bratusa@pef.uni-lj.si. Dekleva, Milan, diplomirani komparativist in literarni teoretik, pesnik, pripo­vednik, dramatik, esejist, prevajalec. Rojen 17. oktobra 1946. Izredni clan od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Aljaževa 13, 1000 Ljubljana, e-pošta: milan.dekleva@gmail.com. Jesih, Milan, pesnik, dramatik in prevajalec. Rojen 14. aprila 1950. Izredni clan od 6. junija 2019. Zasebni naslov: Ulica pregnancev 5, 1000 Ljubljana, tel. 041 559 643, e-po­šta: milan.jesih@guest.arnes.si. Muhovic, Jožef, akademski slikar, doktor filozofskih znanosti, redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Rojen 22. decembra 1954. Izredni clan od 1. junija 2017. Zasebni naslov: e-pošta: jozef_muhovic@t-2.net. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, Erjavceva 23. 1000 Lju­bljana; e-pošta: muhovicjo@aluo.uni-lj.si. Novak, Boris A., pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in mladinski pisatelj, re-dni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 3. decembra 1953. Izredni clan od 1. junija 2017. Službeni naslov: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za pri­merjalno književnost in literarno teorijo, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 / 241-13-88, e-pošta: boris-a.novak@guest.arnes.si. Rojko, Uroš, redni profesor kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, skladatelj in klarinetist. Rojen 9. septembra 1954. Izredni clan od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Tbilisijska 8, 1000 Ljubljana, 01 256-71-74, rojkour@gmail. com, uros-rojko.de. Šenk Kosem, Nina, skladateljica, docentka na podrocju kompozicije. Rojena 14. februarja 1982. Izredna clanica od 6. junija 2019. Zasebni naslov: tel. 041 533 233, e-pošta: senk.nina@gmail.com. DOPISNI CLANI Globokar, Vinko, rojen 7. julija 1934. Skladatelj, Pariz, Francija. Dopisni clan od 1. junija 2007. Haderlap, Maja, rojena 8. marca 1961, pesnica, pisateljica, dramaturginja, Celo­vec, Avstrija. Dopisna clanica od 1. junija 2017. Hamano, Tošihiro, rojen 6. decembra 1937. Slikar, grafik, kipar, Takamacu, Ja­ponska. Dopisni clan od 18. junija 2015. Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Nobelov nagrajenec za literaturo leta 2019. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Konstantinovski, Georgi, rojen 29. julija 1930. Arhitekt. Redni profesor na Fa-kulteti za arhitekturo v Skopju, Makedonija, v pokoju. Dopisni clan od 1. junija 2007. Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, ucitelj na Osnovni šoli Šentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni clan od 23. maja 1985. Delegacija Kitajske akademije znanosti je SAZU podarila repliko Hallersteinove ekvatorialne krogle. / A replica of Augustin Hallerstein ’s armillary sphere, gifted to the SASA by the delegation of the Chinese Academy of Sciences. Prof. dr. Nataša Golob predstavlja monografijo o srednjeveških rokopisih, ki je izšla v sozaložništvu SAZU. / Prof. Dr. Nataša Golob during her presentation on medieval manuscripts, co-published by the SASA. Odprtje razstave Arhitekt v risbi v Prešernovi dvorani / The opening of the exhibition Arhitekt v risbi (Architect in Sketches) at the Prešeren Hall. Tema 3. srecanja SAZU z mladimi je bila fizika osnovnih delcev. / The 3rd SASA Youth Day focused on elementary particle physics. Posvet o konkurencnosti slovenskega gospodarstva / Conference on the competitiveness of the Slovenian economy Posvet o pravnem položaju odraslih z duševno motnjo, ki ga je koordinirala akad. Alenka Šelih (levo) / Conference on legal position of adult individuals with mental health issues was coordinated by Academy Member Alenka Šelih. Komisija SAZU za slovenski jezik v javnosti je svoje delo predstavila na tiskovni konferenci. / The SASA Commission for the Advancing Slovenian Language in Public Use presented their efforts at a press conference. Predsednik Tadej Bajd in francoska veleposlanica Florence Ferrari na slovesnosti ob podpisu Pogodbe o Antarktiki / President Tadej Bajd and the French Ambassador to Slovenia, Her Excellency Florence Ferrari at the festive signing of the Antarctic Treaty. Akad. Peter Štih odpira razstavo ob simpoziju o Prekmurju v letih 1919–1929. / Academy member Peter Štih opened the symposium We All Want to Live, about Prekmurje from 1919-1929. Posvet o inovacijskem procesu v Sloveniji / Conference on the process of innovation in Slovenia Posvet o trajnostni rabi tal v Evropi in Sloveniji / Conference on the sustainable use of soil in Europe and Slovenia Akad. Dragica Turnšek je predavala o koralnem grebenu v Sloveniji. / Academy Member Dragica Turnšek during her lecture on the Slovenian coral reef Z razstavo se je SAZU oddolžila pok. Zori Koren Škerk, ki je Akademiji zapustila bogato galerijo na tržaškem Krasu. / SASA honoured the late artist Zora Koren Škerk, who had willed an impressive art gallery at the Triestine karst to the Academy, with a special exhibition. Predstavitev zbirke poslovenjenih pesmi Štirirocno dopisnega clana Tonka Maroevica (prvi z leve) / A presentation of the Slovenian translation of the poetry volume Štirirocno (Four-hands) by Corresponding Member Tonko Maroevic (first from the left) Izredni clan Marko Jesenšek na mednarodnem simpoziju o akad. Matiji Murku / Associate Member Marko Jesenšek during the international symposium on Matija Murko Posvet o jezikovni samozavesti / Conference on linguistic self-confidence Dopisni clan Marc L. Greenberg, ambasador znanosti RS 2019, na nastopnem predavanju v akademijski dvorani / Corresponding Member Marc L. Greenberg, the 2019 Science Ambassador of the Republic of Slovenia, during his introductory lecture at the Great SASA Hall Dr. Benjamin Djulbegovic iz ZDA je predaval o (ne)nujnih odpadkih v biomedicinskih raziskavah. / Dr Benjamin Djulbegovic from the USA during his lecture Avoidable and unavoidable research waste in (medical) research Izr. clanica Marija Stanonik z Rezijanskim duom pred odprtjem simpozija v cast akad. Milku Maticetovemu / Associate Member Marija Stanonik with the Resian duo before the opening of the symposium in honour of the late Academy Member Milko Maticetov Predsednik Tadej Bajd na predstavitvi monografije o akad. Lojzetu Vodovniku / President Tadej Bajd during the presentation of the monograph on Academy Member Lojze Vodovnik Svecana predaja zapušcine naravoslovca prof. dr. Giorgia Pillerija Akademiji / The ceremony formally commemorating the transfer of the estate of the late nature scientist Dr Giorgio Pilleri to the SASA SAZU je gostila nadvse dobro obiskani mednarodni simpozij Hieronymus noster z vec kot sto udeleženci. / The SASA hosted the extremely well-attended symposium Hieronymus noster, with over one hundred participants. Izredni clan Milan Dekleva na simpoziju o akad. Danetu Zajcu / Associate Member Milan Dekleva during the symposium on Academy Member Dane Zajc Mednarodni simpozij Drugi možgani - The Other Brain / The international symposium The Other Brain Podpredsednik Peter Štih nagovarja udeležence posveta Spol in spoštovanje. / Vice-President Peter Štih addressing the audience of the symposium Spol in spoštovanje (Gender and Respect) Izr. clanica Andreja Žele, vodja panela o jeziku na srecanju višegrajskih akademij na Dunaju / Associate Member Dr Andreja Žele chaired the pannel about language during the meeting of the Višegrad Academies Group in Vienna Akad. Kajetan Gantar na predstavitvi prispevkov h koroški narecni leksikografiji / Academy Member Kajetan Gantar at the presentation of papers on Carinthian dialectal lexicography Na SAZU se je 25. novembra mudila delegacija tajvanske univerze. / On 25 November, the SASA hosted a delegation from National Taiwan University. Akad. Ivan Kreft in akad. Tatjana Avšic - Županc na tiskovni konferenci ob izidu revije Folia biologica et geologica 60/1 / Academy Members Ivan Kreft and Tatjana Avšic - Županc at the press conference on the publication of the journal Folia biologica et geologica 60/1 Predstavitev dveh knjig pok. akad. Veljka Rusa / A presentation of two book volumes by the late Academy Member Veljko Rus Akad. Boris Sket je predaval o jamskih vrstah. / Academy Member Boris Sket lectured on cave species. Posvet o pomenu pravnih nacel je pripravil akad. Marijan Pavcnik (prvi z desne). / The conference on the meaning of legal principles was organised by Academy Member Marijan Pavcnik. Maroevic, Tonko, rojen 22. oktobra 1941. Znanstveni svetnik na Inštitutu za umetnostno zgodovino in profesor na Katedri za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Zagrebu v pokoju, pesnik, komparativist, kritik, esejist, prevajalec. Dopisni clan od 5. maja 2011. Neidhardt, Velimir, rojen 7. oktobra 1943. Arhitekt, Zagreb, Hrvaška. Dopisni clan od 18. junija 2015. Oman, Valentin, rojen 14. decembra 1935. Akademski slikar, Finkenstein/Be­kštanj, Avstrija. Dopisni clan od 18. junija 2015. Paljetak, Luko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni clan od 7. junija 2001. Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture. Direktor inštitu­ta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnicne univerze, Stuttgart, Nemcija, Dunaj, Avstrija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Ugljen, Zlatko, rojen 15. septembra 1929. Arhitekt, urbanist in oblikovalec, re-dni profesor na Tehnicni fakulteti in Akademiji likovnih umetnosti, Sara­jevo, BiH, v pokoju. Dopisni clan od 1. junija 2007. VI. RAZRED za medicinske vede REDNI CLANI Cercek, Bojan, dr. znanosti, kardiolog, redni profesor na Kalifornijski univerzi. Rojen 20. septembra 1949 v Ljubljani. Izredni clan od 1. junija 2007, redni clan od 18. junija 2015. Zasebni naslov: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, ZDA. Službeni naslov: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Di­vision of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, ZDA, tel.: +1 310 423-38-36, faks: +1 310 423-02-45, e-pošta: bojan.cercek@cshs.org. Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni clan od 23. aprila 1987, redni clan od 27. maja 1993. Zasebni naslov: Barvarska steza 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 282-18-00. Službeni naslov: Klinicni center, Klinicni oddelek za nevrokirurgijo, Zalo­ška 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 522-53-57, e-pošta: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. maja 1934 v Gru­bišnjem Polju. Izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 27. maja 1997. Zasebni naslov: Komenskega 20/II, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, Korytkova 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 543-71-37, 01 543-71-03, faks: 01 543-71-04, e-pošta: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si. Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicin­ske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Cupriji. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005. Zasebni naslov: Ilirska 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Za­loška 4, 1104 Ljubljana, tel.: 01 543-70-83, faks: 01 543-70-21, e-pošta: mar-jan.kordas@mf.uni-lj.si. Lamovec, Janez, dr. medicinskih znanosti, raziskovalec na Onkološkem inšti-tutu v Ljubljani. Rojen 14. aprila 1941. Izredni clan od 1. junija 2007, redni clan od 18. junija 2015. Zasebni naslov: Ulica bratov Ucakar 132, 1000 Ljubljana. Službeni naslov: Onkološki inštitut, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 587­97-19, e-pošta: jlamovec@onko-i.si. Peterlin, Matija, dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imu­nologije na Kalifornijski univerzi v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 v Ljubljani. Izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel.: +1 415 665-20-71. Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Aves, San Francisco, US-CA 94143-0703, tel.: +1 415 502-1902, +1 415 502-19-05, faks: +1 415 502-19-01, e-pošta: matija.pe­terlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fa-kultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Lju­bljani. Izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 21. februarja 2013. Zasebni naslov: Dermastjeva ul. 17, 1235 Radomlje, tel.: 01 534-65-66, e­-pošta: meta.rozman@siol.net. Službeni naslov: Klinicni center, Klinicni oddelek za revmatologijo, Vodni­kova 62, 1000 Ljubljana, tel.: 01 522-55-33, faks: 01 522-55-98. Skaleric, Uroš, dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 v Ljubljani. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Glavni tajnik SAZU od 6. maja 2014. Zasebni naslov: Ulica bratov Jancar 25, 1000 Ljubljana, tel.: 01 510-82-28. Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 300-21-10, faks: 01 522-25-04, e-pošta: uros. skaleric@mf.uni-lj.si. Sketelj, Janez, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni clan od 7. junija 2001, redni clan od 1. junija 2007. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2005 do 30. aprila 2011. Zasebni naslov: Jesihov štradon 47, 1000 Ljubljana, tel.: 01 427-56-26. Službeni naslov: Inštitut za patofiziologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 534-70-46, faks: 01 543-70-21, e-pošta: janez.sketelj@mf.uni-lj.si. Strle, Franc, dr. znanosti, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vrocin-ska stanja na Klinicnem centru v Ljubljani in predsednik raziskovalnega sveta Klinicnega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Tajnik VI. ra­zreda od 1. maja 2011 do 1. junija 2017. Zasebni naslov: Kmecka pot 20, 1000 Ljubljana, tel.: 01 517-12-91. Službeni naslov: Klinika za infekcijske bolezni in vrocinska stanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana, tel.: 01 522-21-10, faks: 01 522-24-56, e-pošta: franc.strle@ kclj.si. Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni clan od 6. ju­nija 1995, redni clan od 7. junija 2001; clan predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 4. novembra 2004 do 22. aprila 2008. Zasebni naslov: Gradišce 6, 1000 Ljubljana, tel.: 041 778-235. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Lju­bljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 543-76-19, faks: 01 543-76-01, e-pošta: sasa.svetina@mf.uni-lj.si. IZREDNA CLANA Noc, Marko, specialist kardiologije, vaskularne medicine in intenzivne medi­cine. Predstojnik Klinicnega oddelka za intenzivno interno medicino na Univerzitetnem klinicnem centru od 2001. Redni profesor interne medici­ne na Medicinski fakulteti v Ljubljani od 2007. Rojen 6. marca 1963. Izredni clan SAZU od 1. junija 2017. Službeni naslov: Center za intenzivno interno medicino, Univerzitetni kli­nicni center, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 522-37-90, 041 723-807; E­-pošta: marko.noc@mf.uni-lj.si. Serša, Gregor, dr. znanosti, redni profesor za molekularno biologijo in radiobi­ologijo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani ter vodja Oddelka za ek­sperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana. Rojen 4. marca 1956 v Ljubljani. Izredni clan SAZU od 18. junija 2015. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 1. junija 2017. Zasebni naslov: Goce Delceva 78, 1000 Ljubljana, tel.: 031 648-015. Službeni naslov: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana. Tel: 01 587-94-34, e-pošta: gsersa@onko-i.si. DOPISNI CLANI Cardesa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni clan od 7. junija 2001. Dimitrijevic, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Hausen, Harald zur, rojen 11. marca 1936. Virolog in nobelovec, Heidelberg, Nemcija. Dopisni clan od 18. junija 2015. Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicin­ske fakultete Univerze v New Yorku in Centra za nevrokemijo na Inštitutu NS Kline, Orangeburg, N. Y., ZDA. Dopisni clan od 18. maja 1989. Milic-Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na Od­delku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, Meakins-Christie Labo­ratories na Univerzi McGill, Montreal, Kanada. Dopisni clan od 6. junija 1983. Shoenfeld, Yehuda, rojen 14. februarja 1948. Redni profesor za interno medici-no na Medicinski fakulteti Univerze v Tel-Avivu, vodja Centra za avtoimu­ne bolezni Medicinskega centra Sheba v Tel-Avivu, Izrael. Dopisni clan od 21. maja 2009. Stĺlberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Zaslužni profesor za klinicno nevrofiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni clan od 27. maja 1997. Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardioki­rurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni clan od 6. junija 1995. Wernig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Uni-verze v Bonnu, Nemcija. Dopisni clan od 7. junija 2001. ZNANSTVENI SVETNIKI IN SVETOVALCI SAZU ZNANSTVENI SVETNIKI SAZU Cvetko-Orešnik, Varja, rojena 3. maja 1947. Jezikoslovka in pedagoginja, redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov. Znanstvena svetnica SAZU od leta 1991. Gubina, Ferdinand, rojen 16. maja 1939. Doktor elektrotehniških znanosti, re-dni profesor za elektroenergetiko in predstojnik Katedre za elektroenerget­ske sisteme Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju. Clan Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. Mavko, Borut, rojen 29. februarja 1944. Doktor elektrotehniških znanosti, redni pro-fesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Lju­bljani. Clan Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. Poredoš, Alojz, rojen 20. maja 1953. Doktor strojništva, redni profesor za ogre-vanje, hlajenje in klimatizacijo ter prenos toplote in snovi na Fakulteti za strojništvo. Tajnik Sveta za energetiko SAZU. Znanstveni svetnik SAZU od leta 2007. SVETOVALCI SAZU Globokar, Roman, rojen 11. decembra 1971, doktor znanosti, docent na Katedri za moralno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; direktor Zavoda sv. Stanislava, Ljubljana – Šentvid, svetovalec SAZU na podrocju šolske vzgoje od 24. junija 2013. Košir, Fedja, rojen 24. maja 1940, profesor na Fakulteti za arhitekturo, svetova­lec SAZU za podrocje arhitekture in urbanizma od 1. decembra 2009. Lobnik, Franc, rojen 17. decembra 1942, zaslužni profesor pedologije in rabe in varstva tal Centra za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Svetovalec SAZU za varstvo okolja od 3. junija 2014. Malle, Avguštin, rojen 5. januarja 1944, dr., vodja Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Svetovalec SAZU za podrocje narodnih manjšin in Slo­vencev v zamejstvu od 26. marca 2012. Martelanc, Ivan, rojen 6. oktobra 1938, upokojeni univerzitetni diplomirani pravnik, svetovalec SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu od 1. decembra 2009. Musek, Janek, rojen 3. junija 1945, doktor znanosti, redni profesor za obco psi-hologijo, svetovalec SAZU na podrocju psihologije osebnosti in eticnih vrednot v šolski vzgoji od 24. junija 2013. Torelli, Niko, rojen 4. julija 1940, prof. dr., dr. h. c., dipl. gozdarski inženir in mag. lesarstva. Profesor na lesarskem in agronomskem oddelku Bioteh­niške fakultete in na Visoki šoli za dizajn. Svetovalec SAZU za podrocje naravoslovja od 14. junija 2011. Voljc, Božidar, rojen 3. januarja 1939, dr. med., dr. sci., specialist družinske me­dicine, diplomant javnega zdravstva z magisterijem in doktoratom v po­koju, strokovni svetovalec pri Inštitutu Emonicum za aktivno in zdravo življenje. Svetovalec SAZU za javno zdravstvo, zdravstveno gerontologijo in medgeneracijsko sožitje od 24. junija 2013. BIBLIOGRAFIJA CLANOV AKADEMIJE V LETU 2019 / 2019 BIBLIOGRAPHY OF SASA MEMBERS Gregor Anderluh OBJAVE Lemež Š., Panevska A., Anderluh G., Podobnik M., Sepcic K., Kraševec N.: Ae­gerolysins from entomopatogenic fungi bind to lipids. V: Dolinar M. (ur.), Petrovic U. (ur.). [Book of abstracts]. 14th Yeast Lipid Conference - YLC 2019, 22nd - 24th May 2019, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Jožef Stefan In­stitute, 2019. Str. [64]. Kekez M., Zanki V., Kekez I., Baranasic J., Hodnik V., Duchęne A.-M., Anderluh G., Gruic-Sovulj I., Matkovic Calogovic D., Weygand-Duraševic I., Rokov Plavec J.: Arabidopsis seryl-tRNA synthetase : the first crystal structure and novel protein interactor of plant aminoacyl-tRNA synthetase. FEBS journal. Feb. 2019, vol. 286, iss. 3, str. 536–554. https://febs.onlinelibrary. wiley.com/doi/10.1111/febs.14735, DOI: 10.1111/febs.14735. Poklar Ulrih N., Aden S., Kozorog M., Švigelj T., Žnidaršic N., Podobnik M., An-derluh G.: Archaeosmes and cholesterol enriched archaeosomes as a mole­cular system for studying interactions of cholesterol-dependent cytolysins with membranes. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepcic K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, Na­tional Institute of Chemistry, 2019. Str. 20, invited 7. Lasic E., Lisjak M., Horvat A., Božic M., Šakanovic A., Anderluh G., Verkhrat-sky A., Vardjan N., Jorgacevski J., Stenovec M., Zorec R.: Astrocyte specific remodeling of plasmalemmal cholesterol composition by ketamine indica­tes a new mechanism of antidepressant action. Scientific reports. July 2019, vol. 9, str. 1–12, https://www.nature.com/articles/s41598-019-47459-z.pdf, DOI: 10.1038/s41598-019-47459-z. Kocar E., Lenarcic T., Hodnik V., Podobnik M., Anderluh G., Kostanjšek R., Sepcic K., Butala M.: Biological role of Pseudomonas aeruginosa RahU protein interaction with lipids. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepcic K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobi­otechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 45. Šakanovic A., Podobnik M., Anderluh G.: Cholesterol recognition by a protein domain as observed using in vitro evolution. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepcic K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 53. Kežar A., Kavcic L., Pólak M., Novácek J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidaric M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Cryo-EM analysis of Potato virus Y and virus-like particle reveals structural plasticity of the coat protein. V: Ki-sovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slo­venian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 28. Kežar A., Kavcic L., Pólak M., Novácek J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidaric M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Cryo-EM structures of flexible fila­mentous potato virus Y and corresponding virus-like particles. V: Podob­nik M. (ur.), Anderluh G. (ur.). Recent advances in cryo-em : minisymposium 2019, 6. 9. 2019 : [book of abstracts]. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 10. Kežar A., Kavcic L., Pólak M., Novácek J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidaric M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Cryo-EM structures of Potato virus Y and corresponding virus-like particles reveal structural plasticity of the coat protein. V: VBC cryo-EM Symposium, May 3, 2019, Vienna BioCenter. Vienna: [s. n.], 2019. Str. 9. Heim J. B., Hodnik V., Heggelund J. E., Anderluh G., Krengel U.: Crystal struc­tures of cholera toxin in complex with fucosylated receptors point to im­portance of secondary binding site. Scientific reports. 22 Aug. 2019, vol. 9, str. 12243-1–12243-14. https://www.nature.com/articles/s41598-019-48579­2, DOI: 10.1038/s41598-019-48579-2. Obradovic D., Gašperšic R., Caserman S., Leonardi A., Jamnik M., Podlesek Z., Seme K., Anderluh G., Križaj I., Macek P., Butala M.: A cytolethal distending toxin variant from Aggregatibacter actinomycetemcomitans. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepcic K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Mo­lecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 23. Šakanovic A., Podobnik M., Anderluh G.: Determination of membrane lipid specificity by using in vitro evolution. V: Leading advances in science and technology. SEED, 2019 Synthetic Biology : Engineering, Evolution & De­sign, June 23-27, New York City. New York: [s. n.], 2019. Str. 23. Anderluh G., Omersa N., Aden S.: Development of protein logic gates on lipid membranes based on poreforming toxins. V: The 44th FEBS Congress from Molecules to Living Systems, 6-11 July 2019, Krakow, Poland. Krakow: [s. n.]. 2019, str. [1]. https://2019.febscongress.org/abstract_preview.aspx?idAbstra ctEnc=4424170094097100094092424170. Kozorog M., Sani M.-A., Separovic F., Anderluh G.: The effect of listeriolysin O binding to cholesterol-rich membranes studied by solid-state NMR. V: Ki-sovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slo­venian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 65. Novak M., Cepin U., Hodnik V., Narat M., Jamnik M., Kraševec N., Sepcic K., Anderluh G.: Functional studies of aegerolysin and MACPF-like proteins in Aspergillus niger. Molecular microbiology. Oct. 2019, vol. 112, iss. 4, str. 1253–1269. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/mmi.14360, DOI: 10.1111/mmi.14360. Šakanovic A., Podobnik M., Anderluh G.: In vitro evolution as a tool to study the specificity of proteins for membrane lipids. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemi­cal Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 62. Omersa N., Podobnik M., Anderluh G.: Inhibition of pore-forming proteins. Toxins : Elektronski vir. Sep. 2019, vol. 11, iss. 9, str. 545-1–545-22. https:// www.mdpi.com/2072-6651/11/9/545, DOI: 10.3390/toxins11090545. Kocar E., Lenarcic T., Hodnik V., Kostanjšek R., Podobnik M., Anderluh G., Sepcic K., Butala M.: The interaction of RahU protein with invertebrate lipids and its biological role. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with Inter­national Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 72. Lemež Š., Panevska A., Anderluh G., Podobnik M., Sepcic K., Kraševec N.: Li-pid-binding aegerolysins from entomopathogenic fungi. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepcic K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Mo­lecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 46. Anderluh G., Kozorog M., Petrišic N., Kisovec M., Podobnik M.: Listeriolysin O interactions with lipid membranes. V: Abstracts. 20th International Sym­posium on Problems of Listeria and Listeriosis, September 24 - 27 2019, Toronto, Canada. Guelph: University of Guelph, 2019. Str. 35. Resnik N., Dekleva D., Kisovec M., Aden S., Podobnik M., Anderluh G., Tra­tnjek L., Erdani-Kreft M., Veranic P.: Listeriolysin O mutant (LLO Y406A) eliminates cancer urothelial cells. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepcic K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobi­otechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 49. Kozorog M., Sani M.-A., Lenarcic Živkovic M., Plavec J., Separovic F., Anderluh G.: Listeriolysin O tryptophans are involved in cholesterol-rich membrane binding and toxin's hemolytic activity. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepcic K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent to­pics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 38. Petrišic N., Anderluh G., Adamek M., Podobnik M.: Mechanisms of action and interplay of three key virulence factors of Listeria monocytogenes. V: Kiso­vec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slo­venian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 69. Lasic E., Lisjak M., Horvat A., Šakanovic A., Anderluh G., Verkhratsky A., Vardjan N., Jorgacevski J., Stenovec M., Zorec R.: Modulation of astroglial vesicle interaction with the plasmalemma is not due to ketamine-induced increase in cAMP, but by ketamine-elicited changes in membrane structu­re. Glia. Jul. 2019, vol. 67, iss. s1, str. e184–e185. https://onlinelibrary.wiley. com/doi/epdf/10.1002/glia.23675. Lenarcic T., Pirc K., Hodnik V., Albert I., Borišek J., Magistrato A., Nürn­berger T., Podobnik M., Anderluh G.: Molecular basis for functional di­versity among microbial Nep1-like proteins. PLOS pathogens. Sep. 2019, vol. 15, iss. 9, str. e1007951-1–e1007951-23. https://journals.plos.org/plo­spathogens/article?id=10.1371/journal.ppat.1007951, DOI: 10.1371/journal. ppat.1007951. Petrišic N., Anderluh G., Podobnik M.: Molecular mechanisms of action and interplay between three key toxins of Listeria monocytogenes. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepcic K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Mo­lecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 48. Kežar A., Kavcic L., Pólak M., Novácek J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidaric M., Ravnikar M., Anderluh G., Podobnik M.: Near-atomic cryo-EM struc­ture determination of Potato virus Y and corresponding virus-like particle. V: Pirker L. (ur.), et al. Knjiga povzetkov. 3. slovensko posvetovanje mikro­skopistov, 16. in 17. maj, Ankaran. 1. izd. Ljubljana: Slovensko društvo za mikroskopijo, 2019. Str. 58. Snoj T., Pirc K., Anderluh G.: NLP proteins as pore-forming toxins. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 Sep­tember 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 68. Šolinc G., Žnidaršic N., Anderluh G., Podobnik M.: Oligomerization and visu­alization of Cyt2Aa toxin from Bacillus thuringiensis on model membrane system. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepcic K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, National Insti­tute of Chemistry, 2019. Str. 54. Plaza-Ga I., Manzaneda-González V., Kisovec M., Almendro-Vedia V., Muńoz-Úbeda M., Anderluh G., Guerrero-Martínez A., Natale P., López Monte-ro I. L.: pH-triggered endosomal escape of pore-forming Listeriolysin O toxin-coated gold nanoparticles. Journal of nanobiotechnology. 2019, vol. 17, str. 108-1–108-10. https://jnanobiotechnology.biomedcentral.com/arti­cles/10.1186/s12951-019-0543-6, DOI: 10.1186/s12951-019-0543-6. Omersa N., Aden S., Anderluh G.: Pore-forming toxin as an operator of logic gates. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepcic K. (ur.): Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, National Insti­tute of Chemistry, 2019. Str. 36. Omersa N., Aden S., Anderluh G.: Protein logic gate operation on lipid vesicles. V: Kisovec, M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobr­na 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 23. Anderluh G.: Proteini NLP : edinstvena družina citolizinov mikrobnih pato­genov : (Dvorana SAZU, 15. februarja 2018). V: Simoniti V. (ur.). Nastopna predavanja novih izrednih clanic in clanov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 210–215. Kisovec M., Decko U., Anderluh G., Podobnik M., Caserman S.: Quartz Crystal Microbalance as a bioprocess in-line sensor. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 32. Podobnik M., Anderluh G. (urednika): Recent advances in cryo-em : minisym­posium 2019, 6. 9. 2019 : [book of abstracts]. Ljubljana: Department of Mo­lecular Biology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. XI, 13 str. Pirc K., Snoj T., Anderluh G.: Resolving the puzzle : how NLPs disrupt plant pla­sma membranes?. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Par­ticipation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 137. Anderluh G., Turk B. (intervjuvanca): S pomocjo nano- in biotehnologije do višje dodane vrednosti. Eko dežela. nov. 2019, št. 8, str. 36–39. Snoj T., Pirc K., Anderluh G.: Solving the mistery : do NLP proteins really form pores in the lipid membrane?. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepcic K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobi­otechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 51. Heggelund J. E., Heim J. B., Bajc G., Hodnik V., Anderluh G., Krengel U.: Speci­ficity of Escherichia coli heat-labile enterotoxin investigated by single-site mutagenesis and crystallography. International journal of molecular scien­ces. 2019, vol. 20, no. 3, str. 1–17. Kežar A., Kavcic L., Pólak M., Novácek J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidaric M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Structural and functional evidence for plasticity of Potato virus Y coat protein. V: Ivoševic Denardis, Nadica (ur.). Molecular Biophysics: ABC of the puzzle of Life, March 18-20, 2019, Za­greb, Croatia : book of abstracts. Zagreb: Ruder Boškovic Institute: Croatian Biophysical Society, cop. 2019. Str. 115–116. Kežar A., Kavcic L., Pólak M., Novácek J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidaric M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Structural and functional studies of PVY reveal crucial roles of CP's C and N terminal regions in viral infectivi­ty. V: Programme, abstracts & delegate list ; International Advances in Plant Virology 2019 in conjunction with EMERAMB, Roma, Italy, 29-31 October 2019. International Advances in Plant Virology 2019 in conjunction with EMERAMB, Roma, Italy, 29-31 October 2019. [Rome?]: Association of Ap­plied Biologists, 2019. Str. 74. Kežar A., Kavcic L., Pólak M., Novácek J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidaric M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Structural basis for the multitasking nature of the potato virus Y coat protein. Science advances. 2019, vol. 5, no. 7, str. 1-13. https://advances.sciencemag.org/content/5/7/eaaw3808, DOI: 10.1126/sciadv.aaw3808. Petrišic N., Anderluh G., Podobnik M.: Structural insights into broad-range phospholipase C from Listeria monocytogenes. V: Abstracts. 20th International Symposium on Problems of Listeria and Listeriosis, September 24 - 27 2019, Toronto, Canada. Guelph: University of Guelph, 2019. Str. 149. Kežar A., Kavcic L., Pólak M., Novácek J., Gutiérrez-Aguirre I., Tušek-Žnidaric M., Coll Rius A., Stare K., Gruden K., Ravnikar M., Pahovnik D., Žagar E., Merzel F., Anderluh G., Podobnik M.: Structural studies of flexuous Potato virus Y filaments. V: Abstract booklet. Instruct Biennial Structural Biology Conference, Alcalá de Henares, Madrid, Spain, 22 - 24 May, 2019. Madrid: [s. n.], 2019. Str. 124. Kavcic L., Kežar A., Srnko M., Tušek-Žnidaric M., Anderluh G., Podobnik M.: Structure-based engineering and characterization of flexuous filamentous virus-like particles. European biophysics journal, Joint 12th EBSA congress and 10th ICBP-IUPAP congress, July 20-24, 2019, Madrid, Spain. Jul. 2019, vol. 48, suppl. 1 (addendum), str. 2–3. Kavcic L., Kežar A., Srnko M., Tušek-Žnidaric M., Anderluh G., Podobnik M.: Structure-based engineering of flexuous filamentous virus-like particles for potential bionanotechnological applications. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemi­cal Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 92. Šakanovic A., Hodnik V., Anderluh G.: Surface plasmon resonance for mea­suring interactions of proteins with lipids and lipid membranes. V: Kle­inschmidt J. H. (ur.). Lipid-protein interactions : methods and protocols. 2nd ed. New York: Humana Press, cop. 2019. Str. 53–70. Methods in mo­lecular biology (Clifton, N.J.), 2003. https://link.springer.com/content/ pdf/10.1007%2F978-1-4939-9512-7.pdf. Pirc K., Lenarcic T., Hodnik V., Snoj T., Podobnik M., Anderluh G.: The toxi­city of NLPs towards plant plasma membrane. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepcic K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Bi­ology and Nanobiotechnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 31. Pirc K., Lenarcic T., Hodnik V., Snoj T., Podobnik M., Anderluh G.: Unfolding the mechanism of NLP interactions with plant lipid membrane. V: Biliškov N. (ur.). Sphingolipid biology : sphingolipids in physiology and pathology : program and abstracts. 13th Sphingolipid Club & 10th International Cera­mide Conference, Cascais, Portugal, May 6-10 2019. Cascais: [s. n.], 2019. Str. 178. Bedina Zavec A., De Marco A., Anderluh G., Podobnik M.: Using microscale thermophoresis to measure the interactions of EVs [!]. V: Abstract book. ISEV Workshop: Open, Reproducible and Standardized EV Research, 2-3 December 2019, Ghent, Belgium. Ghent: [s. n.], 2019. Str. 21. Bedina Zavec A., Špilak A., Kisovec M., Kralj-Iglic V., Anderluh G., Podobnik M.: Vesiculation of mammalian cells in response to listeriolysin O and its mutants. V: Anderluh G. (ur.), Pirc K. (ur.), Sepcic K. (ur.). Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Recent topics in toxinology 2019. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotechnology, National Insti­tute of Chemistry, 2019. Str. 42. Šolinc G., Žnidaršic N., Anderluh G., Podobnik M.: Visualization of oligomeric Cyt2Aa toxin from Bacillus thuringiensis on model membrane systems. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24­27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 82. DRUGO Anderluh G.: Crucial role of sphingolipids in Nep1-like protein - plant membrane interactions : lecture at the University of Helsinki, Faculty of Pharmacy Divi­sion of Pharmaceutical Chemistry and Technology, 17. 6. 2019. Anderluh G.: Listeriolysin O interactions with lipid membranes : lecture at the International Symposium on Problems of Listeria and Listeriosis (ISOPOL) 2019, Toronto, Canada, September 24-27, 2019. Anderluh G.: Model membrane systems for studying mechanisms of action of pore forming proteins : lecture at the Technische Universitat Kaiserslautem, Uni­versity of Kaiserlautern, Germany, Biologisches Kolloquium, 1. 7. 2019. Anderluh G., Gaberšcek M., Zabukovec Logar N., Dominko R., Huš M., Podob­nik M., Dražic G., Stare J., Jager Radin N., Pirc B., Pejovnik S., Urbanija B., Svete J., Lozinšek M., Kljun J., Turel I., Hrast Š., Devetak I., Slapnicar M., Urankar B., Vinko L., Zupanc N., Ferk Savec V., Pintar A., Kos M., Pajic V. (avtorji razstave): Elementi vsepovsod okoli nas : Krakovski nasip ob Ljublja­nici, 18. 7. 2019–19. 8. 2019. Cirman A., Novak B. A., Anderluh G., Stabej M. (intervjuvanci): Jezikovna raz­potja slovenskega visokega šolstva : sodelovanje v oddaji Panoptikom, TV Slovenija, 1. program. MMC RTV SLO : prvi multimedijski portal. 11. sep. 2019. https://4d.rtvslo.si/arhiv/panoptikum/174637051. Zorec R., Dobnikar M., Jenko S., Papic I., Švab I., Lah Turnšek T., Anderluh G., Pahor D., Blinc A. (diskutanti): Raziskave v medicini - pot do odlicnosti : okro­gla miza v organizaciji IV. razreda Slovenske akademije znanosti in umetno­sti in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 6. november 2019, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. Anderluh G. (clan ur. odbora 2007–) Analytical biochemistry. New York: Aca­demic Press. Anderluh G. (clan ur. odbora 2015–) Biochimica et biophysica acta. Biomembra­nes. [Print ed.]. Amsterdam: Elsevier, 1967–. Anderluh G. (ur. 2005–) Kvarkadabra : casopis za tolmacenje znanosti. Ljubljana: Kvarkadabra, 1999–. Anderluh G., Pirc K., Sepcic K. (uredniki): Recent topics in toxinology : 7. 6. 2019 Ljubljana. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiotech­nology, National Institute of Chemistry, 2019. 61 str. Anderluh G. (clan ur. odbora 2016–) Scientific reports. London: Nature Publis­hing Group, 2011–. Anderluh G. (clan ur. odbora 2012–) Scientifica (Hindawi) (Online). Cairo: Hin­dawi Publishing Corporation, 2012–. Tatjana Avšic - Županc Österlund P., Jiang M., Westenius V., Kuivanen S., Järvi R., Kakkola L., Lund­berg R., Melén K., Korva M., Avšic-Županc T., Vapalahti O., Julkunen I.: Asian and African lineage Zika viruses show differential replication and innate immune responses in human dendritic cells and macrophages. Sci Rep 2019, 9(1): 15710. Knap N., Žele D., Glinšek Biškup U., Avšic-Županc T., Vengušt G.: The preva­lence of Coxiella burnetii in ticks and animals in Slovenia. BMC Vet Res 2019, 15(1): 368. Klepac P., Hojs A., Veninšek-Perpar I., Blaško M., Avšic-Županc T., Levicnik--Stžinar S., Mali P., Rahne-Potokar U., Razboršek I., Hrovatin B., Posedi J., Socan M.: Pojavljanje virusa zahodnega Nila in odziv v Sloveniji = West Nile virus epidemiology and response in Slovenia. Enboz, feb. 2019, letn. 9, št. 2, str. 3–13. Bogovic P., Lusa L., Korva M., Pavletic M., Resman Rus K., Lotric-Furlan S., Avšic-Županc T., Strle K., Strle F.: Inflammatory Immune Responses in the Pathogenesis of Tick-Borne Encephalitis. J Clin Med 2019, 8: E731. Reusken C., Boonstra M., Rugebregt S., Scherbeijn S., Chandler F., Avšic-Žu­panc T., Vapalahti O., Koopmans M., GeurtsvanKessel C. H.: An evaluati­on of serological methods to diagnose tick-borne encephalitis from serum and cerebrospinal fluid. J Clin Virol. 2019 Sep 26; 120:78-83. Bogovic P., Lusa L., Korva M., Lotric-Furlan S., Resman-Rus K., Pavletic M., Avšic-Županc T., Strle K., Strle F.: Inflammatory Immune Responses in Pa­tients with Tick-Borne Encephalitis: Dynamics and Association with the Outcome of the Disease. Microorganisms 2019, 7(11): pii: E514. Filippone C., Castel G., Murri S., Ermonval M., Korva M., Avšic-Županc T., Si-ronene T., Vapalahti O., McElhinney L. M., Ulrich R. G., Groschup M. H., Caro V., Sauvage F., van der Werf S., Manuguerra J. C., Gessain A., Marian-neau P., Tordo N.: Revisiting the genetic diversity of emerging hantaviruses circulating in Europe using a pan-viral resequencing microarray. Sci Rep. 2019 Aug 27; 9(1):12404. Jorgacevski J., Korva M., Potokar M., Lisjak M., Avšic-Županc T., Zorec R.: ZIKV Strains Differentially Affect Survival of Human Fetal Astrocytes versus Neurons and Traffic of ZIKV-Laden Endocytotic Compartments. 2019; 9(1): 8069. Korva M., Resman Rus K., Pavletic M., Saksida A., Knap N., Jelovšek M., Stra­šek Smrdel K., Jakupi X., Humolli I., Dedushaj I., Petrovec M., Avšic-Žu­panc T.: Characterization of Biomarker levels in Crimean-Congo Hemor­rhagic Fever and Hantavirus Fever with Renal Syndrome. Viruses 2019, 11(8): E686. Gruber C. E. M., Bartolini B., Castilletti C., Mirazimi A., Hewson R., Christova I., Avšic T., Grunow R., Papa A., Sanchez-Seco M. P., Kopmans M., Ippolito G., Capobianchi M. R., Reusken C., Di Caro A.: Geographical Variability Affects CCHFV Detection by RT-PCR: A Tool for In-Silico Evaluation of Molecular Assays. Viruses 2019, 11, 953. Ruzek D., Avšic Županc T., Borde J., Chrdle A., Eyer L., Karganova G., Kholo­dilov I., Knap N., Kozlovskaya L., Matveev A., Miller A. D., Osolodkin A. I., Overby A. K., Tikunova N., Tkachev S., Zajkowska J.: Tick-borne en­cephalitis in Europe and Russia: Review of pathogenesis, clinical features, therapy, and vaccines. Antiviral Res 2019; Apr 164:23-51. Maes P., Adkins S., Alkhovsky S. V., Avšic-Županc T., Ballinger M. J., Bente D. A., Beer M., Bergeron É., Blair C. D., Briese T., Buchmeier M. J., Burt F. J., Calisher C. H., Charrel R. N., Choi I. R., Clegg J. C. S., de la Torre J. C., de Lamballerie X., DeRisi J. L., Digiaro M., Drebot M., Ebihara H., Elbeaino T., Ergünay K., Fulhorst C. F., Garrison A. R., Gao G. F., Gonzalez J. J., Groschup M. H., Günther S., Haenni A. L., Hall R. A., Hewson R., Hughes H. R., Jain R. K., Jonson M. G., Junglen S., Klempa B., Klingström J., Kor­melink R., Lambert A. J., Langevin S. A., Lukashevich I. S., Marklewitz M., Martelli G. P., Mielke-Ehret N., Mirazimi A., Mühlbach H. P., Naidu R., Nunes M. R. T., Palacios G., Papa A., Paweska J. T., Peters C. J., Plyusnin A., Radoshitzky S. R., Resende R. O., Romanowski V., Sall A. A., Salvato M. S., Sasaya T., Schmaljohn C., Shí X., Shirako Y., Simmonds P., Sironi M., Song J. W., Spengler J. R., Stenglein M. D., Tesh R. B., Turina M., Wči T., Whitfield A. E., Yeh S. D., Zerbini F. M., Zhang Y. Z., Zhou X., Kuhn J. H.: Taxonomy of the order Bunyavirales: second update 2018. Arch Virol 2019 Mar; 164(3): 927-41. Abudurexiti A., Adkins S., Alioto D., Alkhovsky S. V., Avšic-Županc T., Ballin­ger M. J., Bente D. A., Beer M., Bergeron É., Blair C. D., Briese T., Buchmeier M. J., Burt F. J., Calisher C. H., Cháng C., Charrel R. N., Choi I. R., Clegg J. C. S., de la Torre J. C., de Lamballerie X., Dčng F., Di Serio F., Digiaro M., Drebot M. A., Duŕn X., Ebihara H., Elbeaino T., Ergünay K., Fulhorst C. F., Garrison A. R., Gao G. F., Gonzalez J. J., Groschup M. H., Günther S., Ha-enni A. L., Hall R. A., Hepojoki J., Hewson R., Hú Z., Hughes H. R., Jonson M. G., Junglen S., Klempa B., Klingström J., Kňu C., Laenen L., Lambert A. J., Langevin S. A., Liu D., Lukashevich I. S., Luň T., Lu C., Maes P., de Souza W. M., Marklewitz M., Martelli G. P., Matsuno K., Mielke-Ehret N., Minutolo M., Mirazimi A., Moming A., Mühlbach H. P., Naidu R., Navarro B., Nunes M. R. T., Palacios G., Papa A., Pauvolid-Corręa A., Paweska J. T., Qiáo J., Radoshitzky S. R., Resende R. O., Romanowski V., Sall A. A., Salvato M. S., Sasaya T., Shen S., Shí X., Shirako Y., Simmonds P., Sironi M., Song J. W., Spengler J. R., Stenglein M. D., Su Z., Sun S., Táng S., Turina M., Wáng B., Wáng C., Wáng H., Wáng J., Wči T., Whitfield A. E., Zerbini F. M., Zhang J., Zhang L., Zhang Y., Zhang Y. Z., Zhang Y., Zhou X., Zhu L., Kuhn J. H. Taxonomy of order Bunyavirales: update 2019. Arch Virol. 2019 Jul;164(7):1949-1965. Bartolini B., Gruber C. E. M., Koopmans M., Avšic T., Bino S., Christova I., Grunow R., Hewson R., Korukluoglu G., Menel Lemos C., Mirazimi A., Papa A., Sanchez-Seco M. P., Sauer A. V., Zeller H., Nisli C., Capoblanchi M. R., Ippolito G., Reusken C. B., Di Caro A.: Laboratory management of Crimea-Congo hemorhhagic fever virus infections: perspectives from two European networks. Euro Survell 2019; 24(5):1-14. Velušcek M., Blagus R., Cerar Kišek T., Ružic-Sabljic E., Avšic-Županc T., Bajro­vic F., Stupica D.: Antibiotic Use and Long-Term Outcome in Patients with Tick-Borne Encephalitis and Co-Infection with Borrelia Burgdorferi Sensu Lato in Central Europe. A Retrospective Cohort Study. J Clin Med 2019, 8(10): pii: E1740. Zorec R., Avšic Županc T., Verkhratsky A.: Astrogliopthology in the infectious insults of the brain. Neuroscience Letters, 2019; 689: 56-62. Zakotnik S., Korva M., Knap N., Robnik B., Gorišek Miksic N., Avšic Županc T.: Complete Coding Sequence of a Chikungunya Virus Strain Imported into Slovenia from Thailand in Late 2018. Microbiol Resour Announc. 2019 Sep 12; 8(37). pii: e00581-19. Tadej Bajd Bajd T. (ur.), Dolinar G. (ur.), Oven Z. (ur.), Gržinic Frelih N. (ur.), Paradiž V. (ur). Diferencial casa : 100 let elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani. Lju­bljana: Fakulteta za elektrotehniko, 2019. 311 str. Emerik Bernard SAMOSTOJNI RAZSTAVI Bernard E.: Bližina-oddaljenost, 6. 2. 2019–27. 3. 2019, MGML. Bernard E.: Emerik Bernard in slovenski kulturni praznik v Bežigrajski galeriji 28. feb 2019, 10.00–18.00, Bežigrajska galerija 2. SKUPINSKA RAZSTAVA IN KATALOG Bernard E., Marušic Ž., Brborovic S., Šuštar M., Gala E., Kocbek M., Debeljak A., Golob Urbanc A., Zver N. L.: To phôs, svetloba, lumen --- in tema kot crno sonce v sliki in sodobni poeziji : 2 generaciji: slikarstvo - poezija : [Me-stna galerija Nova Gorica, 5. 3.–5. 4. 2019]. Nova Gorica: Kulturni dom, 2019. 119 str. France Bernik Bernik F. (spremno besedilo) v: Cankar I., Novo življenje. Elektronska izdaja. Slovenska matica, Ljubljana 2019. Bernik F.: Cankarjeva pripoved o kurentu. V: Jesenšek M. (ur.), Kos J. (ur.). Aka-demijski pogledi na Cankarja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 41–47. Razprave, 23. Ivan Bratko Možina M., Demšar J., Bratko I., Žabkar J.: Extreme value correction : a method for correcting optimistic estimations in rule learning. Machine learning. Feb. 2019, vol. 108, no. 2, str. 297–329. Šoberl D., Bratko I.: Learning explainable control strategies demonstrated on the pole-and-cart system. V: Wotawa F. (ur.). Advances and trends in ar­tificial intelligence : from theory to practice : proceedings, (Lecture notes in artificial intelligence, 11606). Cham: Springer. cop. 2019, str. 483–494. Rajko Bratož OBJAVE Bratož R.: La battaglia del Frigidus (394 d.C.) nelle ricerche degli ultimi vent’anni. V: Cavazza S. (ur.), Iancis P. (ur.). Gorizia: studi e ricerche per il LXXXIX convegno della Deputazione di storia patria per il Friuli. Udine: Deputazione di storia patria per il Friuli. 2018, str. 9–60. (izšlo spomladi 2019). Bratož R.: Riflessi aquileiesi nell’alto Adriatico, il regno longobardo e lo sci-sma di Aquileia al tempo di Teodolinda. V: Archetti G. (ur.). Teodolinda : i longobardi all'alba dell'Europa : atti del Secondo convegno internazionale di studio (Monza, Gazzada, Castelseprio-Torba, Cairate, 2-7 dicembre 2015), (Centro studi longobardi, Convegni, 2). Milano: Centro studi longobardi; Spoleto: Fondazione Centro italiano di studi sull'alto medioevo. 2018, str. 267–300 (izšlo spomladi 2019). Bratož R.: Pridelava in poraba hrane v provinci Venetia et Histria v vzhodno­gotski dobi = Food production and consumption in the province Venetia et Histria in the Ostrogothic Period. V: Kolenc P. (ur.), et al. Marušicev zbor­nik : zgodovinopisec zahodnega roba : prof. dr. Branku Marušicu ob 80-letni­ ci. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2019, str. 159–186. Scalon; C.: Inštitut Pija Paschinija za cerkveno zgodovino Furlanije. Zgodovinski casopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije, [Tiskana izd.], 2019, letn. 73, št. 1/2 (159), str. 194–202 (prevod iz italijanšcine). DRUGO Bratož R.: Umberto Roberto, Laura Mecella (Eds.), Governare e riforma-re l’Impero al momento della sua divisione. Oriente, Occidente, Illirico. (Collection de l’École française de Rome, 507.) Rom, 2016. Historische Zeit­schrift, 2018, bd. 307, h. 2, str. 472–473 (recenzija). Bratož R.: Cambi N., Migotti B., Laloševic V.: Cum esset persecutio: Dioklecija­novo doba na podrucju izmedu Akvileje i dunavskog limesa u mucenickim legendama: predstavljanje knjige u dvorani Knjižnice HAZU u Zagrebu, 21. ožu. 2019 (knjižna predstavitev na HAZU). Bratož R.: Predstavitev monografije Emilija Marina »Mursa: Hadrijanova kolo­nija uz limes Rimskog carstva« v Knjižnici Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu, 11. lip. 2019 (knjižna predstavitev na HAZU). Bratož R.: Il vescovo Teodoro e la sua partecipazione al concilio di Arles: il con-tributo alla presentazione del volume La storia di Giona nei mosaici della Basilica di Aquileia, Gorizia, Aula Cocolin, 7. mar. 2019 (predavanje). Bratož R.: Aquileia ai tempi di Cromazio: contributo all’evento Il vescovo Croma­zio e la chiesa di Aquileia nella tarda antichitŕ, Udine, Palazzo Patriarcale, 2. dic. 2019 (predavanje) Bratož R. (clan ur. odbora 2014–) Antichitŕ altoadriatiche. Udine: Arti grafiche friulane; Trieste: Editreg, 1972–. Bratož R. (clan ur. odbora 2014–) Atti e Memorie della Societŕ Istriana di Arche­ologia e Storia Patria. Trieste: Tipografia-Litografia Moderna, 1884–. Bratož R. (clan ur. sveta 2007–) Keria: studia Latina et Graeca. Ljubljana: Znan­stvena založba Filozofske fakultete, 1999–. Bratož R. (clan ur. odbora 2010–) Mitteilungen zur Christlichen Archäologie. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1995–. Bratož R. (clan ur. odbora 2012–) Quaderni giuliani di storia. Trieste: Deputazi-one di storia patria per la Venezia Giulia, 1980–. Bratož R. (clan ur. odbora 2011–) Radovi. Zagreb: Zavod za hrvatsku povijest, 1988–. Bratož R. (clan ur. odbora 2001–) Studia Historica Slovenica : casopis za huma­nisticne in družboslovne študije. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica, 2001–. Bratož R. (clan ur. odbora 1996–) Zgodovinski casopis: glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1947–. Mirko Bratuša TRAJNI JAVNI POSTAVITVI Bratuša M.: Spominsko obeležje ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z maticnim narodom, (bron, nerjavno jeklo, višina 275 cm); v sodelovanju z arhitekturnim birojem Plan B (projektna skupina Jure Kolenc, udia, Gašper Medvešek, udia:), Beltinci, 16. avgust 2019. Bratuša M.: Spominsko obeležje »Rastoca knjiga Murska Sobota«, (bron, nerjav-no jeklo, višina 345 cm); postavljeno v pocastitev slovenske pisane besede in književne ustvarjalnosti; ob Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, 3. december 2019. Matej Brešar Brešar M.: Undergraduate algebra : a unified approach. Cham: Springer, cop. 2019. XXIV, 316 str. Springer undergraduate mathematics series. https:// doi.org/10.1007/978-3-030-14053-3 Brešar M., Guo X., Liu G., Lü R., Zhao K.: Zero product determined Lie al­gebras. European journal of mathematics. [Print ed.]. Jun. 2019, vol. 5, iss. 2, str. 424–453. https://doi.org/10.1007/s40879-018-0225-1, 10.1007/s40879­018-0225-1 Brešar M., Gogic I.: Centrally stable algebras. Journal of algebra. Nov. 2019, vol. 537, str. 79–97. https://doi.org/10.1016/j.jalgebra.2019.06.041, 10.1016/j.jalge­bra.2019.06.041. Alaminos J., Brešar M., Extremera J., Villena A. R.: Zero Lie product determi­ned Banach algebras, II. Journal of mathematical analysis and applications. [Print ed.]. June 2019, vol. 474, iss. 2, str. 1498–1511. https://doi.org/10.1016/j. jmaa.2019.02.034, 10.1016/j.jmaa.2019.02.034. Brešar M., Šemrl P.: Continuous commuting functions on matrix algebras. Li­near Algebra and its Applications. [Print ed.]. May 2019, vol. 568, str. 29–38. https://doi.org/10.1016/j.laa.2018.03.032, 10.1016/j.laa.2018.03.032. Igor Emri OBJAVE Bek M., Bernstorff B. S. von, Gussev B. V., Emri I.: Breakthrough in impact and earthquake isolation. V: Belgorodskij, V. S. (ur.). Sbornik nauchnykh trudov, Mezhdunarodnyy kosyginskiy forum 2019 “Sovremennyye zada-chi inzhenernykh nauk” [and] Mezhdunarodnyy nauchno-tekhnicheskiy simpozium “Sovremennyye inzhenernyye problemy klyuchevykh otrasley promyshlennosti”, 16 oktyabrya 2019 g. Moskva: FGBOU VO RGU im. A.N. Kosygina. 2019, f. 71–74, https://kosygin-rgu. ru/filemanag/Uploads/ mezkosforum/%D0%A1%D0%91%D0%9E%D0%A0%D0%9D%D0%98%D 0%9A_C%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%BE%D0%B7%D0%B8%D1%8 3%D0%BC%20I.pdf. Aulova A., Kos Š., Emri I.: Calibration of porometry tests with fluorescent na­nospheres : particle retention tests : report for the project : Electrospun na­nofibrous materials for solid state drug delivery system. Ljubljana: [Faculty of Mechanical Engineering], CEM, 2019. 20 str. Aulova A., Kristl A., Žakelj S., Mukmodiarov R., Kos Š., Emri I.: The final report on the project »Electrospun nanofibrous materials for solid state drug delivery system«. Ljubljana: CEM, 2019. 39 str. Aulova A., Emri I.: Flux of emulsions through electrospun membranes : report for the project : Electrospun nanofibrous materials for solid state drug delivery system. Ljubljana: [Faculty of Mechanical Engineering], CEM, 2019. 49 str. Aulova A., Emri I.: High performance composites in aerospace applications and their structural health monitoring using artificial neural networks. V: Ae­rokosmicheskiye tekhnologii MMNTK-2019, Mezhdunarodnaya molodezh­naya nauchno-tekhnicheskaya konferentsiya »Aerokosmicheskiye tekhno­logii«, 28 maya 2019 goda, Reutov. Moskva: AO VPK NPO mashinostroye­niya: MGTU im. N.E. Baumana. 2019, f. 28–33. Nikonov A., Emri I.: Influence of moisture on impact response of ropes. V: Ma­jor Z. (ur.). ISIE 2019 : proceedings. Linz: Trauner Verlag. 2019, str. 145–148. Saprunov I., Bek M., Emri I.: Open questions in behavior of polymers at high­-rates of loading. V: The 14th International Symposium on Advanced Science and Technology in Experimental Mechanics : November 1-4, 2019, Tsukuba, Japan. [S. l.: JSEM. 2019], str. 11–12. Aulova A., Kristl A., Žakelj S., Mukmodiarov R., Emri I.: The second report on the project »Electrospun nanofibrous materials for solid state drug delivery system«. Ljubljana: CEM, 2019. 131 str. Zupancic B., Florjancic U., Nikonov A., Emri I.: Tailoring mechanical properties of polyamide by affecting its inherent structure. V: Krystek J. (ur.), Zemcík R. (ur.). Extended abstracts, 36th Danubia Adria Symposium on Advances in Experimental Mechanics, September 24-27, 2017, Plzen, Czech Republic. Plzen: University of West Bohemia. 2019, str. 21–22. https://das2019.zcu.cz/ DAS2019_extended_abstracts.pdf. DRUGO Emri I., Bernstorff B. S. von, Oblak P., Nikonov A.: Sound insulating element : European patent application EP 3 570 274 A1, 2019-11-20. Munich: Europe­an Patent Office, 2019. 38 str. Litrop S. (režiser), Emri I.: Nanostrukturirane vodotesne tkanine, ki prepušcajo zrak in vodno paro : pom. akad. dr. Igor Emri : predstavitev akademika : predstavitev znanstvenega podrocja : znanstveno predavanje, (Po sledeh na­predka). Murska Sobota: TV Idea Kanal 10, 2019. http://tvidea.si/2019/04/ po-sledeh-napredka-z-igorjem-emrijem/. Emri I. (organizator) Annual European Rheology Conference, AERC 2019, April 8-11, 2019 (https://rheology-esr.org/aercs/aerc-2019/welcome/. Emri I.: Open Questions in Behavior of Polymers at High-Rates of Loading, plenarno predavanje, The 14th International Symposium on Advanced Science and Tech­nology in Experimental Mechanics, 14th ISEM’19 -Tsukuba, November 1-4, 2019. Emri I.: Do we understand behavior of polymers at high excitation rates/frequencies? Unresolved facts and open questions, plenarno predavanje, International Sumposium on Impact Engineering 2019, Gmmunden Austria, 2-5 July, 2019. Emri I.: New Generation Bone and Tooth-Rooth Replacement Implants, pred­stavitev patentiranega tehnološkega preboja na podrocju ortopedskih in dentalnih implantatov na povabilo vlade Nanjinga na Nanjing Techweek 2019, 26.–30. junij 2019. Peter Fajfar OBJAVI Fajfar P.: Trends of seismic analysis in Europe. V: Askan A. (ur.). Recent global advances in earthquake engineering : honoring Halűk Sucuoglu. Anka­ra: Middle East Technical University, Civil Engineering Department, okt. 2019, str. 111–126. Fajfar P.: Zoisovo priznanje za prof. dr. Matjaža Dolška. Gradbeni vestnik, dec. 2019, letn. 68, štev. 12, str. 290. DRUGO Fajfar P. (ur. 2003–2015, zaslužni ur. 2015–) Earthquake engineering & structural dynamics. Chichester; New York: J. Wiley, 1972–. Fajfar P. (clan ur. odbora 1997–) Journal of earthquake engineering. Philadelphia: Taylor & Francis Group, 1997–. Fajfar P. (clan ur. odbora 2002–) Earthquake engineering and engineering vibra­tion. Dordrecht: Springer, 2002–. Fajfar P. (clan ur. odbora 2003–) Bulletin of earthquake engineering. Dordrecht: Springer, 2003–. Fajfar P.: Practice-oriented nonlinear seismic analysis of structures: predavanje na Gradbeni fakulteti Univerze v Beogradu in Srbskem združenju za potre­sno inženirstvo, Beograd, 8. maj 2019. Fajfar P.: Earthquake resistant structures - the key element of seismic resilience: uvodno plenarno predavanje, Svetovni gradbeni forum 2019, Odpornost stavb in infrastrukture, IZS in FGG, Ljubljana, 9. april 2019. Fajfar P.: On seismic analysis in the new Eurocode 8: vabljeno predavanje na Sucuoglu Workshop, 5th International Conference on Earthquake Engine­ering and Seismology, 11. oktober 2019, Ankara, Turcija. Dušan Ferluga OBJAVA Gale N., Vizjak A., Zupanic Slavec Z., Ferluga D.: Memorialni sestanki profesorja Janeza Plecnika, koncerti zdravnikov : [zlati jubilej] = Professor Janez Plecnik memorial meetings, concerts of medical doctors : [golden jubilee]. Ljubljana: Inštitut za patologijo, Medicinska fakulteta, 2019. 279 str. https://www.pa­tologija.si/wp-content/uploads/2019/12/50_MemorialniSestankiProfJanez aPle%C4%8DnikaW2.pdf. DRUGO Ferluga D. (clan ur. odbora 1999–) Pathology oncology research. Budapest: Tud. Kiadó. Ferluga D. (clan ur. odbora 1989–) Pathology research and practice. Stuttgart; New York: Fisher, 1978–. Franc Forstneric Forstneric F., Lárusson F.: The parametric h-principle for minimal surfaces in n Rn and null curves in C. Communications in analysis and geometry, 2019, vol. 27, no. 1, str. 1–45. http://dx.doi.org/10.4310/CAG.2019.v27.n1.a1. Alarcón A., Forstneric F.: Darboux charts around holomorphic Legendrian cur­ves and applications. International mathematics research notices, Feb. 2019, vol. 2019, iss.3, str. 893-922. http://dx.doi.org/10.1093/imrn/rnx158. Forstneric F.: Proper holomorphic immersions into Stein manifolds with the density property. Journal d'analyse mathématique, Oct. 2019, vol. 139, iss. 2, str. 585–596. https://doi.org/10.1007/s11854-019-0068-9. Alarcón A., Forstneric F., López F. J.: Every meromorphic function is the Gauss map of a conformal minimal surface. The Journal of geometric analysis, Dec. 2019, vol. 29, iss. 4, str. 3011–3038. http://doi.org/10.1007/s12220-017-9948-3. Forstneric F.: A properly embedded holomorphic disc in the ball with finite area and dense boundary. Mathematische Annalen, Feb. 2019, vol. 373, iss. 1–2, str. 719–742. https://doi.org/10.1007/s00208-018-1686-8. Forstneric F.: Mergelyan's and Arakelian's theorems for manifold-valued maps. Moscow mathematical journal, Jul.-Sep. 2019, vol. 19, iss.3, str. 465–484. http://www.mathjournals.org/mmj/2019-019-003/2019-019-003-002.html. Alarcón A., Drinovec-Drnovšek B., Forstneric F., López F. J.: Minimal surfaces in minimally convex domains. Transactions of the American Mathemati­cal Society, Feb. 2019, vol. 371, no. 3, str. 1735–1770. https://doi.org/10.1090/ tran/7331. Alarcón A., Forstneric F.: New complex analytic methods in the theory of mini­mal surfaces : a survey. Journal of the Australian Mathematical Society, June 2019, vol. 106, iss. 3, str. 287–341. https://doi.org/10.1017/S1446788718000125. Franci Gabrovšek Blatnik M., Mayaud C., Gabrovšek F. Groundwater dynamics between Planin­sko Polje and springs of the Ljubljanica River, Slovenia = Dinamika pod-zemne vode med Planinskim poljem in izviri Ljubljanice, Slovenija. Acta carsologica. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 48, št. 2, str. 199–226, https://ojs.zrc--sazu.si/carsologica/article/view/7263/7188, DOI: 10.3986/ac.v48i2.7263. Dreybrodt W., Gabrovšek F.: Dynamics of wormhole formation in fractured limestones. Hydrology and earth system sciences. 2019, vol. 23, no. 4, str. 1995–2014. DOI: 10.5194/hess-23-1995-2019. Mayaud C., Gabrovšek F., Blatnik M., Kogovšek B., Petric M., Ravbar N.: Un­derstanding flooding in poljes : a modelling perspective. Journal of Hy­drology. [Print ed.]. Aug. 2019, vol. 575, str. 874–889. DOI: 10.1016/j.jhy­drol.2019.04.092. Braitenberg C., Pivetta T., Barbolla D. F., Gabrovšek F., Devoti R., Nagy I.: Ter­rain uplift due to natural hydrologic overpressure in karstic conduits. Sci­entific reports. 8 March 2019, vol. 9, art. no. 3934, str. 1–10. https://www. nature.com/articles/s41598-019-38814-1, DOI: 10.1038/s41598-019-38814-1. Gabrovšek F.: Speleogenesis : telogenetic. V: White W. B. (ur.), Culver D. C. (ur.), Pipan T. (ur.). Encyclopedia of caves. 3rd ed. London [etc.]: Elsevier, Acade­mic Press, cop. 2019. Str. 989–995. Kajetan Gantar OBJAVE Gantar K.: Damnatio memoriae im augustäischen Rom und im 20. Jahrhundert. – Wiener humanistische Blätter 59 (Wien 2018), p. 111–124. Gantar K.: Ovidijeva poezija ob soocenjih z Avgustovim režimom. – Klotho 1 (2019), p. 9–20. Gantar K.: Ob spominih na Sovretova ptujska leta. – V: Anton Sovrč in Ptuj. Zbornik prispevkov, izdala Knjižnica Ivana Potrca Ptuj (Ptuj 2019), 16–18. Gantar K.: Profesor Justin Stanovnik in njegova študentska leta. – Zaveza 39, 111 (2019), p. 39–46. Gantar K.: Akademik prof. dr. Primož Simoniti. – Letopis SAZU 80 (2019), p. 302–305. Gantar K.: V družbi klasicnih filologov. – V: Otmar Crnilogar, clovek mnogih talentov. Druga, dopolnjena izdaja (Celje - Ljubljana - Vipava 2019), p. 196– 202. Gantar K.: Janez Zupet in poklonjen izvod njegovega prevoda Visoke pesmi. – V: Zupet J., življenje, posveceno Besedi (Ljubljana 2019), p. 68–73. Gantar K.: Milan Grošelj, Izbrani spisi. Izbrala, uredila in spremna besedila na­pisala Grošelj N. Znanstvena založba Filozofske fakultete (Ljubljana 2018, 191 strani) – V: Živa antika 68 (Skopje 2018), p. 219–221. Gantar K. (prevajalec): Ovidij, Heroide 1: Penelopino pismo Odiseju. – Klotho 1 (2019), p. 121–123. Gantar K.: Fundacija dr. Bruno Breschi. – Letopis SAZU 80 (2019), p. 77–79. Gantar K.: Porocilo Nadzornega odbora Slovenske matice za leto 2017. – Glasnik Slovenske matice 35 (2018), p. 138–141. DRUGO Gantar K.: Štirje slovenski klasicni filologi v Srbiji (Luka Zima, Albin Vilhar, Milan Grošelj, Anton Sovre). – Predavanje v Matici Srpski (Novi Sad 16. oktobra 2019). Gantar K. (ur.) Živa antika 68 (Skopje 2018, 256 strani). Gantar K. (ur.): Karnicar L. – Žejn A., Alfabetarij k Tezavru slovenskega ljud­skega jezika na Koroškem (SAZU, Ljubljana 2018, 296 str.) Gantar K. (ur.) ....... .. ........... .. ........... . ........... ..... ... .... / Contributions. Section of Linguistics and Literary Sci­ence at Macedonian Academy of Sciences and Arts. Josip Globevnik Alarcon A., Globevnik J., Lopez F. J.: A construction of complete complex hypersurfaces in the ball with control on the topology. Journ.reine angew. Math., 751 (2019) 289-308. Matija Gogala OBJAVI Gogala M., Perovšek B.: Bioacoustic Music Inspired by Biotremological Research. 511–518 pp., Chapter 25 v: S. M. Hill P., Lakes-Harlan R., Mazzoni V., M. Narins P., Virant-Doberlet M., Wessel A. (eds.)., Biotremology: Studying Vibrational Behavior. 2019. DOI: 10.1007/978-3-030-22293-2_25. Gogala M.: Lojze Vodovnik in biologija. str. 214–244. V: Lojze Vodovnik znan­stvenik in humanist, 1933–2000. Kralj A. (ur.) – SAZU 2019. DRUGO Gogala M: Nenavadne zgodbe o Skopolijevem gorskem škržadu (predavanje). Pri­rodoslovni muzej Slovenije, 9. 5. 2019. Igor Grabec Grabec I., Sok N.: Formation of Chladni Patterns by Vibration Driven Random Walk of Particles. Nonlinear phenomena in complex systems : an interdisci­plinary journal, 2019, vol. 22, no. 1, str. 75–83. Grabec I., Sok A. E.: How can a sense of smell lead randomly moving beings to food?. V: Lusa L. (ur.), Kastrin A. (ur.), Blejec A. (ur.). Abstracts and pro­gram. Ljubljana: Statistical Society of Slovenia. 2019, str. 44. Grabec I., Švegl E., Sok M.: A method for automatic medical diagnosis. Stati­stics, optimization & information computing, http://www.iapress.org/index. php/soic/article/view/2019-M-2, doi: 10.19139/soic.v7i1.414. Grabec I., Sok A. E.: Statistical characterization of lizard skin pattern. V: Lusa L. (ur.), Kastrin A. (ur.), Blejec A. (ur.). Abstracts and program. Ljubljana: Statistical Society of Slovenia. 2019, str. 45. Niko Grafenauer OBJAVE Grafenauer N.: Halomušnice : telefonske basni. Jezero: Morfemplus, 2019. Grafenauer N.: Mahajana in druge pravljice o Majhnici. Ljubljana: Beletrina, 2019. 165 str. Grafenauer N.: Mahajana in druge pravljice o Majhnici. Elektronska izd. Ljublja­na: Beletrina, 2019. Zbirka eBeletrina. Grafenauer N., Zajc N. (ur., avtor dodatnega besedila): O Danetu Zajcu : (1929– 2005) : spomini, razumevanja, misli : (ob desetletnici pesnikove smrti) : [znanstvena monografija]. 2. dopolnjena izd. Ljubljana: Slovenska matica: KUD Logos, 2019. 223 str. DRUGO Grafenauer N (ur.): Kosovel S., Medvedki sladkosnedki. 6. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2019. [24] str. Zbirka Velike slikanice. Dušan Hadži OBJAVA Golobic A., Klancnik N., Grdadolnik J., Stare J., Klanjšek G., Marta N., Urban H., Hadži D.: On the polymorphysm of acetylene dicarboxylic acid dihy­drate : [oral presentation]. V: Pockaj M. (ur.), Pevec A. (ur.): Book of abstrac­ts [and] programme. Twenty-seventh Slovenian-Croatian Crysatllographic Meeting, 19-23 June, 2019, Rogaška Slatina, Slovenia = Sedemindvajseto slovensko-hrvaško kristalografsko srecanje, 19–23 junij 2019, Rogaška Sla­tina, Slovenija. Ljubljana: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, 2019. Str. 53. DRUGO Hadži D. (clan ur. odbora 1998–) Acta chimica slovenica. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993–2017. Hadži D. (clan ur. sveta 1960–) Journal of molecular structure. Amsterdam: El-sevier. Hadži D. (clan ur. odbora 1995–) Spectrochimica acta.Part A, Molecular and bi-omolecular spectroscopy. Oxford; New York: Pergamon Press; Amsterdam: Elsevier Science, 1995–. Janez Höfler OBJAVE Höfler J.: Lastniške cerkve v Sloveniji : raziskana, registrirana in potencialna zgo­dnjesrednjeveška grobišca. 1. izd. Ljubljana: Viharnik, 2019. 140 str. Höfler J.: Dar karta apie vadinamaji cekiška keliu aprašyma Slovenijos Respu­blikos archyvo rinkinye. V: Gaubaite L. (ur.), et al. Nostra Vilna : pirma-sis Vilniaus atvaizdas : iš 2018-2022 m. igyvendinamu tarptautiniu parodu, skirtu pasirengti Vilniaus 700 metu jubiliejui, ciklo Vilniaus miesto istorijos svarbiausieji ženklai : katalogas : poezijos skaitymai Vilniaus gersas pasauli­ui. Vilnius: Lietuvos dailes muziejus, 2019. Str. 7–14. Höfler J.: Od slovenskih srednjeveških fresk do mojstra E. S. V: Simoniti V. (ur.). Nastopna predavanja novih izrednih clanic in clanov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 125–142. Höfler J.: Ob tisocletnici prve omembe župnije Volce. V: Caval S., Mlinar M.: Cerkev v cerkvi : zbornik prispevkov o arheoloških odkritjih v cerkvi sv. Lenarta v Volcah in zgodovini kraja. Tolmin: Tolminski muzej, 2019. Str. 76–81. DRUGO Höfler J. (clan ur. odbora 2007–) Historia artis : zbirka Oddelka za umetnostno zgodovino. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2007–. Tine Hribar Hribar T.: Projekt svetovnega etosa in evtanazija. Pravnik, št. 5–6, str. 299–304, Ljubljana 2019. Hribar T.: Poslednji dih clovekovega dostojanstva. Delo – Sobotna priloga, 9. mar. 2019, leto 61, str. 16–17. Hribar T.: Alma Sodnik, filozofinja evropskega formata. Referat na simpoziju Alma Sodnik in slovenska filozofija, Slovenska matica, 10. sept. 2019. Drago Jancar KNJIGE Jancar D.: Wenn die Liebe ruht (In ljubezen tudi). Roman. Prevedla Daniela Kocmut. Zsolnay, Dunaj 2019. Jancar D.: En ook de liefde ( In ljubezen tudi). Roman. Prevedel Raoul Schuyt. Querido’s Uitgeverij BV, Amsterdam 2019. Jancar D.: ... ... .. ..... (To noc sem jo videl). Roman. Prevedel Darko Spa-sov. Ars Lamina, Skopje 2019. Jancar D.: . ....... .... (In ljubezen tudi). Roman. Prevedel Ganco Savov. Matkom, Sofija 2019. Jancar D.: Kao i ljubav (In ljubezen tudi). Roman. Prevedla Ana Ristovic. Arhi­pelag, Beograd 2019. Jancar D.: Aquella noche la vi (To noc sem jo videl). Roman. Prevedla Maria Florencia Ferre. Bärenhaus, Buenos Aires 2019. Jancar D.: Cette nuit, je l'ai vue (To noc sem jo videl. Roman. Prevedla Andrée Lück-Gaye, Libretto, Pariz 2019. Jancar D.: O Gece Gördüm Onu (To noc sem jo videl). Roman. Prevedla Ay Basman. Dedalus, Istanbul 2019. Jancar D.: Atë natë e pashë (To noc sem jo videl). Roman. Prevedel Nikollë Be-rishaj. Dituria, Tirana 2019. GLEDALIŠCE Jancar D.: Die Nacht, als ich sie sah (To noc sem jo videl) Scenische Lesung, Burgtheater Wien, režija Patrick Steinwieder, premiera 5. oktober 2019. CLANKI, ESEJI Jancar D.: Nekaj svetlih reminiscenc. Esej. Temna stran meseca II = Dark side of the moon II : soocenje in refleksija 20 let kasneje = confrontations and reflections 20 years later : zbornik prispevkov z mednarodne konference. - Str. 10–15. Jancar D.: Der Mann, der sich selbst vergessen hat (Clovek, ki je pozabil samega sebe). Esej. Prevedal Klaus Detlef Olof, Refugees orldwide 2 : neue Reporta-gen. - Str. 121–133, Fischer Verlag, Frankfurt 2019. Jancar D.: Rozwazania o Polsce (Premišljevanje o Poljski). Esej. Nowa Europa Wschiodnia, Warszawa, 26. 9. 2019. D. Jancar: Prisiminimai apie Jugoslavija (Spomini na Jugoslavijo). Esej. Literatura i menas, Vilnius, 11. 1. 2019. Andrej Jemec SAMOSTOJNE RAZSTAVE Jemec A.: Vse, kar je … Slike 2018–2019, Galerija AS, Ljubljana, 19. 6.–15. 9. 2019. Jemec A.: Vse to je življenje … Slike 1999–2019, avla Doma sv. Jožefa, Celje, 6. 11.–31. 12. 2019. SKUPINSKE RAZSTAVE Graficna zakladnica Janeza Meglica, Grad Sevnica, 6. 2. 2019. Hommage Kregarju, Galerija Staneta Kregarja, Ljubljana Šentvid, 6. 2.–29. 3. 2010. Japonska, Jugoslavija, graficni bienale: dokumenti sodelovanja, MGLC Ljubljana, 22. 3.–19. 5. 2019. 34. Viški likovni salon, Osnovna šola Ljubljana Vic, 7. 5.–21. 5. 2019. Ljubljanska graficna šola,Makedonsko kulturno društvo, ZKD Kranj, 25. 11.–5. 12. 2019. Iz zbirke nagrajencev bienala Premene v kanonu, MGLC Ljubljana, 7. 11. 2019– 23. 2. 2020. OBJAVE Jemec A.: Ivo Lenšcak (11. 7. 1929–9. 3. 1987), katalog pregledne razstave, Pilono­ va galerija, Ajdovšcina, 21. 6.–15. 9. 2019. Roman Jerala OBJAVE Majerle A., Schmieden D. T., Jerala R., Meyer A. S.: Synthetic biology for mul­tiscale designed biomimetic assemblies : from designed self-assembling bi-opolymers to bacterial bioprinting. Biochemistry. [Print ed.]. 23 Apr. 2019, vol. 58, iss. 16, str. 2095–2104. Forstneric V., Oven I., Ogorevc J., Lainšcek D., Praznik A., Lebar T., Jerala R., Horvat S.: CRISPRa-mediated FOXP3 gene upregulation in mammalian cells. Cell & bioscience. 21. Nov. 2019, vol. 9, art. 93, str. 1–12. Golob Urbanc A., Rajcevic U., Strmšek Ž., Jerala R.: Design of split superantigen fusion proteins for cancer immunotherapy. The Journal of biological chemi­stry. Apr. 2019, vol. 294, iss. 16, str. 6294–6305. Lebar T., Verbic A., Ljubetic A., Jerala R.: Polarized displacement by transcripti­on activator-like effectors for regulatory circuits. Nature chemical biology. 1 Jan. 2019, vol. 15, no. 1, str. 80-87. https://www.nature.com/articles/s41589­018-0163-8, DOI: 10.1038/s41589-018-0163-8. Fink T., Lonzaric J., Praznik A., Plaper T., Merljak E., Leben K., Jerala N., Lebar T., Strmšek Ž., Lapenta F., Bencina M., Jerala R.: Design of fast proteolysis­-based signaling and logic circuits in mammalian cells. Nature chemical biology. Feb. 2019, vol. 15, iss. 2, str. 115–122. https://www.nature.com/arti­cles/s41589-018-0181-6, DOI: 10.1038/s41589-018-0181-6. Dukaric M., Errami H., Jerala R., Lebar T., Romanovski V., Tóth J., Weber A.: On three genetic repressilator topologies. Reaction kinetics, mechanisms and catalysis. [Print ed.]. Feb. 2019, vol. 126, iss. 1, str. 3–30. https://link.springer. com/article/10.1007/s11144-018-1519-5, DOI: 10.1007/s11144-018-1519-5. Biedma M. E., Cayet D., Tabareau J., Rossi A. H., Ivicak-Kocjan K., Moreno G., Errea A., Soulard D., Parisi G., Jerala R., Berguer P., Rumbo M., Sirard J. C.: Recombinant flagellins with deletions in domains D1, D2, and D3 : cha­racterization as novel immunoadjuvants. Vaccine. [Print ed.]. 21 Jan. 2019, vol. 37, iss. 4, str. 652–663. https://www.sciencedirect.com/science/article/ pii/S0264410X18316542, DOI: 10.1016/j.vaccine.2018.12.009. Senica S., Jerala R.: Cloveški organi iz nadomestnih živali. Delo. [Tiskana izd.]. 1. avg. 2019, leto 61, št. 175, str. 15. Jerala R.: Designable modules in synthetic biology from the design of cell lo­gic circuits to protein origami nanostructures. V: The Second International Workshop by the 174th Committee JSPS on Symbiosis of Biology and Nanode-vices, 29 January 2019, Kyoto Terrsa, Kyoto, Japan. Kyoto: [s. n.], 2019. Str. 20. Paveljšek D., Jerala R., Rogelj I.: Intestinal epithelial barrier regulation with probiotics. V: 10th Probiotics, prebiotics & new foods, nutraceuticals and botanicals for nutrition & human and microbiota health [and] 1st Science & business symposium, Rome, September 8-10 2019 Universitŕ Urbaniana. [S. l.: s. n.], 2019. Str. 118. https://probiotics-prebiotics-newfood.com/wp-con­tent/uploads/2019/04/programma-8-10-settembre-2019.pdf. Lainšcek D., Forstneric V., Malenšek Š., Jerala R.: Ccexo : a new tool for the enhanced genome editing. V: 3rd International Conference on CRISPR Te­chnologies, Würzburg, Germany, September 16-18, 2019. Würzburg: [s. n.], 2019. Str. 27. Lainšcek D., Forstneric V., Malenšek Š., Jerala R.: CCExo : a new tool for the enhanced genome editing. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with Inter­national Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 22. Strmšek Ž., Aupic J., Lapenta F., Lainšcek D., Tušar A., Gradišar H., Jerala R.: Coiled-coil protein origami as the scaffold for presentation of functional protein domains. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Par­ticipation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 24. Plaper T., Aupic J., Lapenta F., Dekleva P., Bencina M., Jerala R.: De novo de­signed parallel heterodimeric coiled coil peptide pairs with high affinity. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobr­na 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 61. Golob Urbanc A., Strmšek Ž., Rajcevic U., Jerala R.: Design of split superanti-gen fusion proteins for cancer immunotherapy. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 56. Jazbec V., Šprager E., Meško M., Romih R., Jerala R., Bencina M.: Minimization of gas vesicle cluster. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzet­kov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Bioche­mical Society, 2019. Str. 58. Hafner Bratkovic I., Sušjan P., Lainšcek D., Tapia-Abellán A., Cerovic K., Ka­dunc L., Angosto-Bazarra D., Pelegrin P., Jerala R.: Molecular mechani­sm of NLRP3 inflammasome assembly and self-regulation. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 Sep­tember 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 119. Majerle A., Hadži S., Aupic J., Strmšek Ž., Lapenta F., Satler T., Loris R., Jera-la R.: Nanobodies targeting coiled-coil protein origami cages for structu­re determination and introduction of delivery application. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 Sep­tember 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 59. Sušjan P., Lainšcek D., Jerala R., Hafner Bratkovic I., Roškar S.: NLRP3 inflam­masome is triggered by trimerisation of pyrin domains and can be specifi­cally inhibited by designed peptides. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slo­venian Biochemical Society, 2019. Str. 165. Meško M., Lebar T., Lainšcek D., Križaj D., Gradišek M., Bencina M., Jerala R.: Sonogenetics - transcriptional regulation by ultrasound. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 Sep­tember 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 60. Thai Ha V., Lainšcek D., Gesslbauer B., Jarc E., Ilc N., Lakota K., Tomšic M., Bochov V., Petan T., Jerala R., Mancek Keber M.: Synergistic activity of 15-lipoxygenase and sPLA2 promotes inflammation by formation of TLR4 agonists from extracellular vesicles. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slo­venian Biochemical Society, 2019. Str. 130. Jarc E., Staric P., Guštin E., Nagode T., Lipovšek B., Kump A., Jusovic M., La­inšcek D., Jerala R., Petan T.: Targeting lipid droplets and autophagy to reduce cancer cell resistance to stress. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstrac­ts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 157. Gradišar H., Aupic J., Božic Abram S., Jerala R.: Triangular protein nanostruc­tures self-assembled in vivo. V: Kisovec M. (ur.). Book of abstracts = Knjiga povzetkov. 13th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with Inter­national Participation, Dobrna 24-27 September 2019. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2019. Str. 57. Jerala R.: Designable modules for protein origami nanostructures and cellular circuits. V: Leading advances in science and technology. SEED, 2019 Synthe­tic Biology : Engineering, Evolution & Design, June 23-27, New York City. New York: [s. n.], 2019. Str. 20. Kadunc L., Lainšcek D., Gašperšic R., Sušjan P., Kovacic U., Butinar M., Turk B., Jerala R., Hafner Bratkovic I.: Trophic factors delivered by cell-based device promote wound and bone healing. V: New biotechnological trends in cell biology and stem cell biology : programme & abstracts, Ljubljana, May 17th, 2019. Kranj: Kemomed, 2019. Str. 7. The kemomind science conference. Sušjan P., Lainšcek D., Roškar S., Jerala R., Hafner Bratkovic I.: NLRP3 inflam­masome is triggered by trimerisation of pyrin domains and can be specifi­cally inhibited by designed peptides. V: Novel concepts in innate immunity : programme : 12-14 June, Tübingen, Germany. Tübingen: [s. n.], 2019. Str. 112–113. Jerala, Roman. Designed coiled-coil protein origami nanostructures. V: Nucleic acid nanotechnology : from algorithmic design to biochemical applications : Alto University, 27-29 May 2019. [Helsinki: s. n.], 2019. Str. [15]. Lapenta F., Aupic J., Strmšek Ž., Gradišar H., Melero Del Rio R., Jerala R.: Hi­erarchical self-assembly of a coiled-coil-based bipyramidal protein cage. V: Protein engineering II : from new molecules to new processes. York: Bi­ochemical Society. 2019, [1] str. https://www.eventsforce.net/biochemsoc/ frontend/reg/absViewDocumentFE.csp?documentID=2005&eventID=42. Ljubetic A., Kibler R., Chen Z., Bermeo S., Jerala R., Baker D.: Reversible and orthogonal four helix bundle heterodimers. Protein science, Award Winners and Abstracts of the 33rd Annual Symposium of The Protein Society, Seattle, Washington, June 30-July 3, 2019. Sep. 2019, vol. 28, no. s1, str. 104–105. Aupic J., Strmšek Ž., Lapenta F., Pahovnik D., Pisanski T., Liu C., Erdmann P., Plitzko J., Jerala R.: Engineering the folding pathway of a modular protein cage for multiple use of building modules. V: Podobnik M. (ur.), Anderluh G. (ur.). Recent advances in cryo-em : minisymposium 2019, 6. 9. 2019 : [book of abstracts]. Ljubljana: Department of Molecular Biology and Nanobiote­chnology, National Institute of Chemistry, 2019. Str. 9. Paveljšek D., Jerala R., Rogelj I.: Vpliv probiotikov na uravnavanje delovanja crevesne epitelne bariere. V: Kunej T. (ur.). Rodica ima talent 2019 : zbornik prispevkov. 1. srecanje doktorskih in podoktorskih študentov Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete, Domžale, 10. april 2019. Domžale: Bio-tehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2019. Str. 15–16. Paveljšek D., Rogelj I., Jerala R.: Komunikacija koristnih bakterij s crevesnimi celicami = Communication of beneficial bacteria with intestinal cells. V: Dovc P. (ur.). Zbornik povzetkov. Prvi doktorski dan Bi(o)znanosti, 16. maj 2019, Ljubljana. 1. izd. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 2019. Str. 80–81. http://www.bioznanosti.si/images/novice/Zbornik_povzetkov-doktorski_ dan/Bioznanosti-2019-e-zbornik.pdf. DRUGO Maver A., Cemažar M., Jerala R., Girandon L. (intervjuvanci): Dr. prihodnost 2/5 : krasni novi svet genetike. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija, 2019. Fre­kvenca X. https://val202.rtvslo.si/2019/01/frekvenca-x-139/. Konc I. (oseba, ki intervjuva), Jerala R., Majdic G., Pribac I., Kovac J. (intervju­vanci): Smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok?. Ljubljana: Ra-diotelevizija Slovenija javni zavod, 2019. Intelekta. https://radioprvi.rtvslo. si/2019/01/crispr-gensko-spreminjanje/. Lainšcek D., Jerala R.: Coiled-coil mediated tethering of CRISPR-CAS and exo­nucleases for enhanced genome editing : European Patent Application EP19192490.1, 2019-08-20. München: European Patent Office, 2019. Paten-tna prijava. Lainšcek D., Lebar T., Jerala R.: Engineered externally regulated artificial tran­scription regulatory system based on engineered NFAT : EP19150168.3, 2019-01-03. München: European Patent Office, 2019. Patentna prijava. Jerala R., Bencina M., Majerle A., Oblak A., Lebar T., Forstneric V., Lozna­ric J., Smole A., Gaber R., Bezeljak U., Golob Urbanc A., Kadunc L., Vucko D., Stražar M., Pirš B., Jerala M., Zupancic U., Somrak M., Lužnik Z.: Bista­ble genetic toggle switch comprising a pair of reciprocal repressors and a po­sitive feedback loop based on DNA-binding proteins : European patent speci­fication EP2898074 B1, 2019-01-02. München: European patent office, 2019. patentna družina: EP2898074 (A1), 2015-07-29; P-201200285, 2012-09-20; SI24177 (A), 2014-03-31; WO2014046626 (A9), 2018-08-16. Patent. Jerala R., Golob Urbanc A.: Cepljeni superantigeni in njihova uporaba za imu­niterapijo : patent SI25475 A, 2019-01-31. Ljubljana: Urad RS za intelek­tualno lastnino, 2019. 33 f. patentna družina: P-201700202, 2017-07-05; WO2019009819 (A1), 2019-01-10. Patent. Kogovšek Šalamon N., Dular M., Romih T, Gaser D., Jerala R., Dolenc S. (disku­tanti). Kaj pomeni biti znanstvenik/ca?. [Ljubljana]: Kemijski inštitut, 14. 6. 2019. https://www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/2381705958542098/. Jerala R.: Cellular regulatory circuits based on designable modules : lecture at the Institut für Biochemie und Technische Biochemie, Universität Stuttgart, Deutschland, 16. 7. 2019. Jerala R.: Design of cell regulatory circuits and protein origami nanostructures : lec­ture at the Laboratory of Enzymology and Protein Folding, Centre for Protein Engineering, Department of Life Sciences, University of Ličge, Ličge (Sart-Til-man), Belgique, 5. 2. 2019. Jerala R.: Design of mammalian cell regulatory circuits and protein origami na­nostructures : lecture at the Suzhou University, Suzhou, China, 28. 10. 2019. Jerala R.: Designable modularity in synthetic biology for cellular circuits and pro­tein origami nanostructures : lecture at the Stanford University, Palo Alto, CA, ZDA, 2 May 2019. Jerala R.: Designable modularity in synthetic biology for cellular circuits and pro­tein origami nanostructures : lecture at the Univerza Caltech, Pasadena, CA, ZDA, 30 April 2019. Jerala R.: Designable modules in synthetic biology : design of cell logic circuits and protein origami nanostructures : lecture at the CIQUS institute at the Univer­sity of Santiago de Compostela, Spain, 12 April 2019. Hafner Bratkovic I., Jerala R.: Molekularni mehanizem aktivacije inflamasoma NLRP3 : predavanje na dogodku Dan ARRS, 19. 11. 2019, Ljubljana. Jerala R.: Coiled-coils for protein origami and cellular logic circuits : invited lec­ture at the 18th Annual Cardiff Chemistry Conference, 14th and 15th May 2019, Cardiff, UK. Jerala R.: Designed coiled-coil protein origami nanostructures : invited lecture at the Water in Venice, 15 March 2019, Universitŕ Ca'Foscari Venezia. Jerala R.: Folding of knotted DNA nanostructures and protein origamis : invited lecture at the Synthetic Biology in Action: Bridging Natural/Non-Natural, EMBO Practical Course, EMBL Heidelberg, Germany, 15-22 September 2019. Jerala R.: Modular design of mammalian cell regulatory circuits and protein origa­mi nanostructures : invited lecture at the CSHA meeting on Synthetic Biology, October 21-25, 2019 Suzhou, China. Jerala R. (clan ur. odbora 2012–) ACS synthetic biology. Washington, D.C.: Ame­rican Chemical Society, cop. 2012–. Jerala R. (clan ur. odbora 2015–) Innate immunity. London: Sage, 2008–. Jerala R. (clan ur. odbora 2015–) The Journal of biological chemistry. Baltimore [etc.]: American Society of Biological Chemists. Marko Jesenšek OBJAVE Jesenšek M.: Prekmurske protestantske pesmarice od Mihaela Severa do Janoša Kardoša. V: Slavia Centralis 12/1, 239-262. Jesenšek M.: Univerzitet izmedu globalnog i nacionalnog jezika. V: Đurišic Be­canovic T. (ur.). Njegoševi dani 7, zbornik radova s medunarodnog naucnog skupa. Nikšic: Filološki fakultet, 197-212. Jesenšek M.: Harakiri po slovensko: jezikovna politika slovenskih univerz. V: Šekli M. (ur.), Rezonicnik, Lidija (ur.). Slovenski jezik in njegovi sosedje. Zbornik Slavisticnega društva Slovenije, 29. Ljubljana: Zveza društev Slavi­sticno društvo Slovenije, 463-467. Jesenšek M.: Združitev Prekmurja in poenotenje slovenskega knjižnega jezika. V: Tivadar H. (ur.). Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest. Obdobja, 38. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 381-389. Jesenšek M.: Cankarjeva slovenšcina. V: Jesenšek M. (ur.), Kos J. (ur.). Akade­mijski pogledi na Cankarja. Razprave, 23. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 182-203. Jesenšek M.: Prekmurski (knjižni) jezik. V: Simoniti V. (ur.), Nastopna predava­nja novih izrednih clanic in clanov Slovenske akademije znanosti in umetno­sti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 151-185. Jesenšek M.: In memoriam Zinka Zorko (24. februar 1936-22. marec 2019). V: Šekli M. (ur.), Rezonicnik L. (ur.). Slovenski jezik in njegovi sosedje. Zbor­nik Slavisticnega društva Slovenije, 29. Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije, 536-539. Jesenšek M.: V spomin akademikinji Zinki Zorko (1936-2019). UMniverzum: interna revija Univerze v Mariboru 9, (jun. 2019), 53-54. DRUGO Jesenšek M.: Evropske smernice za jezikovno izobraževanje (vabljeno plenarno predavanje). Slovenšcina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju. 3. medna­rodna znanstvena konferenca Slavisticni premisleki, Maribor, 20. 11. 2019, Filozofska fakulteta, Slavisticno društvo. Jesenšek M.: Slovensko-poljske jezikovne vzporednice v 16. stoletju (Trubar in Rej) – (vabljeno plenarno predavanje). Wyklady plenarne, miedzynarodo­wa konferencja Polsko-Slowenski dialog miedzykulturowy, Katowice, 12­13 grudnia 2019. Jesenšek M.: Prikljucenje Prekmurja i ujedinjenje slovenacke književne norme krajem prvog svjetskog rata (vabljeno plenarno predavanje). Uvodno izlaga­nje na Medunarodnom naucnom simpozijumu Cetinjski filološki dani II, 10., 11. i 12. septembra 2019. Jesenšek M.: Murkova pisma Jagicu (1887-1923). Mednarodni simpozij Matija Murko - slovanski filolog v najširšem pomenu besede. Ljubljana, 3. in 4. junij 2019, SAZU. Jesenšek M.: Slovensko-hrvaški jezikovni stiki v protestantizmu 16. in 18. sto­letja. Medunarodni znanstveni skup Jezik hrvatskih protestantskih izdanja u kontekstu hrvatskih i europskih književnojezicnih koncepcija XVI. stoljeca, Zagreb, 20. rujna 2019. Filozofski fakultet Sveucilišta u Zagrebu, Jesenšek M.: Prekmurski knjižni jezik in narecje »Mi vsi živeti šcemo« : Prek­murje 1919, okolišcine, dogajanje. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Jesenšek M.: Valentin Vodnik in Janez Nepomuk Primic. Oživljeni Vodnik: ob 200-letnici smrti Valentina Vodnika (175-1819), interdisciplinarni znanstve­ni simpozij. Ljubljana, 31. januar 2019, ZRC SAZU. Jesenšek M.: Slovensko jezikoslovje, književnost in poucevanje slovenšcine. Veli­ki madžarsko-slovenski spletni slovar, Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Slovensko jezikoslovje, književnost in poucevanje slovenšcine. Pišece. Jesenšek M.: Evroengleski i nacionalni jezici (slovenacko iskustvo). Medunaro­dni naucni skup Njegoševi dani 8, Kotor, 4.-8. septembra 2019. godine. Jesenšek M.: Prekmuršcina. Koordinator varstva nesnovne kulturne dedišcine. 9. 7. 2019. Jesenšek M. (intervjuvanec): Dr. Marko Jesenšek. Demokracija 24/30, 34-37 (25. jul. 2019). Jesenšek M.: (intervjuvanec): Jezikoslovec Marko Jesenšek: prekmursko narecje se vse bolj uveljavlja v širšem slovenskem prostoru. STA misli. 5. 7. 2019. https://misli.sta.si/2653916/jezikoslovec-marko-jesensek-prekmursko-na­recje-se-vse-bolj-uveljavlja-v-sirsem-slovenskem-prostoru. Jesenšek M. (intervjuvanec): Naša kultura je slovenstvo in zanj moramo stati na mrtvi straži. Zvon: kulturno-družbena revija 22/ 5, 23-31. Jesenšek M. (intervjuvanec): Prošnjo za financna sredstva morajo napisati v an­glešcini. Pogovor z dr. Markom Jesenškom. Radio Ognjišce. http://radio. ognjisce.si/sl/216/aktualno/30158/. Jesenšek M. (intervjuvanec): Dr. Marko Jesenšek. Intervju v oddaji Profil, RTV SLO 1, 31. jul. 2019. https://4d.rtvslo.si/arhiv/profil/174623741. Jesenšek M. (intervjuvanec): Prekmurski jezik med knjižno normo in narecjem. Intervju v oddaji Jezikovni pogovori, Radio Slovenija, 3. program - pro­gram ARS, 14. maja 2019. https://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovo­ri/174614831. Erniša G., Jesenšek M. (intervjuvanca): Prekmuršcina med evangelicani: pred praznikom dneva reformacije in ob 100-letnici prikljucitve Prekmurja ma-ticnemu narodu. Jezikovni pogovori, Radio Slovenija, program ARS, 29. 10. 2019. https://ars.rtvslo.si/2019/10/jezikovni-pogovori-219/. Židan D., Weintlaner S., Jesenšek M. (intervjuvanci): Misel, jezik in kultura. Po-govorna oddaja Omizje, Tv Maribor, 17. apr. 2019. https://4d.rtvslo.si/arhiv/ omizje-tv-maribor/174609555. Jesenšek M., S. Javornik J., Stabej M., Žele A. (intervjuvanci): Al' prav se rece kaša ali porridge?. Pogovorna oddaja Intelekta, RTV Slovenija. https://4d. rtvslo.si/arhiv/intelekta/174654856. Jesenšek M., Ulcnik N.: Marko Jesenšek, Prekmurski jezik med knjižno normo in narecjem. Predstavitev monografije v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor, 16. aprila 2019. Jesenšek M. (intervjuvanec): Prekmurski jezik med knjižno normo in narecjem. Prekmurski vecer in predstavitev monografije ob 100. obletnici prikljucitve Prekmurja maticni domovini, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana, 7. maja 2019. Jesenšek M. (ur.), Kos J. (ur.) Akademijski pogledi na Cankarja. Razprave, 23. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 203 str. Jesenšek M. (clan ur. odbora 2013–) Edinost in dialog : revija za ekumensko teo­logijo in medreligijski dialog. [Tiskana izd.]. Maribor: Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 2013–. Jesenšek M. (ur.) Mednarodni simpozij Matija Murko - slovanski filolog v najšir­šem pomenu besede. Zbornik povzetkov. Ljubljana: SAZU, 32 str. Jesenšek M. (ur) Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar, Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Slovensko jezikoslovje, književnost in pouceva­nje slovenšcine. Zbornik povzetkov. Maribor: Filozofska fakulteta, 28 str. Jesenšek M. (glavni ur.) Slavia Centralis. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Jesenšek M. (ur.) Zora. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. Milan Jesih Jesih M.: Osemvrsticnice. Literatura. jun.–jul. 2019, let. 31, št. 336/337, str. 8–22. Jesih M.: Pred sto leti. Sodobnost. okt. 2019, letn. 83, [št.] 10, str. 1306–1311, portret. Jesih M.: Morske pesmi. Poetikon. maj–junij/julij–avgust 2019, [št.]85–86, str. 57–64, portret. Boštjan Kiauta OBJAVI Kiauta B.: Oris zgodovinskega razvoja odonatne favnistike pri Slovencih. – Hi­story of dragonfly exploration in Slovenia. V: Tyagi B. K.: Dr Bastiaan Ki-auta, odonatologist and polymath: his life, works and universe, str. 310–334. Scientific Publishers, Jodhpur. –[Facsimile doslej neobjavljenega, z roko pisanega rokopisa referata v Entomološki sekciji Društva Biologov Sloveni­je; Oktober 1955]. Kiauta B.: Georg (1542–1600) in Jakob (1573–ok.1632) Hoefnagel in kacji pastirji v 9. zvezku (1685) graficne zbirke Janeza Vajkarda Valvasorja. Erjavecia 34: 1–11. DRUGO Kiauta B. (clan ur. odbora) Odonatologica. Osmylus Scientific Publishers, Woln­zach. Vol 48 –. Matjaž Kmecl Kmecl M.: Aleksander Skaza o Tolstoju in problemih sodobne ruske litera­ture. Slavisticna revija : casopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. jan.–mar. 2019, letn. 67, št. 1, str. 107–110. https://srl.si/ojs/srl/article/ view/2019-1-2-1. Kmecl M.: Anton Slodnjak in Tujec (roman o Cankarju). V: Jesenšek M. (ur.), Kos J. (ur.). Akademijski pogledi na Cankarja. Ljubljana: Slovenska akade­mija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 34–40. Razprave, 23. Kmecl M. (avtor besedila v:) Prušnik K., Gamsi na plazu. 5. dopolnjena izd. Lju­bljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2019. 355 str. Kmecl M. (avtor spremne besede v:) Jogan M., Pisma. Ljubljana: v samozal., 2019. 250 str. Kmecl M. (avtor besedila v:) Prunc E., Vospernik R. (ur., avtor dodatnega be-sedila), Tihožitja in Besi. 1. izd. Celovec: Mohorjeva družba; Ljubljana: Slo­venska matica, 2019. 160 str. Ellerjeva edicija, 43. Kmecl M. (avtor besedila v:) Sever F., Trenutki odlocitev. 1. izd. Maribor: Založba Pivec, 2019. KmeclM. (avtor besedila v:) Sever F., Trenutki odlocitev. 1. digitalna izd. Mari-bor: Pivec, 2019. 1 spletni vir (1 datoteka ePUB). Kmecl M. (avtor besedila v:) Glavac B., Velenjske zgodbe 2. Velenje: Knjižnica, 2019. 121 str. Željko Knez OBJAVE Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: Activation of cellulase cross­-linked enzyme aggregates (CLEAs) inscCO2. The Journal of supercri­tical fluids. [Print ed.]. Dec. 2019, vol. 154, str. 1–9. DOI: 10.1016/j.su­pflu.2019.104629. Primožic M., Vasic K., Knez Ž., Leitgeb M.: Activity of extracellular enzymes from Pleurotus ostreatus fungi. V: Bridging science with technology : a re­naissance in chemical engineering : book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2019. Str. 1482–1483. Primožic M., Colnik M., Knez Ž., Leitgeb M.: Advantages and disadvantages of using SC CO2 for enzyme release from halophilic fungi. The Journal of supercritical fluids. [Print ed.]. 2019, vol. 143, str. 286–293. DOI: 10.1016/j. supflu.2018.09.001. Korat L., Novak-Pintaric Z., Knez Ž.: Approach for comprehensive supervision of the workplace exposure to lead and its compounds. Environmental engi­neering and management journal. 2019, vol. 18, no. 7, str. 1457–1470. http:// www.eemj.icpm.tuiasi.ro/issues/vol18/vol18no7.htm, http://www.eemj.icpm. tuiasi.ro/pdfs/vol18/no7/6_466_Korat_17.pdf. Knez Ž., Pantic M., Cör D., Novak Z., Knez Hrncic M.: Are supercritical fluids solvents for the future?. Chemical engineering and processing. [Print ed.]. July 2019, vol. 141, str. 1–8. DOI: 10.1016/j.cep.2019.107532. Gamse T. (ur.), Perva-Uzunalic A. (ur.), Knez Ž. (ur.): Book of abstracts : ESS­-HPT 2019, The European Summer school in high pressure technology, 07. 07.–21. 07. 2019 : books of abstracts. Graz: Verlag der Technischen Universi­tät, cop. 2019. http://diglib.tugraz.at/download.php?id=5d2857a6a8d61&lo cation=browse. Dariš B., Tancer Verboten M., Knez Ž., Ferk P.: Cannabinoids in cancer treat­ment : Therapeutic potential and legislation. Bosnian journal of basic medi­cal sciences. 2019, vol. 19, no. 1, str. 14–23. https://www.bjbms.org/ojs/index. php/bjbms/article/view/3532, DOI: 10.17305/bjbms.2018.3532. Simonovska J., Yancheva D. Y., Mikhova B. P., Momchilova S. M., Knez Ž., Primožic M., Kavrakovski Z., Rafajlovska V.: Characterization of extracts from red hot pepper (Capsicum annuum L.). Bulgarian chemical communi­cations. 2019, vol. 51, iss. 1, str. 103–112. Kravanja G., Primožic M., Knez Ž., Leitgeb M.: Chitosan-based (nano)materials for novel biomedical applications. Molecules. 2019, vol. 24, no. 10, str. 1–23. DOI: 10.3390/molecules24101960. Knez Ž., Cör D., Grcar I., Špicka N., Tutnjevic N., Pantic M., Knez Hrncic M.: Cišcenje vodikovega peroksida s superkriticnim CO2 = Purification of hy­drogen peroxide with supercritical CO2. V: et al. Zbornik predavanj. Lju­bljana: Belinka Perkemija, 2019. F. [5-6]. Gajšek M., Jancic U., Vasic K., Knez Ž., Leitgeb M.: Enhanced activity of im­mobilized transglutaminase for cleaner production technologies. Journal of cleaner production. [Print ed.]. 10 Dec. 2019, vol. 240, str. 1–11. Primožic M., Hojnik Podrepšek G., Pavlovic I., Škerget M., Knez Ž., Leitgeb M.: Enzyme immobilization onto biochar produced by the hydrothermal carbonization of biomass. Acta chimica slovenica. [Spletna izd.]. 2019, vol. 66, no. 3, str. 732–739. Hojnik Podrepšek G., Knez Ž., Leitgeb M.: Enzyme inactivation in a high­-pressure system. V: Pintar A. (ur.). Zbornik povzetkov = Book of abstracts. 25th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society, 25.-27. septem­ber 2019, Maribor, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2019. Str. 114. Leitgeb M., Hojnik Podrepšek G., Knez Ž.: Enzyme inactivation using high pressure carbon dioxide technology. V: Book of abstracts. Mednarodna konferenca Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo, Porto-rož, 24.–25. 10. 2019 = International Conference Technologies and Business Models for Circular Economy, Portorož, 24. - 25. 10. 2019. Portorož: [s. n.], 2019. Str. 54. Knez Hrncic M., Cör D., Knez Ž.: Extraction of oil from black and white chia seeds with subcritical n-propane. V: 17th European meeting on Supercritical fluids [and] 7th European meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 100–101. Hegel P., Kotnik P., Knez Hrncic M., Pereda S., Knez Ž.: Extraction of yerba mate (Ilex paraguariensis) herb using liquid and supercritical CO2 with co-solvents. V: 17th European meeting on Supercritical fluids [and] 7th Eu­ropean meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 325–326. Knez Hrncic M., Cör D., Kotnik P., Knez Ž.: Extracts of white and red grape skin and rosehip fruit : phenolic compounds and their antioxidative acti­vity. Acta chimica slovenica. [Spletna izd.]. 2019, vol 66, no. 4, str. 751–761. https://journals.matheo.si/index.php/ACSi/article/view/5253. Kravanja G., Primožic M., Knez Ž., Crnjac A., Leitgeb M.: Fabrication of an­timicrobial and anti-inflammatory porous structures using supercritical carbon dioxide. V: Pintar A. (ur.). Zbornik povzetkov = Book of abstracts. 25th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society, 25.-27. september 2019, Maribor, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2019. Str. 66. Kravanja G., Knez Ž., Primožic M., Leitgeb M.: Fabrication of porous polysac­charide based biomaterials with active therapeutic delivery capability using supercritical CO2. V: 19th AIChE Annual Meeting proceedings, [November 10-15, 2019], Orlando, FL. [Pittsburgh: s. n.], 2019. Mirkovic D.: Formulation, preparation and characterization of nanoemulsions for parenteral nutrition : doctoral disertation. Maribor: [D. Mirkovic], 2019. XX, 137 f. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=73122. Urbic N.: Formuliranje paracetamola v polimere s superkriticnimi plini : magistr­sko delo. [N. Urbic]; Maribor, 2019. XI, 47 str. https://dk.um.si/IzpisGradi­va.php?lang=slv&id=73235. Knez Ž., Hrncic M., Španinger E., Košir I. J., Knez Ž., Bren U.: Hop compounds: extraction techniques, chemical analyses, antioxidative, antimicrobial, and anticarcinogenic effects. Nutrients. 24. jan. 2019, vol. 11, iss. 2, str. 1-37. DOI: 10.3390/nu11020257. Gagic T., Perva-Uzunalic A., Knez Ž., Škerget M.: Hydrothermal treatment of sugars to obtain high-value products. Journal of the Serbian Chemical So­ciety, Journal of the Serbian Chemical Society. OnLine-First Issue, str. 1–13. DOI: 10.2298/JSC181218070G. Primožic M., Vasic K., Kravanja G., Knez Ž., Leitgeb M.: Immobilized laccase for sustainable technological processes. Chemical engineering transactions. [Online ed.]. 2019, vol. 76, str. 91–96. DOI: 10.3303/CET1976016. Colnik M., Kotnik P., Knez Ž., Škerget M.: Influence of supercritical water on the degradation of low-density polyethylene. V: 17th European meeting on Su­percritical fluids [and] 7th European meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 307–308. Rutnik K., Colnik M., Knez Ž., Škerget M.: Izolacija keratina iz perja s hidroter-micnimi postopki. V: Pintar A. (ur.). Zbornik povzetkov = Book of abstracts. 25th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society, 25.–27. september 2019, Maribor, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2019. Str. 48. Knez Ž.: Lastnosti in uporaba nadkriticnih tekocin : (Dvorana SAZU, 16. no-vembra 2017). V: Simoniti V. (ur.). Nastopna predavanja novih izrednih cla­nic in clanov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 186–204. Steinhagen V., Knez Ž.: Low, high or ultra-high pressure processes?. V: 17th Eu­ropean meeting on Supercritical fluids [and] 7th European meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 187–188. Dariš B., Knez Ž.: Poly(3-hydroxybutyrate) : Promising biomaterial for bone tis­sue engineering. Acta pharmaceutica. str. 1–15. http://acta.pharmaceutica. farmaceut.org/Daris.pdf, DOI: 10.2478/acph-2019-0031. Anžlovar A., Primožic M., Švab I., Leitgeb M., Knez Ž., Žagar E.: Polyolefin/ ZnO composites prepared by melt processing. Molecules. Jul. 2019, vol. 24, iss. 13, str. 2432-1–2432-14. https://www.mdpi.com/1420-3049/24/13/2432, DOI: 10.3390/molecules24132432. Novak Z., Pantic M., Horvat G., Knez Ž.: Polysaccharide aerogels in biomedical applications. V: 17th European meeting on Supercritical fluids [and] 7th Eu­ropean meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 11–12. Horvat G., Pantic M., Knez Ž., Novak Z.: Preparation and characterization of polysaccharide - silica hybrid aerogels. Scientific reports. 2019, vol. 9, art. no. 16492, str. 1–10. DOI: 10.1038/s41598-019-52974-0. Horvat G., Knez Ž., Novak Z.: Priprava, karakterizacija in aplikacija polisaha­ridnih aerogelov. V: Slavinec M. (ur.). Delovna in socialna razmerja – danes in jutri : Pomurska akademija Pomurju : (zbornik povzetkov). PAZU - Po-murska akademsko znanstvena unija, 17. znanstvena konferenca, Science conference, 29. in 30. november 2019. 1. izd. Murska Sobota: Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija, 2019. Str. 16. Kravanja G., Globocnik M., Primožic M., Knez Ž., Leitgeb M.: Protein release from biodegradable poly(.. -caprolactone)-chitosan scaffolds prepared in scCO2scCO2. Acta chimica slovenica. [Spletna izd.]. 2019, vol. 66, no. 2, str. 337–343. Primožic M., Colnik M., Knez Ž., Leitgeb M.: Release of halophilic extremozy-mes by mechanical cell disruption. Acta chimica slovenica. [Spletna izd.]. 2019, vol. 66, no. 1, str. 217–228. DOI: 10.17344/acsi.2018.4799. Jokic S., Gagic T., Knez Ž., Banožic M., Škerget M.: Separation of active compo­unds from tobacco waste using subcritical water extraction. The Journal of supercritical fluids. [Print ed.]. Nov. 2019, vol. 153, str. 1–8. DOI: 10.1016/j. supflu.2019.104593. Kravanja G., Globocnik M., Primožic M., Knez Ž., Leitgeb M.: Stability and ac­tivity of cross-linked enzyme aggregates (CLEAs) prepared in supercritical CO2. V: 17th European meeting on Supercritical fluids [and] 7th European meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 294–295. Primožic M., Vasic K., Knez Ž., Leitgeb M.: Stability of immobilized laccase in SC CO2. V: 17th European meeting on Supercritical fluids [and] 7th European meeting on high pressure technology, 8-11 April, 2019, Ciudad Real, Spain : programme. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 113–114. Colnik M., Knez Ž., Škerget M.: Sub- and supercritical hydrothermal pro­cessing ror PET waste recycling. V: Bridging science with technology : a renaissance in chemical engineering : book of abstracts. [S. l.: s. n.], 2019. Str. 68–69. Knez Hrncic M., Cör D., Knez Ž.: Subcritical extraction of oil from Chia seeds with n-propane. Journal of hygienic engineering and design. 2019, vol. 29, str. 86–91. http://jhed.mk/filemanager/JHED%20Vol.%2029/03.%20FPP/10.%20 Full%20paper%20-%20Ma%C5%A1a%20Knez%20Hrn%C4%8Di%C4%8D. pdf. Banožic M., Gagic T., Knez Ž., Škerget M., Jokic S.: Supercritical CO2 extracti­on of tobacco waste. V: Vidovic S. (ur.). Book of abstracts. 1st International Conference on Advanced Production and Processing, 10th-11th October 2019, Novi Sad, Serbia. Novi Sad: Faculty of Technology, 2019. Str. 253. Knez Ž., Pantic M., Novak Z., Kravanja G., Cör D., Knez Hrncic M.: Supercri­tical fluids as processing media for pharmaceuticals. V: Proscriba : book of abstracts. V Iberoamerican conference on supecritical fluids (Prosciba), September 02-06, 2019, Campinas, Brazil. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 39. Knez Ž., Cör D., Novak Z., Pantic M., Kravanja G., Knez Hrncic M.: Ther­modynamic and transport data for design of processes with sub- critical and super-critical fluids : lecture at 19 AICHE, annual meeting Meet the innova­tors, Transforming the future through chemical engineering, 10-15 November, 2019, Orlando, FL. Colnik M., Sever A., Knez Ž., Škerget M.: Uporaba pod- in nadkriticne vode kot medija za razgradnjo odpadkov iz PET. V: Pintar A. (ur.). Zbornik povzet­kov = Book of abstracts. 25th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society, 25.–27. september 2019, Maribor, Slovenija. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo, 2019. Str. 63. Škerget M., Colnik M., Kotnik P., Knez Ž.: Use of supercritical water for degra­dation of polyethylene waste. V: Book of abstracts. Mednarodna konferenca Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo, Portorož, 24.–25. 10. 2019 = International Conference Technologies and Business Models for Circular Economy, Portorož, 24. - 25. 10. 2019. Portorož: [s. n.], 2019. Str. 30–31. Fritsch M., Börner A., Shuklov I., Knez Ž.: Verfahren zur Hergestel-lung und isolierung von Carbonsäureestern = Process for the prepa­ration and isolation of caboxylic esters = Procédé de production et d'isolement d'esters d'acide carboxylique : Europäische Patentschrift EP 3 077 359 B1, 2019-02-27. München: Europäisches Patentamt, 2019. 16 f. patentna družina: EP3077359 (A1), 2016-10-12; DE102013225215, 2013-12-06; US9963414 (B2), 2018-05-08; CA2932376 (C), 2018-07-24; DE102013225215 (A1), 2015-06-11; HUE042962 (T2), 2019-07-29; WO2015082077 (A1), 2015­06-11 Hegel P., Granone L., Kotnik P., Knez Ž., Knez Hrncic M., Pereda S.: Yerba Mate (Ilex paraguariensis) extraction using CO2 and hydrated ethanol as cosolvent. V: PROSCIBA : book of abstracts. V Iberoamerican conference on supecritical fluids (Prosciba), September 02-06, 2019, Campinas, Brazil. [S. l.: s. n., 2019]. Str. 102. DRUGO Knez Ž. (ur. 2008–2019, clan ur. sveta 2008–2019) Acta medico-biotechnica : AMB. [Tiskana izd.]. Maribor: Medicinska fakulteta, 2008–. Milcek Komelj OBJAVE Komelj M.: Temna stran meseca v luci likovne ustvarjalnosti 20 let pozneje. Te-mna stran meseca II. Zbornik prispevkov z mednarodne konference. Lju­bljana, Študijski center za narodno spravo, 2019, str. 114–123. Komelj M.: Izvlecek zajet tudi v besedilu Bogomira Štefanica Kam s kricavim Kidricem? Pogled poznavalca na usodo spomenikov, postavljenih v cast re-volucionarni ideologiji. Slovenski cas, št. 111, julij 2019, str. 7. Komelj M.: Ivan Cankar v oceh likovnih umetnikov akademikov. Akademijski pogledi na Cankarja. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetno­sti, razred za filološke in literarne vede. Razprave, Dissertationes, 23, str. 140–162. Komelj M.: Andreju Jemcu (posvetilna pesem); Jemcevo seizmografsko ozna­njanje vsega. V monografiji Andrej Jemec: Vse, kar je … Slike 2018–19. Ljubljana, Slovenska matica 2019, str. 7, 9–29. Komelj M.: Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja se slikarju s spominskim zapisom poklanja akademik prof. dr. Milcek Komelj, ljubitelj in poznavalec umetnosti Staneta Kregarja. Hommage Stanetu Kregarju. Katalog ob 25-le­tnici Galerije Staneta Kregarja. Zavod sv. Stanislava, 2019, b. p. Komelj M.: Bratuševa slikarska afirmacija življenja. V razstavnem katalogu Lu-cijan Bratuš, Pokrajina telesa, Telo pokrajine, Izbor slikarskih del 1970– 2019. Ajdovšcina, Idrija, 2019, str. 6–7. Komelj M.: Frelihova energicna vzplamtelost med sijoco svetlobo in neprodirno temo. Crno in belo. Katalog 8. Mednarodnega festivala likovnih umetnosti, Kranj, ZDSLU, 2019, str. 15–19. Komelj M.: Beneške inscenacije poeticnih sanj graficarke Natalije Juhart. The Venetian Enactmens of Poetic Dreams by Printmaker Natalija Juhart. V katalogu Natalija Juhart. Originalna grafika. Bienale slovenske grafike Otocec, Novo mesto, 2019, str. 1–6. Komelj M.: Radostno likovno življenje Anite Indihar Dimic. The Joyful Pic­torial Life of Anita Indihar Dimic. V katalogu Anita Indihar Dimic. Ori­ginalna grafika. Bienale slovenske grafike Otocec, Novo mesto, 2019, str. 1– 5. Komelj M.: Tinca Stegovec (1927–2019). »Vse z Bogom, nic brez Njega«. In me­moriam. Zvon 2019, št. 1, str. 43–46. Komelj M.: Odreševanje clovecnosti v deplasiranem svetu. Uroš Weinberger: Evolucijski Model, 2012. Vzgoja 2019, št. 81, str. 44–45. Komelj M.: Odrešilna zamaknjenost v lepoto. Polona Kunaver Licen: Pogled na breze, 2010. Vzgoja 2019, št. 82, str. 32–33. Komelj M.: Veselo duhoviti »družinski žanr«. Jurij Kalan: Hi, Anže, 2000. Vzgo­ja 2019, št. 83, str. 38–39. Komelj M.: Umetnikova ljubezen do domovine. Herman Gvardjancic: Slovenski grb, 25. 6. 1991. Vzgoja 2019, št. 84, str. 37–38. Komelj M.: Pretanjene graficne tkanine Marie Karnar - Melesheve. Besedilo razstavne zgibanke. Novo mesto, Galerija Krka, 2019. Komelj M.: Uvodne besede. (Nagovor predsednika Slovenske matice na posvetu o Milutinu Milankovicu.) Glasnik Slovenske matice, 2018, str. 7–8. (izšlo 2019). Komelj M.: Porocilo predsednika Slovenske matice za leto 2017. Glasnik Sloven-ske matice, 2018, str.129–135 (izšlo 2019). Komelj M.: Razmislek o prihodnjem razvoju Slovenske matice. Glasnik Sloven-ske matice, 2018, str. 142–145 (izšlo 2019). Komelj M.: Ob sedemdesetletnici dolgoletnega tajnika in urednika Slovenske matice Draga Jancarja. Glasnik Slovenske matice, 2018, str. 210–212 (izšlo 2019). Komelj, M.: Akademik Primož Simoniti (1936–2018). Glasnik Slovenske matice, 2018, str. 231–236 (izšlo 2019). Komelj M.: Izjava ob požaru v pariški notredamski katedrali. Anketa »Naša Go-spa je žrtvovala svojo katedralo, da bi mnoge pritegnila k Sinu«. Družina, 5. maja 2019, str. 2. Komelj M.: Uvodna beseda. Oktobrska revolucija 1917–2017. Med izkušnjo, in-terpretacijo in poetizacijo. Ljubljana, ZRC SAZU, 2019, str. 7. Komelj M.: Življenje med angeli. Spremna beseda v pesniški zbirki Smiljana trobiša Angeli v mojem svetu. Novo mesto, založba Spes, 2019, str. 51–53. Komelj M.: Ivan Cankar v oceh likovnih umetnikov akademikov (povzetek). Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 2019, str. 120–121. Komelj M.: Alojz Rebula (1924–2018). Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 2019, str. 312–324. Komelj M.: Slovo Cirila Zlobca (1925–2018). Letopis Slovenske akademije zna­nosti in umetnosti. Ljubljana, 2019, str. 324–334. Komelj M.: Metka Krašovec (1941–2018). Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana, 2019, str. 343–351. Komelj M.: Irena Gayatri Horvat. V graficnem zavetju drevesnih spominov. Spremno besedilo v katalogu razstav Layerjeve hiše v Kranju in na razstav­nem listu galerije stolpa Škrlovec. Komelj M.: In memoriam. Lojze Gostiša (1923–2018). Delo, 19. VI. 2019, str. 23 (neavtorizirana skrajšava avtorjevega nekrologa s spletne strani Slovenske matice). Komelj M.: Eksplozija življenja v slikarstvu Jožeta Spacala. Razstavna zgibanka ob razstavi v pomniku miru na Cerju. Miren, Kostanjevica na Krasu, 2019. Komelj M.: Izjava o usodi zapušcene Božidarja Jakca, vljucena v sestavek Vojka Urbancica Jubilejno okrnjeni Jakac. Delo, 20. XI. 2019, str. 17. Komelj M.: Umetnostnozgodovinski del gimnazijskega ucbenika Beatriz Cerkez Tomšic Likovno snovanje. Ljubljana 2010, dodatno natisnjeno v letu 2019. NASTOPI NA PRIREDITVAH, GOVORI, PREDAVANJA Komelj M.: O sodelovanju z revijo Vzgoja pri izbiri in razlagi naslovnic. Sodelo­vanje na pogovoru o vzgoji in poslanstvu revije Vzgoja ob njeni 20-letnici. Ljubljana, dvorana pri sv. Jakobu, 10. I. 2019. Komelj M.: Slovo od Tince Stegovec (1927–2019). Poslovilni govor na novih lju­bljanskih Žalah, 21. I. 2019. Komelj M.: Portretna galerija Slovenske matice. Predavanje ob dnevu odprtih vrat Slovenske matice. Ljubljana, Slovenska matica, 4. II. 2019. Komelj M.: Stane Kregar in sodobna cerkvena umetnost. Pogovor Andreja Do-bleharja z M. Komeljem in Jožefom Muhovicem ob praznovanju 25-letnice Galerije Staneta Kregarja. Velika dvorana v Zavodu sv. Stanislava, 6. II. 2019. Komelj M.: Pogovor Andreja Lokarja z Milckom Komeljem o umetnosti. V okviru prireditev KUD Kdo. Kulturni vecer v Trubarjevi hiši literature, Ljubljana, 14. II. 2019. Komelj M.: Pomen arhitekturne risbe. Nagovor ob otvoritvi razstave Arhitekt v risbi. Ljubljana, Prešernova dvorana SAZU, 25. II. 2019. Komelj M.: Življenje z umetnostjo. Pogovor Ignacije Fridl Jarc z Milckom Ko­meljem. Ljubljana, Knjižnica Otona Župancica, 12. III. 2019. Komelj M.: Graficna umetnost Marie Karnar - Melesheve. Govor ob otvoritvi razstave. Novo mesto, galerija Krka, 19. III. 2019. Komelj M.: Pogovor z akademikom, prof. dr. Milckom Komeljem (o Božidarju Jakcu). Ob zakljucku razstave Božidar Jakac – podoba in moc krajine. Novo mesto, Jakcev dom, 16. IV. 2019. Komelj M.: Clovek kot umetniško delo. Sodelovanje na pogovoru v okviru Sve­tovnega etosa Slovenije ob 20-letnici revije Vzgoja. Ljubljana, Mestna knji­žnica, 23. IV. 2019. Komelj M.: Bratuševa slikarska afirmacija življenja. Govor ob otvoritvi jubilejne razstave ob 70-letnici Lucijana Bratuša. Ajdovšcina, Lokarjeva galerija, 10. V. 2019. Komelj M.: Kulturna dedišcina v porecju Krke in Kolpe. Referat na posvetu Do-lenjske akademske pobude Cezmejno e-sodelovanje v e-regiji. Novo mesto, Kulturni dom Janeza Trdine, 22. V. 2019. Komelj M.: Govor ob otvoritvi razstave akademika Andreja Jemca Vse, kar je … (akrilne slike iz let 2018 in 2019). Ljubljana, Galerija AS, 19. VI. 2019. Komelj M.: Govor na otvoritvi razstave Anite Indihar Dimic in Natalije Juhart. Ljubljana, galerija Srecišce, Hostel Celica, 24. IX. 2019 Komelj M.: Predstavitev nagrajenca Zveze društev slovenskih likovnih umetni­kov za življenjsko delo prof. Crtomira Freliha. Kranj, Galerija Zavoda za spomeniško varstvo, 1. X. 2019. Komelj M.: Govor ob otvoritvi jubilejne razstave akrilnih slik Jožeta Spacala Življenje v eksploziji. Cerje, Pomnik miru, 2. X. 2019. Komelj M.: Življenje z umetnostjo. Odlomek iz istoimenske knjige je bil vklju-cen v scenarij slavnostne akademije ob 100-letnici Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani. 24. IX. ga je v Cankarjevem domu v Ljubljani povedal igralec Aljaž Jovanovic. Komelj M.: Pogovor o Lojzetu Gostiši. Spraševal je Miha Naglic. Žiri, kulturni dom, 26. IX. 2019. (Prireditev po odkritju spominske plošce in projekciji TV filma o Izidorju Cankarju.) Komelj M.: O Severinu Šaliju in Francetu Piberniku. Govor na predstavitvi Pi-bernikove knjige o Severinu Šaliju. Novo mesto, knjižnica Mirana Jarca, 15. X. 2019. Komelj M.: Predstavitev likovne monografije Andreja Jemca Vse, kar je ..., Lju­bljana, tiskovna konferenca na Slovenski matici, 19. XII. 2019. Komelj M.: O umetnosti Andreja Jemca. Sodelovanje v pogovoru z umetnikom ob izidu monografije. Pogovor je vodila Ignacija Fridl Jarc. Ljubljana, Slo­venska matica, 23. XII. 2019. SODELOVANJE V TV ODDAJAH Komelj M.: Izjave o zgodovini in pomenu Prešernovih nagrad, predvajano na Prešernov praznik TV Slovenija, 8. II. 2019. Komelj M.: O pomenu umetnosti. TV Slovenija, oddaja Obzorje duha, 3. II. 2019. Komelj M.: Izjava o pomenu Slovenske matice. TV Slovenija, Dnevnik, 4. II. 2019. Komelj M.: Otoki svetlobe. Režija Alma Lapajne. Vloga v dokumentarnem fil-mu o M. Komelju. TV Slovenija 2, 16. V. 2019 (ponovitev); TV Slovenija 1, 30. V. (ponovitev) in TV Slovenija 2, 11. IX. 2019 (ponovitev). Komelj M.: Izjava o ilustratorki Jelki Reichman. TV Slovenija 1, Tednik, 20. V. 2019. Komelj M.: Temna stran meseca v luci likovne ustvarjalnosti 20 let pozneje. Temna stran meseca II. Predvajanje prispevka z mednarodne konference Študijskega centra za narodno spravo, 2019. Druga ponovitev prispevka na TV 24. Komelj M.: Sodelovanje v TV oddaji o Novem mestu Mestne panorame. Novo mesto, 24. VI. 2019. Dvakrat predvajano na TV Slovenija 18. XII. 2019. SODELOVANJE V RADIJSKIH ODDAJAH Komelj M.: O Stanetu Kregarju in sodobni cerkveni slovenski umetnosti. Ob razstavi v zavodu sv. Stanislava. Radio Slovenija, Kulturni fokus. 6. II. 2019. Komelj M.: O letošnji Prešernovi proslavi. Izjava za STA. 7. II. 2019. Komelj M.: Temna stran meseca v luci slovenske likovne umetnosti 20 let po­zneje. Ljubljana, Radio Ognjišce, oddaja Moja zgodba, 28. VII. 2019. Zvocni posnetek z mednarodne konference Študijskega centra za narodno spravo v Državnem svetu 13. XI. 2018. Komelj M.: Pogovor o umetnosti Jožeta Spacala. Radio Koper, 2. X. 2019. Komelj M.: Pogovor o umetnosti Jožeta Spacala. Radio Robin, Nova Gorica, 2. X. 2019. UREDNIŠTVO Komelj M.: Forum, revija Slovenskega društva likovnih kritikov; clan uredni­štva knjižnih izdaj SDLK. Janko Kos OBJAVE Kos J.: Nova filozofska branja Cankarjevih del. V: Akademijski pogledi na Can-karja, ur. Jesenšek M. in Kos J. Razprave–Dissertationes XCIII, Ljubljana : SAZU, 2019, 72–79. Kos J.: Prešernova pesniška misel o smrti. V: Poezija in smrt pesnikov sta življe­nje, ur. Zajc N., Ljubljana : Založba ZRC, 2019, 75–80. Kos J.: Skrb za kulturno dedišcino. Demokracija XXIV (3) : 41 (2019). Kos J.: Price sedanjosti FF. V: Slavnostni zbornik ob 100-letnici Filozofske fakul­tete Univerze v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, 2019, 126–128. Kos J.: Cas za nov obrat k literarni klasiki. V: Klasicna Beletrina, Ljubljana : Beletrina, 2019. Kos J.: Hrepenenje po lepem – naš pogovor: dr. Janko Kos. V: Vzgoja, revija za ucitelje, vzgojitelje in starše, letnik XXI/3, št. 83, str. 19–22. Kos J.: Skrbno izbrani književni klasiki. Intervju, Delo, 8. 11. 2019, str. 12. Kos J.: Potreba po živi duhovni kulturi. pogovor: Lokar A., Slovenski cas 115, november 2019, str. 4–5. DRUGO Kos J.: Pogovor o knjigi Iskanje slovenske poti, Nova TV 24, 5. 1. 2019. Kos J.: Uvodna beseda na Interdisciplinarnem mednarodnem simpoziju Oži­vljeni Vodnik, ob 200-letnici Valentina Vodnika, SAZU, 31. 1. 2019. Kos J.: Predavanje Ivan Cankar, kršcanstvo in Cerkev, Cankarjeva knjižnica na Vrhniki, 5. 2. 2019. Kos J.: Kaj je narobe s kulturno politiko Evrope in Slovenije?, referat na javni tribuni Zbora za republiko, 3. 4. 2019. Kos J.: Pogovor z Andrejem Lokarjem o literaturi in filozofiji, Trubarjeva hiša liteature, 9. 5. 2019. Kos J.: Sodobne etike in kršcanski etos, predavanje v Združenju univerzitetnih izobraženk Slovenije, 13. 5. 2019. Kos J.: Ivan Cankar in primerjala književnost, predavanje na Filozofski fakul­teti, 4. 6. 2019. Kos J.: Slovenski narod, pogovor na Novi univerzi, 20. 6. 2019. Kos J.: Slovenska literarna veda na Filozofski fakulteti ob njeni stoletnici, 24. 9. 2019. Kos J.: Duhovnost v vzgojnem procesu, predavanje v Društvu slovenskih katoli­ških pedagogov, Slom pri Ponikvi, Na Slomškov dan, 28. 9. 2019. Kos J.: Ivan Cankar na maturi, predavanje na Filozofski fakulteti za ucitelje slovenšcine, 30. 9. 2019. Kos J.: Ob tridesetletnici padca berlinskega zidu, pogovor na Novi TV 24, 8. 11. 2019. Kos J.: Žiga Zois kot osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva, predavanje na simpoziju ob dvestoletnici smrti barona Zoisa, ZRC SAZU, 21. 11. 2019. Kos J.: O Danetu Zajcu ob devetdesetletnici rojstva, predavanje na Tretji uni-verzi, 13. 12. 2019. Kos J.: Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo, predavanje v Združenju za slo­vensko besedo, 19. 12. 2019. Hojka Kraigher OBJAVE Mrak T., Kraigher H.: Vpliv suše na drobne korenine dreves in ektomikorizo v gozdnih ekosistemih = Effects of drought on tree fine roots and ectomycor­rhiza in forest ecosystems. Acta Silvae et Ligni, 2019, 120, 1–12. Železnik P., Westergren M., Božic G., Eler K., Bajc M., Helmisaari H.-S., Hor­vath A., Kraigher H.: Root growth dynamics of three beech (Fagus sylvatica L.) provenances. Forest Ecology and Management, 2019, 431, 35–43. Stojnic S., Avramidou E. V., Fussi B., Westergren M., Orlovic S., Matovic B., Tru­dic B., Kraigher H., Aravanopoulos F., Konnert M.: Assessment of genetic diversity and population genetic structure of Norway Spruce (Picea abies (L.) Karsten) at its Southern lineage in Europe: implications for conservati­on of forest genetic resources. Forests, 2019, 3, cl. 258, 15 str. Bakker M., Brunner I., Ashwood F., Bjarnadottir B., Bolger T., Břrja I., Carnol M., Cudlin P., Dalsgaard L., Erktan A., Kraigher H., Mrak T., et al.: Below-ground biodiversity relates positively to ecosystem services of European forests. Frontiers in forests and global change, 2019, 2, št. 6, 23 str. Unuk T., Martinovic T., Finžgar D., Šibanc N., Grebenc T., Kraigher H.: Root­-associated fungal communities from two phenologically contrasting Silver Fir (Abies alba Mill.) groups of trees. Frontiers in plant science, 2019, 10, cl. 214, 11 str. Katanic M., Orlovic S., Grebenc T., Bajc M., Pekec S., Drekic M., Kraigher H.: Ectomycorrhizae of Norway spruce from its southernmost natural distri­bution range in Serbia. IForest, 2019, 12, 43-50. Shi W.-G., Liu W., Yu W., Zhang Y., Ding S., Li H., Mrak T., Kraigher H., Luo Z.-B.: Abscisic acid enhances lead translocation from the roots to the leaves and alleviates its toxicity in Populus x canescens. Journal of hazardous ma­terials, 2019, 362, 275-285. Mrak T., Štraus I., Grebenc T., Gricar J., Hoshika Y., Carriero G., Paoletti E., Kraigher H.: Different belowground responses to elevated ozone and soil water deficit in three European oak species (Quercus ilex, Q. pubescens and Q.robur). Science of the total environment, 2019, 651, 1310-1320. Kraigher H., Westergren M.: Obnove gozdov se bomo morali lotiti nacrtno in strokovno. Eko dežela, 2019, 4, 14–15. Kraigher H.: Resolucija o razvoju kmetijstva, predelave hrane in podeželja zane­marja gozdarstvo. Eko dežela, 2019, 4, 24. Kraigher H.: Kljucne naloge na podrocju rabe zemljišc za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Eko dežela, 2019, 4, 25. Krajnc N., Simoncic P., Kutnar L., Žlindra D., Piškur B., Ogris N., Kraigher H., Božic G., Skudnik M., Triplat M.: Raziskovalno delo kot del javne gozdar­ske službe = Research work as a part of public forestry service. Gozdarski vestnik, 2019, 77, 9, 346–359. Kraigher H., Božic G., Dovc N.: Seznam gozdnih semenskih objektov : stanje na dan 1. 1. 2019. Uradni list Republike Slovenije, 2019, 29, 5, 170–179. Brus R., Kraigher H., Diaci J., Ogris N., Westergren M., Humar M.: Uporab­nost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst. V: Kraigher H. (ur.), Humar M. (ur.). Klimatske spremembe in gozd. Studia Forestalia Slovenica, 162. 1. izd. Ljubljana: Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019, 8–12. Gricar J., Lavric M., Eler K., Hafner P., Mrak T., Zavadlav S., Ferlan M., Štraus I., Šibanc N., Vodnik D., Kraigher H.: Odziv puhastega hrasta (Quercus pu­bescens) na Podgorskem krasu na ekstremne vremenske dogodke. V: Kraig-her H. (ur.), Humar M. (ur.). Klimatske spremembe in gozd. Studia Forestalia Slovenica, 162. 1. izd. Ljubljana: Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019, 23–26. Westergren M., Božic G., Brus R., Grebenc T., Jarni K., Železnik P., Kraigher H.: Poznavanje genetike in biologije drevesnih vrst je pomembno za izvajanje obnove v gozdovih. V: Kraigher H. (ur.), Humar M. (ur.). Klimatske spre­membe in gozd. Studia Forestalia Slovenica, 162. 1. izd. Ljubljana: Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019, 36-42. Gricar J., Lavric M., Eler K., Hafner P., Mrak T., Zavadlav S., Ferlan M., Štraus I., Šibanc N., Vodnik D., Kraigher H.: Odziv hrasta (Quercus pubescens) na Podgorskem krasu na ekstremne vremenske dogodke. V: Kraigher H. (ur.), Humar M. (ur.). Klimatske spremembe in gozd. Studia Forestalia Slovenica, 162. 1. izd. Ljubljana: Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019, 23–26. Kraigher H., Bajc M., Božic G., Brus R., Jarni K., Westergren M.: Forests, forest­ry and the Slovenian forest genetic resources programme. V: Šijacic-Nikolic M. (ur.), Milovanovic J. (ur.), Nonic M. (ur.). Forests of Southeast Europe un­der a changing climate. 1st ed. Cham: Springer, Advances in Global Change Research, 65. 2019, cop. 2018, str. 29–47. Brus R., Božic G., Kraigher H., Jarni K.: Register of Wild Cherry (Prunus avium L.) Plus Trees in Slovenia. V: Šijacic-Nikolic M. (ur.), Milovanovic J. (ur.), Nonic M. (ur.). Forests of Southeast Europe under a changing climate. 1st ed. Cham: Springer, Advances in Global Change Research, 65. 2019, cop. 2018, str. 271–275. Božic G., Kraigher H.: International European Beech provenance trial Kamen-ski hrib/Straža in Slovenia. V: Šijacic-Nikolic M. (ur.), Milovanovic J. (ur.), Nonic M. (ur.). Forests of Southeast Europe under a changing climate. 1st ed. Cham: Springer, Advances in Global Change Research, 65. 2019, cop. 2018, str. 277–282. DRUGO Kraigher H.: Semenarski praktikum in postopki v gozdnem semenarstvu in drevesnicarstvu – 2. prenovljena izdaja: predavanje na delavnici »Ohranja­nje gozdnih genskih virov - pravilniki in praksa«, Ljubljana, 10. oktober 2019. Kraigher H.: Sustainable' forestry in SEE - China in the late Anthropocene : presented at United nations climate change conference, COP 24, Katowice, 17. 12. 2018. Kraigher H (ur.) Gozd in podnebne spremembe : povzetki referatov znanstve­nega srecanja Gozd in les, Ljubljana, 28. novembra 2019. Ljubljana: Studia Forestalia Slovenica, 163. Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slove­nica, 2019, 43 str. Kraigher H. (urednik), Humar M. (urednik). Klimatske spremembe in gozd. 1. izd. Studia Forestalia Slovenica, 162. Ljubljana: Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije, 2019, 66 str. Kraigher H. (glavna ur. 2015–). Lifegenmon novice. Ljubljana: Gozdarski inšti-tut Slovenije, Založna Silva Slovenica, 2015–. Ratej M. (avtor, oseba, ki intervjuva), Gregoric M.: Vse živo. 5, Rastline - špeku­lantke in altruistke!. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2019, Frekvenca X, 148. https://val202.rtvslo.si/2019/03/frekvenca-x-148/. Aljoz Kralj OBJAVE Kralj A.: O pricujoci knjigi. V: Lojze Vodovnik, znanstvenik in humanist 1933– 2000, str. 5–8. Kralj A.: Med elektronsko mikroskopijo in elektromedicino. V: Lojze Vodovnik, znanstvenik in humanist 1933–2000, str. 29–48. Kralj A.: Funkcionalna elektricna stimulacija FES. V: Lojze Vodovnik, znanstve­nik in humanist 1933–2000, str. 55–100. Kralj A.: Pogovor z Miro Veselom. V: Lojze Vodovnik, znanstvenik in humanist 1933–2000, str. 309–319. Kralj A.: Vzpostavljanje nove podobe Univerze v Ljubljani; Zapis izbranih spo­minov, Universitatis labacensis rector fui, Spomini na rektorska leta, ur. Pejovnik S. in Smolej T., Univerza v Ljubljani, ob stoletnici delovanja, UL 100, Ljubljana 2019, str. 91–138. DRUGO Kralj A. (ur.): Lojze Vodovnik, znanstvenik in humanist 1933–2000, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2019, str. 394. Kralj A., Leban I.: O delovanju akreditacije univerz v Evropi, Od minimalnih standardov k odlicnosti, Posvet o kakovosti v visokem šolstvu, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, NAKVIS, Slo­venska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 7. maja 2019. Andrej Kranjc Kranjc A.: 18th century world´s depths record?. V: Mulaomerovic J. (ur.). Proce­edings of the International Symposium on Hy[!]story of Speleology and Kar­stology in Alps, Carpathians, and Dinarides, ALCADI 2018. Sarajevo: Center for Karst and Speleology. 2019, str. 37–44. Kranjc A.: Geografski oris prostora. V: Tam med Malo in Véliko goró : slovstvena folklora Ribniške doline. 1. natis. Ribnica: Miklova hiša. 2019, str. 44–51. Kranjc A. (avtor, ur., fotograf), Kariž S. (avtor, ur.), Paternost S. (avtor, ur.), Polak S., Bercon M. (urednik): De grot van Postojna : [toeristische gids]. Po-stojna: Postojnska jama, 2019. 94 str. Kranjc A. (avtor, ur., fotograf), Kariž S., Paternost S., Polak S.: La gruta de Po-stojna : [guía turistica]. Postojna: Postojnska jama, 2019. 94 str. Kranjc A. (avtor predgovora v:) Juvanec B. Slovenija, arhitektura in dedišcina. 1. izd. Ljubljana: i2: SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2019, str. 4–5. Lucic I.: Presvlacenje krša : povijest poznavanja Dinarskog krša na primjeru Popo­va polja. Zagreb; Sarajevo: Synopsis; Široki Brijeg: Multi-trade. Janez Kranjc OBJAVE Kranjc J.: Die Zeit der Illyrischen Provinzen im slowenischen kollektiven Ge-dächtnis. V: Hamza G. (ur.), Hlavacka M. (ur.), Takii K. (ur.). Rechtstransfer in der Geschichte : Internationale Festschrift für Wilhelm Brauneder zum 75. Geburtstag. Berlin [etc.]: P. Lang. cop. 2019, str. 201–217. Kranjc J.: Gregor Krek, njegovo delo v pravosodju in prispevek k oblikovanju pravosodne knjižnice, Slovenski pravniki in zacetki slovenske državno­sti, Tematska številka revije Prispevki za novejšo zgodovino, Vol 59 No 2 (2019), https://ojs.inz.si/pnz/issue/view/19. Kranjc J.: Ulp. D. 6, 1, 9 – Nochmals zum Problem der Passivlegitimation bei der rei vindicatio, Perpauca terrena blande honori dedicata pocta/ Petro-vi Blahovi k nedožitým 80. narodeninám, Trnavská univerzita v Trnave, Právnická fakulta, 2019, str. 253–267. Kranjc J.: Nekaj misli o pouku tuje pravne terminologije ter razumevanju in prevajanju tujejezicnih pravnih besedil. V: Jemec Tomazin M. (ur.), et al. Med jasnostjo in nedolocenostjo : pravna terminologija v zgodovini, teoriji in praksi. 1. natis. Ljubljana: Lexpera, GV založba: Pravna fakulteta, 2019. Str. 329–343, 448–449, 486. Zbirka Pravna obzorja, 54. Kranjc J.: Privilegia ne inroganto, v tisku za Collection of papers in Honor of Professor Srdan Šarkic, Beograd. DRUGO Kranjc J. (soorganizator) Poletna šola avstrijskega prava (v sodelovanju s Pravno fakulteto dunajske univerze). Kranjc J. (soorganizator) Poletna šola ruskega prava (v sodelovanju s Pravnim inštitutom Irkutske državne univerze). Kranjc J. (soorganizator) Skupni seminar pravnih fakultet univerz iz Ljubljane in Leipziga z naslovom Zakon in milost – Pravo v Evropi med togo veljavo in gibko uporabo« (Gesetz und Gnade – Recht in Europa zwischen strikter Geltung und flexibler Anwendung). Kranjc J. (soorganizator) poletna šola francoskega in evropskega prava (v so-delovanju s pravno fakulteto univerze iz Poitiersa; glavna organizatorka Kramberger Škerlj J.). Kranjc J. (vodja) Mednarodni forum, Pravna fakulteta. Jože Krašovec OBJAVE Krašovec J.: Božja pravicnost med kaznovanjem in odpušcanjem v hebrejski Bibliji = God's Justice between Punishment and Forgiveness in the Hebrew Bible. Bogoslovni vestnik, 2019, letn. 79, št. 4, str. 877–890. Krašovec J.: The Development of St Jerome's Views on the Translation and Inter­pretation of the Holy Bible (uvodno plenarno predavanje) V: Hieronymus noster: Mednarodni simpozij ob 1600-letnici Hieronimove smrti, Ljubljana 23.–26. oktobra. cop. 2019, str. 9. Krašovec J.: Conversion of the Nations according to Isaiah 19:16-25. V: 23rd Congress of the International Organization for the Study of the Old Testa­ment, Aberdeen, 4-9 August 2019. Aberdeen: University. cop. 2019, str. 152. Krašovec J.: Izzivi v prevajanju Svetega pisma. Virtuti & musis, 2019, letn. 56, št. 1, str. 17–18. Krašovec J.: Biblicna arheološka zbirka, sad Božje milosti. Edinost in dialog, 2019, letn. 74, št. 1, str. 381–84. DRUGO Dovjak M., Krašovec J.: Vloga in pomen posameznika v procesu graditve stavb (predavanje) : Ljubljana, 26. 2. 2019, Dvorana Slovenske matice. Krašovec J.: Ne boj se, ce verjameš v Božjo navzocnost! : akademski profesor Jože Krašovec o uresnicevanju mesijanskih napovedi. Družina. 2019, letn. 68, št. 51/52, str. 4–5. Krašovec J.: Kumranski rokopisi: prispevek v oddaji Obzorja duha, TVSLO 1, 27. jan. 2019. Krašovec J. (ur., prevajalec): Sveto pismo, Zgodovinske knjige : drugi del : jeruza­lemska izdaja. 1. izd. Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca: Družina, 2019. 247 str. Krašovec J. (clan ur. odbora 2001–) Acta theologica Sloveniae. Ljubljana: Teološka fakulteta: Inštitut za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje kršcanstvo, 2001–. Krašovec J. (clan ur. sveta 1997–) Bogoslovni vestnik. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 1920–. Krašovec J. (clan ur. sveta 2013–) Religious and sacred poetry. Kraków: Scholar­ly Foundation of Catholics »Eschaton«: = Fundacja Naukowa Katolików »Eschaton«, 2013–. Krašovec J. (clan ur. sveta 1997–) Tretji dan. Ljubljana: Društvo SKAM: Med-škofijski odbor za mladino, 1984/1985–. Krašovec J. (clan ur. sveta 1995–) Vetus Testamentum. Leiden: Brill. Ivan Kreft OBJAVE Kreft I., Germ M., Golob A., Ikeda K., Ikeda S., Vombergar B., Luthar Z.: Rutin and quercetin in buckwheat - genetics, evolution, plant protection, food science and nutrition. V: Advances in buckwheat research: proceedings of the 14th International Symposium on Buckwheat, North-Eastern Hill University, Shillong, Meghalaya, India, 3-6 Sept. 2019, 14th International Symposium on Buckwheat, North-Eastern Hill University, Shillong, Meghalaya, India, 2019. 93-98. Germ M., Kacjan-Maršic N., Šircelj H., Kroflic A., Jerše A., Golob A., Gaberšcik A., Stibilj V., Gadžo D., Park C. H., Kreft I.: Biofortification of buckwheat with mineral elements. V: Advances in buckwheat research : proceedings of the 14th International Symposium on Buckwheat, North-Eastern Hill Univer­sity, Shillong, Meghalaya, India, 3-6 Sept. 2019, 14th International Sympo­sium on Buckwheat, North-Eastern Hill University, Shillong, Meghalaya, India, 2019, 106–112. Park C. H., Kalam A., Park B. J., Germ M., Kreft I.: Effect of liquid SiO2 on plant growth, yield and rutin content of Tartary and common buckw­heat. V: Advances in buckwheat research: proceedings of the 14th Inter­national Symposium on Buckwheat, North-Eastern Hill University, Shil­long, Meghalaya, India, 3-6 Sept. 2019, 14th International Symposium on Buckwheat, North-Eastern Hill University, Shillong, Meghalaya, India, 2019, 144. Vombergar B., Kreft I., Horvat M., Vorih S.: [Ajda] = [Buckwheat]: 2020. Ma-ribor: Društvo živilskih in prehranskih strokovnih delavcev SV Slovenije, 2019. 1 koledar (14 listov). Kreft I.: Akademik prof. dddr. Jože Macek: devetdesetletnik. Folia biologica et geologica, 2019, 60, 2, 5–6. Kreft I., Vombergar B.: Tatarska ajda – vir inovacij pri nas in v Evropi. V: No-vitete in izboljšave v mlinarstvu, pekarstvu ter slašcicarstvu, 16. slovenski simpozij mlinarstva, pekarstva in slašcicarstva »Mlinarstvo in pekarstvo«, 29. maj 2019, Portorož. [Ljubljana]: Robinson, 4–5. Pivk Kupirovic U., Kušar A., Pravst I., Kreft I.: Inovativnost pri razvoju žitnih izdelkov: izboljševanje sestave živil kot priložnost za proizvajalce. V: No-vitete in izboljšave v mlinarstvu, pekarstvu ter slašcicarstvu, 16. slovenski simpozij mlinarstva, pekarstva in slašcicarstva Mlinarstvo in pekarstvo, 29. maj 2019, Portorož. [Ljubljana]: Robinson. 5. Golob A., Kugovnik A., Kreft I., Gaberšcik A., Germ M.: The interactions be­tween UV radiation, drought and selenium in different buckwheat speci­es = Interakcije med UV sevanjem, sušo in selenom pri razlicnih vrstah ajde. Acta biologica slovenica, 2019, 62, 57–66. Vombergar B., Kreft I., Horvat M., Vorih S.: Oves = Oats. Ljubljana: Kmecki glas, 2019. 120. Kreft I. Slovensko kmetijsko šolstvo in agronomija na Univerzi v Ljubljani pri razvoju slovenskega znanja, družbe in države. V: Lukšic, I. (ur.). Vloga Uni-verze v Ljubljani pri preoblikovanju naroda v državo, (Knjižna zbirka Stici-šca). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. 2019, 155–158. Germ M., Vombergar B., Vogrincic M., Golob A., Kreft I.: Tatarska ajda v Slo­veniji. Proteus: ilustriran casopis za poljudno prirodoznanstvo, sep. 2019, 82, 15–19. Germ M., Árvay J., Vollmannová A., Tóth T., Golob A., Luthar Z., Kreft I.: The temperature threshold for the transformation of rutin to quercetin in Tar­tary buckwheat dough. Food chemistry, 2019, 283, 28–31. DRUGO Kreft I. (intervjuvanec) Das Superfood der Urzeit lässt sich vielfältig inse­tzen. Back Business: das Entscheider-Magazin für die Backbranche, 26. 1. 2019, no. 1, 18–19. Kreft I. (predavanje). Genetic research in Slovenia 1920-1990 : Colloquium of ge­netics 2019, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 30. 9. 2019. Kreft I. (predavanje). Factors influencing food preferences: Uppsala University, Department of Food, Nutrition and Dietetics, Uppsala, Sweden, September 23, 2019. Kreft I. (glavni in odgovorni ur. 2016–) Folia biologica et geologica. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2009–. Kreft I. (glavni in odgovorni ur. 2017–) Fagopyrum. [Spletna izd.]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1981–. Peter Križan OBJAVE Li H., Biswal J. P., Bracko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Staric M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Azimuthal asymmetries of back-to­-back p±p± - (p0, ., p±)(p0, ., p±) pairs in e+e-e+e-annihilation. Physi­cal review.D. 2019, vol. 100, no. 9, str. 092008-1–092008-26. DOI: 10.1103/ PhysRevD.100.092008. Križan P.: Belle II in superKEKB : s pospeševalnikom na lovu za redkimi pro-cesi. V: Kobal E. (ur.). Prebujanje plemenitosti in modrosti. Fizika osnovnih delcev. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Slovenska znanstvena fundacija, 2019. Str. 13–18. Pal B., Biswal J. P., Bracko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Staric M., et al., Belle Collaboration. Evidence for the decay B0.pŻpp0B0Regula.ppŻp0. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 9, str. 091104-1–091104-8. DOI: 10.1103/ PhysRevD.99.091104. Mrvar M., Dolenec R., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Šantelj L., et al.: First experience with Belle II Aerogel Rich detector. V: Batignani G. (ur.). Pro­ceedings of the Frontier Detectors for Frontier Physics, 14th Pisa Meeting on Advanced Detectors, 27 May to 2 June 2018, La Biodola, Isola d'Elba, Italy. Amsterdam: Elsevier, 2019. Vol. 946, str. 552–553. Nuclear instruments and methods in physics research, vol. 936. Resmi P. K., Biswal J. P., Bracko M., Golob B., Križan P., Pestotnik R., Staric M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: First measurement of the CKM angle .3.3 using B±.D(K0Sp+p(-p0)K±B±.D(KS0p+p(-p0)K± decays. The journal of high energy physics. 2019, vol. 2019, no. 10, str. 178-1–178-27. DOI: 10.1007/JHEP10(2019)178. Li Y. B., Biswal J. P., Bracko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Staric M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: First measurements of absolute bran­ching fractions of the .+c.c+ baryon at Belle. Physical review.D. 2019, vol. 100, no. 3, str. 031101-1–031101-8. DOI: 10.1103/PhysRevD.100.031101. Li Y. B., Biswal J. P., Bracko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Pestotnik R., Staric M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: First measurements of absolute branching fractions of the .0c.c0 baryon at Belle. Physical review letters. [Print ed.]. 2019, vol. 122, no. 8, str. 082001-1–082001-7. DOI: 10.1103/PhysRevLett.122.082001. Križan P.: Izzivi fizike osnovnih delcev : (Dvorana SAZU, 20. septembra 2017). V: Simoniti V. (ur.). Nastopna predavanja novih izrednih clanic in clanov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 205–209. Lai, Y.-T., Biswal J. P., Bracko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Mrvar M., Pestotnik R., Staric M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: Me­asurement of branching fraction and final-state asymmetry for the ŻB0.K0SK±p±BŻ0.KS0K±p± decay. Physical review.D. 2019, vol. 100, no. 1, str. 011101-1–011101-9.DOI: 10.1103/PhysRevD.100.011101. Waheed E., Biswal J. P., Bracko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Stanic S., Staric M., et al., Belle Collaboration: Measurement of the CKM matrix element |Vcb||Vcb| from B0.D*-l+.lB0.D*-l+.lat Belle. Physi­cal review.D. 2019, vol. 100, no. 5, str. 052007-1–052007-32. DOI: 10.1103/ PhysRevD.100.052007. Yusa Y., Biswal J. P., Bracko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej M., Na-nut T., Pestotnik R., Staric M. et al., Belle Collaboration: Measurement of time-dependent CPCP violation in B0.K0Sp0p0B0.KS0p0p0 decays. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 1, str. 011102-1–011102-7. DOI: 10.1103/ PhysRevD.99.011102. Kaliyar A. B., Biswal J. P., Bracko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Staric M., et al., Belle Collaboration: Measurements of branching fracti­on and direct CPCP asymmetry in B±.K0SK0SK±B±.KS0KS0K± and a search for B±.K0SK0Sp±B±.KS0KS0p±. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 3, str. 031102-1–031102-9. DOI: 10.1103/PhysRevD.99.031102. Watanuki S., Biswal J. P., Bracko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pesto-tnik R., Stanic S., Staric M., Šantelj L., Zupanc A., Et Al., Belle Collabora­tion: Measurements of isospin asymmetry and difference of direct CPCP asymmetries in inclusive B.Xs.B.Xs. decays. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 3, str. 032012-1–032012-13. DOI: 10.1103/PhysRevD.99.032012. Yin J. Biswal J. P., Bracko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Stanic S., Staric M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: Observation of t-.p-.te+e-t-.p-.te+e- and search for t-.p-.tµ+µ-t-.p-.tµ+µ-. Physical review.D. 2019, vol. 100, no. 7, str. 071101-1–071101-9. DOI: 10.1103/ PhysRevD.100.071101. Sumihama M., Biswal J. P., Bracko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pestotnik R., Staric M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: Observa­tion of .(1620)0.(1620)0 and evidence for .(1690)0.(1690)0 in .+c..- p+p+.c+..-p+p+ decays. Physical review letters. [Print ed.]. 2019, vol. 122, no. 7, str. 072501-1-072501-7. DOI: 10.1103/PhysRevLett.122.072501. Mizuk R., Biswal J. P., Bracko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Staric M., et al., Belle Collaboration: Observation of a new structure near 10.75 GeV in the energy dependence of the e+e-..(nS)p+p-e+e-..(nS) p+p-(n=1,2,3n=1,2,3) cross sections. The journal of high energy physics. 2019, vol. 2019, no. 10, str. 220-1-220-26. DOI: 10.1007/JHEP10(2019)220. Lu P.-C., Biswal J. P., Bracko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pesto-tnik R., Staric M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Obser­vation of B+.pŻ.K+K-B+.p.ŻK+K- and B+.Żp.K+K+B+.pŻ.K+K+. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 3, str. 032003-1-032003-9. DOI: 10.1103/ PhysRevD.99.032003. Guan Y., Biswal J. P., Bracko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pestotnik R., Staric M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration: Observation of transverse ./Ż../.Ż hyperon polarization in e+e-e+e-an­nihilation at Belle. Physical review letters. [Print ed.]. 2019, vol. 122, no. 4, str. 042001-1–042001-8. DOI: 10.1103/PhysRevLett.122.042001. Jia S., Biswal J. P., Bracko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Stanic S., Staric M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration. Search for O(2012).K.( 1530).Kp.O(2012).K.(1530).Kp. at Belle. Physical review.D. 2019, vol. 100, no. 3, str. 032006-1–032006-11. DOI: 10.1103/PhysRevD.100.032006. Seong I. S., Biswal J. P., Bracko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej M., Nanut T., Pestotnik R., Stanic S., Staric M., Šantelj L., Zupanc A., et al., Belle Collaboration. Search for a light CP-odd Higgs boson and low-mass dark matter at the Belle experiment. Physical review letters. [Print ed.]. 2019, vol. 122, no. 1, str. 011801-1–011801-8. DOI: 10.1103/PhysRevLett.122.011801. Chou P-.C., Biswal J. P., Bracko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Staric M., Šan­telj L., et al., Belle Collaboration: Search for B0.X(3872).B0.X(3872).. Physi­cal review.D. 2019, vol. 100, no. 1, str. 012002-1–012002-8. DOI: 10.1103/ PhysRevD.100.012002. Kim J. B., Biswal J. P., Bracko M., Korpar S., Križan P., Lubej M., Mrvar M., Pe­stotnik R., Staric M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: Search for CPCP violation with kinematic asymmetries in the D0.K+K-p+p-D0.K+K- p+p-decay. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 1, str. 011104-1–011104-7. DOI: 10.1103/PhysRevD.99.011104. Garg R., Biswal J. P., Bracko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Sta­ric M., et al., Belle Collaboration: Search for the B.Y(4260)KB.Y(4260) K, Y(4260).J/.p+p-Y(4260).J/.p+p-decays. Physical review.D. 2019, vol. 99, no. 7, str. 071102-1–071102-8. DOI: 10.1103/PhysRevD.99.071102. Bhardwaj V., Biswal J. P., Bracko M., Korpar S., Križan P., Pestotnik R., Sta­ric M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: Search for X(3872)X(3872) and X(3915)X(3915) decay into .c1p0.c1p0 in BB decays at Belle. Physi­cal review.D. 2019, vol. 99, no. 11, str. 111101-1–111101-8. DOI: 10.1103/ PhysRevD.99.111101. Seidl R., Biswal J. P., Bracko M., Golob B., Korpar S., Križan P., Lubej M., Pesto-tnik R., Staric M., Šantelj L., et al., Belle Collaboration: Transverse momen­tum dependent production cross sections of charged pions, kaons and pro­tons produced in inclusive e+e-e+e- annihilation at vss =10.58 GeV. Physi­cal review.D. 2019, vol. 99, no. 11, str. 112006-1–112006-15. DOI: 10.1103/ PhysRevD.99.112006. DRUGO Križan P. (ur. 2007–) Journal of instrumentation. Bristol: Institute of Physics Publishing. Križan P. (ur. 2010–) Nuclear instruments and methods in physics research. Secti­on A, Accelerators, spectrometers, detectors and associated equipment. [Print ed.]. Amsterdam: Elsevier, 1984–. Lojze Lebic NOVA DELA – PRVE IZVEDBE Lebic L.: Uvertura k Fauvel '86, za zbor in zvocni posnetek. NATISI PARTITUR Lebic L.: Diafonija, koncertino za klavir in orkester, natisnjeno z denarno po­mocjo SAZU, Edicije DSS 1955, 2019. ZVOCNI ZAPISI – ZGOŠCENKE Lebic L.: Antologija, 4 CD z orkestralnimi, komornimi in zborovskimi deli skla­datelja, Ljubljana : RTV Slovenija, ZKP, 2019 (besedilo k Antologiji je zapi­sal dr. Pompe G.). POMEMBNEJŠE IZVEDBE (IZBOR) Lebic L.: Fauvel '86, vokalno instrumentalno scensko delo za soliste, zbor, glas­bila in trak, libreto Ukmar J. po Roman de Fauvel, prevod Menart J., Lju­bljana, 18. 5. 2019, Galussova dvorana, Cankarjev dom; Štanjel, 23. 8. 2019, Volcji grad; Ljubljana, 20. 10. 2019, Slovenska filharmonija; Prevalje, 23. 10. 2019. Izvajalci: APZ Tone Tomšic Univerze v Ljubljani, dirigentka Bukovec J., tolkala Krevh F. in Bajde M., klavir Ferrini L., orgle Sevšek T., lutnja Gra­fenauer I. E., scenografija in kostumografija Vastl J., koreografija Tomášik M. in Fajdiga N. Lebic L.: Od blizu in dalec, sedem podob za kljunaste flavte, 12. 2. 2019, Sloven-ska filharmonija, Ljubljana, kljunaste flavte Bajt M. Lebic L.: Invokacija (ŕ Primož Ramovš) za saksofon in klavir, 11. 4. 2019, Sloven-ska filharmonija, Ljubljana, saksofon Omejc A., klavir Komar T. Lebic L.: Dogodki II za pihalni kvintet, 24. 4. 2019, Bežigrajska galerija, Ljublja­na, kvintet Slowind. Lebic L.: Za godala /Per Archi, 9. 10. 2019, Slovenska filharmonija, Ljubljana, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Lebic L.: Kako kratek je ta cas …, celovecerni koncert skladateljevih zborovskih in vokalno instrumentalnih del, 22. 11. 2019, Prevalje, Zbor Slovenske fil­harmonije, dirigentka Bukovec J. Janez Levec OBJAVA Bombac A., Rek Z., Levec J.: Void fraction distribution in a bisectional bubble column reactor. AIChE journal. [Online ed.]. Apr. 2019, vol. 65, iss. 4, str. 1186–1197, DRUGO Levec J. (clan ur. odbora 1998–) Acta chimica slovenica. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993–2017. Levec J. (clan ur. sveta 2000–) Chinese journal of chemical engineering. Beijing: Chemical Industry Press, 1993–. Levec J. (clan ur. odbora 2008–) International journal of chemical engineering. New York; Cairo: Hindawi Publishing Corporation, 2008–. Levec J. (clan ur. odbora 2009–) International review of chemical engineering. Napoli: Praise Worthy Prize. Jože Macek Macek J.: Samostanska in gospodarska zgodovina Jurkloštra (1165–1941): zgo­dovina kartuzijanskih samostanov v Jurkloštru (1170–1199) in (1212–1595) ter proštije kanonikov (1200–1223), tamkajšnjega jezuitskega gospostva (1595–1773) ter državne domene (1744–1870) in zasebnega veleposestva (1870–1941). 504 strani, Ljubljana: Salve, 2019. Fitomedicinska bibliografija akademika zasl. prof. dddr. Jožeta Macka: 1948­2019 [urednik Trdan S.]. 235 strani, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Bioteh­niška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2019. Adamic F., Macek J.: Zgodovina spremljanja pojava bolezni in škodljivcev na gojenih rastlinah v Sloveniji (od 15. do sredine 20. stoletja). 48 strani, Lju­bljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2019. Janez Maticic NOVA DELA Maticic J.: Fantasia poetica za klavir in orkester op. 5 (1945, 2019). Maticic J.: 5 Fantazij za klavir op. 2 (1944, 1945, 2019). Maticic J.: Skladbe za klavir op. 9 (Nocturno, Melodie, Berceuse, Souvenir) (1943, 1944, 2019). TISKANO DELO Maticic J.: Koncert št. 2 za klavir in orkester op. 52, verzija za dva klavirja (1985), Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2019, (Edicija DSS; št. 2204). IZVEDBE DEL Maticic J.: Suita za godalni orkester (Prélude, Danse, Sarabande, Finale) op. 24 (1951–55), Orkester Slovenske filharmonije, dirigent von Steinaecker P., znotraj cikla V novo leto z novo glasbo, Four Inventions, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija, Ljubljana, 18. januar 2019. Maticic J.: Géodes za klavir in tolkala (I. Žametni kristali, II. Prozorne ostrine, V. Zdrobljeni žarki) op. 57 (1998), Klavžar S. (tolkala), Barcza B. I. (klavir), »1. Teden sodobne glasbe Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Pro-fesorji igrajo študente«, Slovenska filharmonija, Dvorana Slavka Osterca, Ljubljana 12. februar 2019. Maticic J.: Sonata št. 1 za klavir (Allegro energico, Lento lugubre, Allegro vivace) op. 32 (1959/60), Radic V. (klavir), »Teden oddelka za instrumente s tipka-mi, Koncert pianistov, nagrajencev«, Dvorana Kazina, Kongresni trg, Lju­bljana, 8. maj 2019. Maticic J.: Chants za violino solo (I., II., III., IV.) op. 48 (1963–1980), Tokareva N. (violina), Festival Unicum, Društvo slovenskih skladateljev, Kogojeva dvorana, Ljubljana, 6. oktober 2019. Igor Maver OBJAVE Maver I.: C. K. Stead’s campus novel Talking about O’Dwyer: Oxford, New Zea­land, Croatia, Greece. V: Fuchs D. (ur.), Klepuszewski W. (ur.). The campus novel: regional or global?. Leiden; Boston: Brill Rodopi, 2019, 154-165. Inter­nationale Forschungen zur allgemeinen und vergleichenden Literaturwis­senschaft, 199. Maver I.: Jože Žohar: A forgotten Slovenian migrant poetic voice from „down under“. Acta neophilologica. [Tiskana izd.]. 2019, [letn.] 52, [št.] 1/2, 47–57. Maver I.: The political and cultural transfer of ideas by way of American drama to Slovenian theater and literary criticism immediately after World War Two. V: Zacharasiewicz, W. (ur.), Irmscher, C. (ur.). Ideas crossing the Atlan­tic: theories, normative conceptions and cultural images. Wien: Austrian Academy of Sciences Press, cop. 2019, 295-308. Sitzungsberichte, Bd. 896. DRUGO Maver I. (glavni ur. 2014–) Acta neophilologica. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Filo­zofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1968–. Maver I. (clan ur. odbora 2013–). Journal of language, literature and culture. [Tis­kana izd.]. Milton Park, Abingdon: Taylor & Francis: Australasian Univer­sities Language and Literature Association, 1953–. Maver I., gostujoci profesor na Fakulteti za filološke in kulturne študije Uni-verze na Dunaju. Maver I.: Priprava mednarodne konference EFACIS (Evropske zveze centrov za irske študije) na Univerzi v Ljubljani, s sodelovanjem Centra za irske študije Univerze na Dunaju, 28.–31. 8. 2019. Jože Mencinger Mencinger J.: Social Property and the market in Populating No Man’s Land editor Janos Kovacs Lexington Books, 261–288. Mencinger J.: Did Yugoslav Planers Plan, Predict or Guess? in Mathematics, Methodology and Planning in Socialism, editor Janos Kovacs, 20 pages (forthcoming). Mencinger J.: Uneasy Symbiosis of Market and Socialism in Janos Kovacs, edi­tor: Market Ideas in Socialism, (current research). Mencinger J.: Prihodkovna stran UTD v EU in EMU v knjigi: Enostavna ideja, ur. Dragoš S., Univerza v Ljubljani. Mencinger J.: O dveh idejah Veljka Rusa, v knjigi Veljko Rus v pogovorih z jav­nostjo, ur. Toš N. FDV 2019. Mencinger J.: Država naj se raje zadolži pri prebivalstvu, Odvetnik, jesen 2019, 46–51. Mencinger J.: Zapadnom Balkanu su potrebne decenije da stigne razvijenu Evropu, Magazin Biznis, oktobar 2019, 25–28. Zdravko Mlinar OBJAVI Mlinar Z.: Sociolog o Žirovskem besednjaku : sociološke refleksije o »Žiro­vskem besednjaku« in njegovem avtorju - lokalnem kulturnem animatorju. Žirovski obcasnik : zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem, 2019, letn. 40, št. 49, str. 214–216. Mlinar Z.: Prof. dr. Jan Makarovic (1934–2018) : nekrolog. Delo, 26. jan. 2019, letn. 61, št. 21, str. 31. DRUGO Mlinar Z.: Casovno-sociološka (spo)znanja in usmerjanje družbenih sprememb : prispevek na srecanju Sekcije za sociologijo casa Slovenskega sociološkega društva z nasl. »Razprava o planiranju in usmerjanju družbenih sprememb«, SAZU, Ljubljana, 15. jan. 2019. Mlinar Z.: Odpiranje znanosti za izkustveno znanje : prebivalci kot (lokalni) raziskovalci : pristopno prepoznavanje relevantnih komponent »nepoklic­ne znanosti« (»citizen science«) : prispevek na okrogli mizi Prostor, vsak­danje življenje in družba (prostorska in okoljska sekcija) na Slovenskem sociološkem srecanju 2019: Znanost in družbe prihodnosti, Bled, 19. okt. 2019. Mlinar Z.: Nekaj misli o osebnosti, življenjski poti in sociološkem delovanju Velj­ka Rusa : prispevek ob predstavitivi knjig Deset filozofsko-socioloških spisov Veljka Rusa in Veljko Rus v pogovorih z javnostjo, SAZU, Ljubljana, 4. dec. 2019. Adam F., Mlinar Z. (diskutant), et al.: O (ne)povezovanju raznovrstnosti v znanosti in družbi : od individualnih zapisov k prepoznavanju temeljnih vprašanj sociologije kot znanosti in kot stroke : kriticne (samo-)refleksije ob zborniku »Kakšna sociologija? Za kakšno družbo?« : razprava v okviru Sekcije za sociologijo casa, SSD, sejna soba SAZU, Novi trg 3, Ljubljana, 26. mar. 2019. Mlinar Z.: O sociološki razpetosti med aktualnostjo in teorijo : prispevek na pred­stavitvi knjige Franeta Adama: Med meritokracijo in populizmom, Inštitut za razvojne in strateške analize, Ljubljana, 12. dec. 2019. Mlinar Z.: Sociološke refleksije o »Žirovskem besednjaku« in njegovem avtorju - lokalnem kulturnem animatorju : predstavitev knjige Mihe Naglica Žirovski besednjak, Knjigarna Konzorcij, Ljubljana, 16. okt. 2019. Gantar P., Kirn A., Mali F., Mlinar Z., Sorcan S., Pahor M. (diskutanti): Znanost in družbene spremembe v »post-socialisitcni« Sloveniji ter vizija prihodnosti : plenarna okrogla miza sekcij za sociologijo casa in sociologijo znanosti na Slovenskem sociološkem srecanju Znanost in družbe prihodnosti, Bled, 18. okt. 2019. Mlinar Z. (clan ur. sveta 1981–) International journal of sociology and social po­licy. Hull: Barmarick Publications. Mlinar Z. (clan ur. odbora 1991–) ISIG : Istituto di Sociologia Inter-nazionale. Gorizia: Istituto di Sociologia Internazionale, 1991–. Mlinar Z. (clan ur. sveta 1997–) Space & polity. Abingdon, Oxfordshire: Carfax. Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1995–) Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja. Ljubljana: Visoka šola za politicne vede, 1964–. Mlinar Z. (predsednik ur. sveta 1980–) Žirovski obcasnik : zbornik za vsa vpra­šanja na Žirovskem. Žiri: DPD Svoboda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980–. Svetlicic M. (ur.). The emerging new world order : new trends calling for new answers, (Teorija in praksa, letn. 56, posebna št.). V Ljubljani: Fakulteta za družbene vede, 2019. Str. 331–521. Toš N., Jogan M., Uhan S.: Sociolog v dialogu : pogovor o knjigi, Trubarjeva hiša literature, Ljubljana, 13. feb. 2019 : pogovor vodil Samo Uhan. Toš N.: Vrednote v prehodu XII. : Slovenija v mednarodnih in medcasovnih pri­merjavah ISSP, ESS, EVS/WVS, SJM 1991-2018 : predstavitev knjige, Soncna soba Centra za raziskovanje javnega mnenja in množicnih komunikacij, Fa-kulteta za družbene vede, Ljubljana, 29. jan. 2019. Ule M., Kamin T., Švab A. (diskutantke): Zasebno je politicno : kriticne študije vsakdanjega življenja : Trubarjeva hiša literature, Ljubljana, 6. 3. 2019. Glavic P., et al. Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in druž-be kot celote : posvet o Inovacijskem procesu v Sloveniji, SAZU, Novi trg 3, Ljubljana, 16. maj 2019. Jožef Muhovic UMETNIŠKA DEJAVNOST SAMOSTOJNE RAZSTAVE Muhovic J.: Ljubljana, Zavod sv. Stanislava, Galerija Staneta Kregarja: Finger­prints, april-maj 2019. Muhovic J.: Maribor, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta (dekanat): Sre-canje – slikarji in teoretiki: Milan Butina, Marijan Tršar, Jožef Muhovic, 6. junij–6. oktober 2019. Muhovic J.: Ljubljana, Galerija Celica (Galerija Srecišce): Srecanje – slikarji in teoretiki: Milan Butina, Marijan Tršar, Jožef Muhovic, Jurij Selan, 27. av­gust–20. september 2019. SKUPINSKE RAZSTAVE Žalec, Zavod za kulturo, šport in turizem, Dvorec Novo Celje: Tukaj. Nekoc in danes. Pregled likovnega dogajanja v 20. stoletju in aktualne umetniške pra­kse v Savinjski dolini, 24. maj do 12. oktober 2019. Kranj, Makedonsko kulturno društvo »Sv. Cirila in Metoda«, Obmocno stici-šce kulturnih društev Kranj – ZKD Kranj: Graficna dela predstavnikov lju­bljanske graficne šole, 25. november–5. december 2019. ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST ZNANSTVENE MONOGRAFIJE Muhovic J.: Vidno in nevidno. Uvod v formalno likovno analizo: teorija, primeri, metode, Ljubljana: Inštitut Nove revije. Zavod za humanistiko, 2018 (knjiga je z letnico 2018 izšla v marcu 2019). Bassin A., Muhovic J., Bizjak T.: Franc Novinc – monografija, Ljubljana: Modri­jan, 2019, str. 15–25 (Muhovic J., Svet skozi dioptrijo »kresne noci«: Arhetip kot atraktor, barva kot finesa. Premišljanja o slikarstvu Franca Novinca, str. 15–21 / The World through the Dioptre of a »Midsummer Night«: Archetype as an Attractor, Colour as a Finesse. Reflections on the Painting of Franc Novinc, str. 22–25). RAZPRAVE IN CLANKI Peršic J., Muhovic J.: Pred kozmicnim gobelinom (Intervju), v: Slovenski cas 107 (2019), str. 10–12. Muhovic J.: Slikar v postmodernem casu – na primer jaz, v: Skaleric U. (ur.), Zbornik nastopnih predavanj novih izrednih canic in clanov Slovenske akademija znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019, str. 222–254. Muhovic J.: Rethinking Painting Style from the Phenomeno-Logical Perspective. Fine Art and Axiomatic Method, v: Phainomena, letn. 28, št. 108/109 (2019), str. 127–155. Muhovic J.: Knjiga o skritem življenju števil, v: Pavlic G. Na vrtiljaku števil, Lju­bljana: Mladinska knjiga, 2019, str. 4–5. Snoj V., Muhovic J.: Paul Cézanne, Marseillski zaliv, gledan iz L’Estaqua, in Allen Ginsberg, Cézannovi pristani, v: Monitor ISH: revija za humanisticne in družbene znanosti, letn. 21, št. 1 (2019), str. 147–188. Muhovic J.: Preokvirjanja v noosferi. Spremembe v interakcijskih razmerjih med umetnostjo in humanisticno znanostjo od razsvetljenstva do danes, v: Anna-les 29/4 (2019), str. 563–575. AKTIVNA UDELEŽBA NA ZNANSTVENIH SRECANJIH Muhovic J.: Die Kunst im Zeitalter der Epilogik. Zwischen dem primären und dem erweiterten Kunstfbegriff, koreferat k referatu prof. dr. Harrija Leh-manna z naslovom „Die Politisierung der Kunst. Kunst in Zeiten der poli­tischen Polarisierung“, Endpunkte und Neuanfänge – Ringvorlesungsreihe 2018/2019, Ljubljana: DAAD, UL Filozofska fakulteta & Slovensko-nemško društvo štipendistov (Alexander von Humboldt- und DAAD-Alumni Ve-rein Slowenien), 6. junij 2019. Muhovic J.: Likovna teorija med prezenco in esenco ali: kako pride stvarnost v teorijo in teorija v prostorski dogodek, uvodno predavanje na okrogli mizi »Umetnost in njena teoretska misel« v okviru razstave »Srecanje. Slikarji teoretiki: Milan Butina, Marijan Tršar, Jožef Muhovic in Jurij Selan«; Lju­bljana: Hostel Celica, Galerija Srecišce, 13. september 2019. Marko Marijan Mušic PROJEKTI Mušic M.: Osrednje ljubljansko pokopališce Žale, Osrednja aleja, Cardo celotne­ga pokopališca, idejni projekt. Mušic M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališca Žale, tretja etapa prve faze širitve, žarno grobno polje, projekt za izvedbo. Mušic M.: Hiša slikarjev Adrijane in Janeza Bernika, Breznica pri Žirovnici, avtorske usmeritve in zasnove prenove in programske preobrazbe. Mušic M.: Nova cerkev rojstva blažene device Marije, Kotor Varoš, BiH, Križev pot (14 reliefnih plošc, ki bodo nadomestile v vojni unicene mozaike Ivana Dulcica), idejna zasnova. Mušic M.: Svetišce sv. Janeza Krstnika, Podmilacje, BiH, ureditev razglednih teras in Kapele križa na vrhu zvonika nove cerkve, idejna zasnova in izvedbeni projekt. Mušic M.: Svetišce sv. Janeza Krstnika, Podmilacje, BiH, ureditev prezbiterija nove cerkve, idejna zasnova. REALIZACIJE Mušic M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališca Žale, tretja etapa prve faze širitve, 1. faza izvajanja, žarne oaze in spremljajoce ureditve. Mušic M.: Novi del osrednjega ljubljanskega pokopališca Žale, Gaj spomina II (obmocje spominskih plošc z imeni pokojnikov katerih pepel je razsipan v Obodnem parku), nadaljevanje urejanja. Mušic M.: Park spomina Teharje, avtorski nadzor nad obnovo (kulturni spome­nik državnega pomena). Mušic M.: Svetišce sv. Janeza Krstnika, Podmilacje, BiH, ureditev razglednih teras in Kapele križa na vrhu zvonika nove cerkve. OBJAVE Brutalist Calendar 2019: Limited Edition Monthly Calendar Celebrating Bru­talist Architecture, Blue Crow Media, London (oktober: Kulturni center, Spominski dom v Kolašinu arhitekta Marka Mušica). Brutalist Calendar 2020: Limited Edition Monthly Calendar Celebrating Bruta-list Architecture, Blue Crow Media, London (april: Univerzitetno središce v Skopju arhitekta Marka Mušica). Marko Noc OBJAVE Radšel P., Kordiš P., Mikuž U., Cankar T., Lipar L., Noc M.: Akutni koronarni sindrom. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, Delovna skupina za preventivno kardiologijo, 2019. 32 str. Knafelj R., Radšel P., Noc M.: Akutni koronarni sindrom. V: Kremžar B. (ur.), et al. Intenzivna medicina : ucbenik. Ljubljana: Slovensko združenje za inten­zivno medicino (SZIM), 2019. Str. 295–300. Avsec M., Fister M., Noc M., Radšel P.: Alternating bundle-branch block in acu­te coronary syndrome. Cor et vasa. 2019, vol. 61, iss. 1, str. 68–71. DOI: 10.1016/j.crvasa.2017.12.013. Fister M., Knafelj R., Radšel P., Žlicar M., Goslar T., Noc M.: Cardiopulmonary resuscitation with extracorporeal membrane oxygenation in a patient with profound accidental hypothermia and refractory ventricular fibrillation. Therapeutic hypothermia and temperature management. 2019, vol. 9, iss. 1, str. 86–89. DOI: 10.1089/ther.2018.0011. Keeble T. R., Karamasis G., Noc M., Sredniawa B., Aradi D., Neškovic A., Arhe-den H., Erlinge D., Holzer M.: Effect of intravascular cooling on microva­scular obstruction (MVO) in conscious patients with ST-elevation myocar­dial infarction undergoing primary PCI : results from the COOL AMI EU pilot study. Cardiovascular revascularization medicine. 2019, vol. 20, iss. 9, str. 799–804.DOI: 10.1016/j.carrev.2018.09.014. Noc M.: Kako zmanjšati obseg ishemicne nekroze pri akutnem srcnem infarktu? : (Dvorana SAZU, 10. maja 2018). V: Simoniti V. (ur.). Nastopna predavanja novih izrednih clanic in clanov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. Str. 297–299. Berden J., Steblovnik K., Noc M.: Mechanism and extent of myocardial inju­ry associated with out-of-hospital cardiac arrest. Resuscitation. [Print ed.]. May 2019, vol. 138, str. 1–7. DOI: 10.1016/j.resuscitation. 2019.02.026. Noc M. (intervjuvanec). Prof. dr. Marko Noc. Isis : glasilo Zdravniške zbornice Slovenije. [Tiskana izd.]. jan. 2019, leto 28, št. 1, str. 8–12. http://online.pu-bhtml5.com/agha/oszo/#p=8. Kurz M. C., Lyden P., Dae M., Noc M.: Studies targeting stroke and acute myo­cardial infarction. Therapeutic hypothermia and temperature management. 2019, vol. 9, iss. 1, str. 8–12. DOI: 10.1089/ther.2018.29054.mck. Golicnik A., Bunc M., Noc M., Gorjup V.: Successful use of percutaneous ECMO and intra-aortic balloon support for a rescue valve in valve TAVR procedure in a patient in cardiogenic shock. Trends in transplantation. 2019, vol. 12, iss. 1, str. 1–3. https://www.oatext.com/successful-use-of-percutaneous-ecmo--and-intra-aortic-balloon-support-for-a-rescue-valve-in-valve-tavr-proce­dure-in-a-patient-in-cardiogenic-shock.php, DOI: 10.15761/TiT.1000261. Noc M., Friberg H., Chien-Hung H., Empey P. E.: Therapeutic hypothermia in cardiac arrest. Therapeutic hypothermia and temperature management. 2018, vol. 8, iss. 4, str. 195–198. DOI: 10.1089/ther.2018.29051.mjn. DRUGO Avbelj M., Masten I., Noc M., Triller Vrtovec K. (diskutanti): Akademski forum Nove univerze.Kriza zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji : 25. marec 2019, Ljubljana. Grdina I., Adam F., Noc M., Opara Krašovec U., Ihan A., Tomšic M., Zala­znik T., Komel D.: Okrogla miza o evalvaciji v znanosti oz. raziskovalno--razvojni dejavnosti : Ljubljana, 1. 2. 2019. https://www.youtube.com/ watch?v=VhwHEGdfGo8. Noc M. (clan ur. sveta 2004–) Slovenska kardiologija : znanstveno strokovna revija za podrocje srcno-žilne medicine. Ljubljana: Klinika za kardiologijo, 2004–. Boris A. Novak KNJIGE Novak B. A.: Oblike neba : dragulji iz zakladnice pesniških oblik. (Zbirka Zlata bralka, zlati bralec.) Posebna darilna izd. Društva Bralna znacka Slovenije – ZPMS. Ljubljana: Mladinska knjiga: Društvo bralna znacka Slovenije – ZPMS, 2019. 173 str., ilustr. Mancek M. Novak B. A., Srebrnic M. (ur). Oblike sveta : pesmarica pesniških oblik. Ljubljana: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, 2019. 3 zv. (357 str.). PREVODNA KNJIGA Maroevic T., Novak B. A. (ur., pisec spremne besede, prevajalec). Štirirocno: (izbra­ne pesmi). Ljubljana: Slovenski center PEN: Slovenska matica, 2019. 107 str. ANTOLOGIJA: Novak B. A.: Vserimje / Uni-verse (translated by the author). V: Dotiki daljav / Touching the Distance : (Pesmi Prešernovih nagrajencev / Poems by Prešeren Award Recipients) 1991–1995, uredniška uvodna beseda Arnež M., Zorec B. Ilustr. Makuc V., str. 54–55. Zgornji Brnik: Fraport Slovenija, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 2019. REVIALNE OBJAVE PESMI Novak B. A.: Ljubezen v casu demokracije : hvalnice, žalostinke in grozljivke. Sodobnost, apr. 2019, letn. 83, št. 4, str. 406–420, portret. Novak B. A.: Filharmonicni orkester : mladinski abonma. Sodobnost, nov. 2019, letn. 83, št. 11, str. 1458–1463, portret. Novak B. A.: Biljard na Malti : zrcalni spomin na Daphne Caruana Galizia. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.], 30. nov. 2019, letn 61, str. 2. SPREMNE BESEDE Novak B. A.: POETIKA=POETI-ka=po-ETIKA=poe-TI-ka : (o pesniški etiki Tonka Maroevica). V: Novak B. A.: (ur.), Maroevic T. Štirirocno : (izbrane pesmi). Ljubljana: Slovenski center PEN: Slovenska matica, 2019, str. 4–12. Novak B. A.: Najbolj pogumna duša je Maruša : (o etiki in življenjski poetiki Maruše Krese). V: Krese M. Pesmi : izbor, (Literarna zbirka Goga). Novo mesto: Goga, 2019, str. 113–133. Novak B. A.: Srce, dom za Svetlanine Pesmi muce potovke. V: Kosec Ž. (ur.), Makarovic S. Pesmi muce potovke : zbrane pesmi za otroke. 1. natis. Ljublja­na: Sanje, 2019, str. 317–321. CLANKI Novak B. A.: Oživitev epa od mrtvih : (Dvorana SAZU, 1. marca 2018). V: Si-moniti V. (ur.): Nastopna predavanja izrednih clanic in clanov Slovenske akademije znanosti in umetnosti izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019, str. 257–296. Novak B. A.: Slovenšcina med Babilonom, Bledom in ledom. Sodobnost, maj 2019, letn. 83, št. 5, str. 533–550. Novak B. A.: Jancar kot borec in Drago kot soborec: (ob sedemdesetletnici obeh). Glasnik Slovenske matice, letn. 35, 2018, str. 205–209, portret. Novak B. A.: Pesem za Borko Pavicevic : 1947–2019 (nekrolog). Delo, Sobotna priloga, 0350-7521. [Tiskana izd.], 13. jul. 2019, letn 61, str. 23. Novak B. A.: Pesma za Borku Pavicevic : 1947–2019 (nekrolog). Beograd, Danas: dnevnik, 13.-14. jul. 2019. god. 23, br. 7957–7958, str. XIII. Novak B. A.: Komel D. Protestno pismo zoper uvajanje anglešcine kot ucnega je­zika na slovenske univerze. Vecer. [Spletna izd.], 28. jun. 2019. https://www. vecer.com/countdown-ali-obramba-slovenskega-ucnega-jezika-na-univer­zah-pred-globalnim-ropom-10031007?mView=1&tmpl=component. Novak B. A.: Komel D.: Dovolj je!. Delo. [Spletna izd.], 19. jul. 2019. https://www. delo.si/mnenja.pisma.dovolj-je-208454.html. SIMPOZIJI Novak B. A.: Slovenšcina med Biblosom in Babilonom, med Bledom in ledom : prispevek za znanstveni posvet Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj ma­terinšcine je odvisen od nas samih : Dvorana SAZU, 14. jun. 2019. Novak B. A.: Zgodovina revije Sarajevski zvezki : prispevek na znanstvenem sim-poziju Literatura v postsocialisticnih kontekstih : Modra soba, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v organizaciji Slovenskega društva za pri­merjalno književnost 27. sep. 2019. Novak B. A.: Spol in spoštovanje : strategije kultiviranja razlik : izhodišca, orga­nizacija in moderiranje istoimenskega znanstvenega posveta, ki sta ga Slo­venska akademija znanosti in umetnosti ter Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani priredili v Dvorani SAZU 14. nov. 2019. Novak B. A.: Uporniški študent in modrec, urednik in pisatelj, Marko in Uršic : prispevek za simpozij o delu prof. dr. Marka Uršica v organizaciji Oddelka za filozofijo v Modri sobi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 15. nov. 2019. POMEMBNEJŠA LITERARNA BRANJA IN JAVNA PREDAVANJA Novak B. A.: (avtor, pripovedovalec). Zgodovina in pesniška zgodBovina : Veli­ka citalnica NUK, Ljubljana, 8. feb. 2019. S sodelovanjem prof. dr. Janeza Vrecka, prof. dr. Lada Kralja, igralke Jožice Avbelj in glasbenika Janija Kovacica. Novak B. A.: Pesnik na Filozofski fakulteti : Predavalnica 34, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 10. aprila 2019. V okviru projekta Govori FF ob sto­letnici FF. Novak B. A.: V paralelki. Pesniški vecer na sejmu akademske knjige Liberac Fi­lozofske fakultete Univerze v Ljubljani 23. maj 2019. Novak B. A.: Recital na mednarodnem pesniškem festivali PoeMad v Madridu (skupaj z romunsko pesnico Ano Blandiana), 27. okt. 2019. INTERVJUJI IN JAVNE DISKUSIJE Novak B. A. (intervjuvanec): Boris A. Novak (1953). V: Furlan B., Peterle O., Balažic M.: Slovenija in pika! 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2019, 2. zv., str. 158–179, portret. Novak B. A. (intervjuvanec): Differences and respect for them are the wealth we have : exclusive for »The Bridge«. The Bridge : the magazine of Academia Balcanica Europeana, 2019, no. 4, str. 23–26, avtorjeva sl. https://bridge­-magazine.net/wp-content/uploads/2019/10/revista-nr-10-final.pdf. Novak B. A. (intervjuvanec): Boris A. Novak. Besedoholik: slovenskih študentov cajtng, štud. l. 2018/19, št. 8, str. 43–49, portret. Cirman A. (intervjuvanka), Novak B. A. (intervjuvanec), Anderluh G. (intervju­vanec), Stabej M. (intervjuvanec): Jezikovna razpotja slovenskega visokega šolstva : sodelovanje v oddaji Panoptikum, TV Slovenija, 1. program. MMC RTV SLO : prvi multimedijski portal, 11. sep. 2019. https://4.d.rtvslo.si/arhiv/ panoptikum/17463701. Novak B. A. (diskutant), Jeffs N. (diskutant), Slapšak S. (diskutantka), Tuma T. (diskutantka). Okrogla miza na temo sovražnega govora : Ljubljana, Mestna hiša, 4. nov. 2019. Boris Pahor Pahor B.: Cittadino. Corriere della sera. [Testo stamp.]. 17 marzo 2019, anno 144, n. 65, str. 52. Fontaine G. (ur., avtor), Carričre J.-C., Pahor B., Hessel S.: Et si c'était ŕ refai-re : chemins de Boris Pahor : suivi d'un entretien inédit de Boris Pahor et de Stépahne Hessel avec Jean-Claude Carričre. Paris: Pierre-Guillaume de Roux, 2019. 171 str. Boris Paternu Paternu B.: Vprašanje novega branja Ivana Cankarja, Akademijski pogledi na Cankarja, Razprave XXIII, Razred za filološke in literarne vede SAZU, 1919, str. 11–16. Paternu B.: Ne pozabimo Ivana Prijatelja, Slavnostni zbornik ob 100-letnici Fi­lozofske fakultete v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani, 2019, str. 132–134. Paternu B.: Pripoved Ivanke Hergold, spremna beseda, Ivanka Hergold, Nož in jabolko, Slovenska matica, Ljubljana 2019, str. 127–135. Marijan Pavcnik OBJAVE Pavcnik M.: Clovekovo dostojanstvo in ustava. Odvetnik : glasilo Odvetniške zbornice Slovenije, poletje 2019, leto 21, št. 3, str. 7–11, z avtorj. sl. http:// www.odv-zb.si/upload/revija/ODVETNIK%20st-91.pdf. Pavcnik M.: Begründung der gerichtlichen Entscheinungen: unter besonderer Berücksichtigung der Situation in Slowenien. V: Schweighofer E. (ur.), et al. Formalising jurisprudence = Formalisierung der Jurisprudenz : Festschrift für Hajime Yoshino : liber amicorum, (Editions Weblaw, Liber amicorum, 5). Bern: Weblaw. 2019, str. 237–246. Pavcnik M.: Jezikovnost prava : razclenitev nekaterih odprtih vprašanj. V: Je­mec Tomazin M. (ur.), et al. Med jasnostjo in nedolocenostjo : pravna termi­nologija v zgodovini, teoriji in praksi, (Zbirka Pravna obzorja, 54). 1. natis. Ljubljana: Lexpera, GV založba: Pravna fakulteta. 2019, str. 87–109, 437, 487–488. Pavcnik M.: Vprašanje razlagalnega prvenstva : (Pravo kot sistem nacel in pra­vil). V: Kambic M. (ur.), Škrubej K. (ur.), Accetto M., Odsev dejstev v pravu : da mihi facta, dabo tibi ius : liber amicorum Janez Kranjc. 1. natis. Ljubljana: Pravna fakulteta. 2019, str. 323–340. Pavcnik M.: Klasik slovenske pravne znanosti. V: Pavcnik M. (ur.), Pitamic L., Pravo in revolucija, (Zbirka Pravna obzorja, Mali format, 4). 1. natis. Ljubljana: Lexpera, GV založba. 2019, str. 9–15. Pavcnik M.: Questioning the moral understanding of law. V: Kassner J. J. (ur.), Starger C. (ur.). The value and purpose of law : essays in honor of M. N. S. Sellers. Stuttgart: F. Steiner. cop. 2019, str. 119–124. Cerar M., Novak A., Pavcnik M.: Uvod v pravoznanstvo : (ucbenik in gradivo za predavanja, seminar, vaje). 3., pregledana, spremenjena in dopolnjena izd. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2019. 297 str. Pavcnik M.: Interpretativeness of the constitution and of laws. V: Schweighofer E. (ur.). Internet of things : Proceedings of the 22nd International Legal Infor­matics Symposium = IRIS : Tagungsband des 22. Internationalen Rechtsin­formatik Symposions. Bern: Weblaw. cop. 2019, str. 485–490. Pavcnik M.: Sobivanje ustavnih vrednot : pritrdilno loceno mnenje sodni­ka dr. Marijana Pavcnika k odlocbi št. U-I-140/14 z dne 25. 4. 2018. Od-locbe in sklepi Ustavnega sodišca, 2018, zv. 23, str. 156–158. http://odloci­tve.us-rs.si/documents/97/d4/u-i-140-14-pritrdilno-lm-dr-pavcnik4.pdf. Pavcnik M.: Povratna veljava zakona hromi vladavino prava : pritrdilno loceno mnenje sodnika dr. Marijana Pavcnika k odlocbi št. U-I-6/15, Up­33/15, Up-1003/15 z dne 5. 7. 2018. Odlocbe in sklepi Ustavnega sodišca, 2018, zv. 23, str. 239–241. http://odlocitve.us-rs.si/documents/6d/9a/u-i-6-15-up­33-15-up-1003-15-pritrdilno-lm-dr-pavcnik28.pdf. Pavcnik M.: Pomenska dolocljivost zakona : pritrdilno loceno mnenje sodnika dr. Marijana Pavcnika k odlocbi št. U-I-181/16 z dne 15. 11. 2018, ki se mu pridružuje sodnik dr. Matej Accetto. Odlocbe in sklepi Ustavnega sodišca, 2018, zv. 23, str. 351–353. http://odlocitve.us-rs.si/documents/a4/fb/u-i-181­-16-pritrdilno-lm-dr-pavcnik3.pdf. Pavcnik M.: (Razlagalni) pomen pravnih nacel. Pravna praksa : PP [Tiskana izd.], 5. dec. 2019, leto 38, št. 47, str. 6–7. Pavcnik M.: Toga dobesedna razlaga zakona : odklonilno loceno mnenje sodnika dr. Marijana Pavcnika k odlocbi št. U-I-78/16, Up-384/16 z dne 5. 6. 2019. Ljubljana: Ustavno sodišce RS, 2019. https://www.us-rs.si/media/u-i-78-16. up-384-16.odklonilno.lm.dr.pavcnik.pdf. Pavcnik M.: Ustavnoskladna razlaga priznanja krivde : pritrdilno loceno mnenje sodnika dr. Marijana Pavcnika k odlocbi št. Up-186/15 z dne 4. 7. 2019. Ljub­ljana: Ustavno sodišce RS, 2019. https://www.us-rs.si/media/up-186-15.-. pritrdilno.lm.dr.pavcnik.pdf. Pavcnik M.: Vprašanje pomenskega jedra : odklonilno loceno mnenje sodnika dr. Marijana Pavcnika k odlocbi št. Up-731/16, Up-742/17-22 z dne 14. 3. 2019, ki se mu pridružuje sodnica dr. Etelka Korpic - Horvat. Ljubljana: Ustav-no sodišce RS, 2019. http://odlocitve.us-rs.si/documents/96/85/up-731­-16-up-742-17-odklonilno-lm-dr-pavcnik3.pdf. Pavcnik M.: Vprašanje pristojnosti o pristojnosti : loceno mnenje sodnika dr. Ma-rijana Pavcnika k odlocbi št. U-i-6/17 z dne 20. 6. 2019. Ljubljana: Ustavno sodišce RS, 2019. https://www.us-rs.si/media/u-i-6-17.-.pritrdilno.lm.dr. pavcnika.pdf. DRUGO Pavcnik M.: Die Brüchigkeit der Menschenwürde : predavanje na 29th Wor­ld Congress of the International Association for the Philosophy of Law and Social Philosophy (IVR), University of Lucerne, 7.–12. jul. 2019. Pavcnik M.: Razlagalni pomen pravnih nacel : predavanje na Šoli državnega odvetništva, Murska Sobota, 22. nov. 2019. Pavcnik M.: Vprašanje razlagalnega prvenstva (Pravo kot sistem nacel in pravil) : predavanje na znanstveni konferenci (Razlagalni) pomen pravnih nacel v or-ganizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, 3. dec. 2019. Pavcnik M. (clan ur. sveta 2012–2019) ARSP. Stuttgart: Steiner Verlag, 1964–. Pavcnik M. (clan ur. odbora 2011–) Danube : law and economics review. [Printed ed.]. Brno: European Association Comenius, 2010–. Pavcnik M. (clan ur. odbora 1997–) Isopoliteia. Athäena: Ant. N. Sakkoula. Pavcnik M. (clan ur. sveta 2011–) Studia iuridica Cassoviensia. Košice: Univerzi­ta P. J. Šafárika v Košiciach, 2011–. Pavcnik M. (clan ur. odbora 2019–) Pravni vjesnik : tromjesecni glasnik za pravne i društveno-humanisticke znanosti Pravnog fakulteta Sveucilišta J. J. Stros­smayer u Osijeku. Osijek: Pravni fakultet, 1985–. Pavcnik M. (clan ur. 1979–) Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953–. Pavcnik M. (clan ur. sveta 2003–) Revus : revija za evropsko ustavnost. [Tiskana izd.]. Ljubljana: GV Revije: Pravna praksa, 2003–. Schweighofer E. (ur.), Araszkiewicz M. (ur.), Lachmayer F. (ur.), Pavcnik M. (ur.) Formalising jurisprudence = Formalisierung der Jurisprudenz : Festschrift für Hajime Yoshino : liber amicorum, (Editions Weblaw, Liber amicorum, 5). Bern: Weblaw, 2019. XVIII, 383 str. Pavcnik M. (ur. 1995-) Pravna obzorja. Cankarjeva založba in GV Založba (od št. 30). Leta 2019 sta izšli dve deli (št. 54 in mali format, št. 4). Pavcnik M. (ur. 2003-) Scientia/Iustitia. Cankarjeva založba (št. 1-7), Uradni list RS (št. 8-16) in GV Založba (od št. 17). Leta 2019 je izšlo eno delo (št. 33). Matija Peterlin Cary D. C., Rheinberger M., Rojc A., Peterlin B. M.: HIV Transcription Is Inde­pendent of Mediator Kinases. AIDS Res Hum Retroviruses. 2019. 35:710-7. Raša Pirc Rožic B., Asbani B., Uršic Nemevšek H., El Marssi M., Pirc R., Koruza J., Malic B., Kutnjak Z.: Antiferroelectric materials as dielectric coolant. Abstract book: 2019 Confe­rence on Electronic Materials and Applications (EMA 2019), January 23­25, 2019, Orlando, Florida. [S. I.] The American Ceramic Society, 2019. Str. 41. Rožic B., Asbani B., El Marssi M., Uršic Nemevšek H., Koruza J., Malic B., Pirc R., Mezzane D., Kutnjak Z.: Lead-free and antiferroelectric materi­als as electrocaloric coolants. International Symposium on Nanomaterials, Microstructure and Properties, TRAMP19, 7-9 November, 2019, Marakech, Morocco. Abstract book: [S.I.:s.l.], 2019, str. 36. Kutnjak Z., Novak N., Rožic B., Filipic C., Pirc R.: The ground state of relaxor ferroelectrics and enhancement of the electromechanical and electrocalo­ric responses near critical point. 30th Annual Workshop on Fundamental Physics of Ferroelectrics and Related Materials, January 27-30, Tampa, Florida. Abstract book: University of South Florida, 2019, str. 38–39. Jože Pirjevec OBJAVE Pirjevec J.: Tito i tovariši : [monografija]. Naucnoe izd. Moskva; Sankt-Peter-burg: Nestor-Istorija, 2019. 632 str., [16] str. Pirjevec J.: Komintern i jugoslavskij eksperiment = Comintern and the Yugoslav experiment. V: Sorokin A. K. (ur.). Levaja al'ternativa v XX veke : drama idej i sud'by ljudej : k 100-letiju Kominterna : sbornik materialov mežduna­rodnoj naucnoj konferencii = The left alternative in the 20th century : drama of ideas and personal stories : on the 100th anniversary of the Comintern : pro­ceedings of the International Scientific Conference. Moskva: Rosspčn, 2019. Str. 114–117. Bogdanovic A., Jenko M. (avtor, ur., prevajalec), Magaš Bilandžic L., Kosanovic D., Merenik L., Nikolcic M., Penušliski K., Pirjevec J., Pirman A., Prelog P., Rafaelic D., Repe B., Sretenovic D., Štrumej L., Udovicic I., Vrdlovec Z., Vrecko A., Žerovc B. (ur.): Na robu = On the brink : Moderna galerija, Ljubljana, [25. 4.-15. 9. 2019] : [vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929-1941) = the visual arts in the Kingdom of Yugoslavia (1929-1941) : med-narodna pregledna razstava = international survey exhibition]. Ljubljana: Moderna galerija, 2019. 445 str. DRUGO Pirjevec J. (clan ur. odbora 2003–) Acta Histriae [Tiskana izd.]. Koper; Milje: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko; = Capodistria; Muggia: Societŕ storica del Litorale, 1993–. Uroš Rojko NOVA DELA Rojko U.: ObSession za harmoniko in tolkala, krstna izvedba: Helsinki, 7. 5. 2019, Dornik M. – akordeon, Kalle Hasokalo – tolkala. Rojko U.: Sfinga za simfonicni orkester, krstna izvedba 12. 3. 2020, Ljubljana, Orkester Slovenske filharmonije, dirigentka Susnick J., Ciklus slovenski skladatelji mladim. Rojko U.: MArimbafoNIA za marimbo štirirocno ali 2 marimbi, krstna izvedba: 27. 10. 2019, Ljubljana, Metabonma, Duo Drumartica (Klavžar S., Bogolin J.). Rojko U.: Mikroludiji in petrazmi za kitaro in marimbo, krstna izvedba: Ljublja­na, 25. 10. 2019, rdeca dvorana Magistrata, Vidmar P. – marimba, Grafena­uer I. E. – kitara. Rojko U.: Share through the Air za flavto (tudi pikolo, alt in bas), kljunasto flavto (tudi tenor in kontrabas (paetzold), harfo in cembalo, krstna izved­ba: Ljubljana, 8. 10. 2019, Festival UNICUM, ansambel Airborne Exten­ded Wien. Rojko U.: Bra(v)(tk)o za tenorski helikon solo (za Bratka Krivokapica). Rojko U.: Dennoch za basklarinet. Rojko U.: IM-PROpiano - ciklus 6 etud za klavir solo. IZVEDBE DEL Rojko U.: Tangi I - V za harmoniko solo, Ljubljana, Koncertni atelje DSS, Grm N. – akordeon, 6. 3. 2019. Rojko U.: Tangi I - V za harmoniko solo Laško, Glasbena šola Laško-Rade-ce, Grm N. – akordoen, 8. 3. 2019. Rojko U.: Vox, Quasi neoliberamente, Monolog padlega angela, Ljubljana, kulturni center Španski borci, Rojko U. – klarinet, Juhart L. – akordeon, 17. 3. 2019. Rojko U.: Quasi neoliberamente, Varaždin, Rojko U. – klarinet, Juhart L. – akor­deon, 25. 3. 2019. Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Felix Mendelssohn Bartholdy: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Uroš Rojko: Ba-gatele za klavir in harmoniko, 31. 3. 2019. Rojko U.: Quasi neoliberamente, Celje, Narodni dom, Rojko U. – klarinet, Juhart L. – akordeon, 2. 4. 2019. Rojko U.: Quasi neoliberamente, Maribor, Carpe Artem, Rojko U. – klarinet, Juhart L. – akordeon, 4. 4. 2019. Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Felix Mendelssohn Bartholdy: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Rojko U.: Baga­tele za klavir in harmoniko, 5. 4. 2019. Rojko U.: Tango I (priredba za dve marimbi), Ribnica (SLO), Koncertni abonma, Klavžar S. & Bogolin J. – marimbi, 6. 4. 2019. Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Felix Mendelssohn Bartholdy: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Rojko U.: Baga­tele za klavir in harmoniko, 28. 4. 2019. Rojko U.: ObSession za harmoniko in tolkala (krstna izvedba), Helsinki, Helsin­ki Music Centre Km2-DUO (Dornik M. – akordeon, Hakosalo K. – tolka-la); Sibelius Music Academy Helsinki – Rojko U.: predavanje o lastni glasbi, 7. 5. 2019. Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Felix Mendelssohn Bartholdy: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Rojko U.: Baga­tele za klavir in harmoniko, 12. 5. 2019. Rojko U.: Whose song, Peking, Central Conservatory of Music, Leo Herzog – akordeon, 18. 5. 2019. Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Felix Mendelssohn Bartholdy: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Uroš Rojko: Ba-gatele za klavir in harmoniko, 25. 5. 2019. Rojko U.: Obsessions, št. 2, Ljubljana, Akademija za glasbo, Palaca Kazina (Solo e da camera, Vzhodni blok), Erjavec E. & Volcjak N. – kljunasti flavti, 27. 5. 2019. Rojko U.: Tango I (priredba za dve marimbi), Bohinjska Bistrica, Kulturni dom Jožeta Ažmana, Klavžar S. & Bogolin J. – marimbi, 8. 6. 2019. Rojko U.: Simpatija za klavir 4-rocno, Atonkanon za ansambel Dice Song za ansambel, Ljubljanski zmaj za otroški zbor in klavir Monolog padlega an-gela za polklarinet, Tolmin, »Sožitje zvokov«, Portret Uroša Rojko, GŠ Tol-min, ucenci in ucenke, ucitelji in uciteljice GŠ Tolmin, Rojko U.: polklari-net, moderatorka: Skocir K., 14. 6. 2019. Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Felix Mendelssohn Bartholdy: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Rojko U.: Baga­tele za klavir in harmoniko, 16. 6. 2019. Rojko U.: Bagatele, Gelsenkirchen, Musiktheater im Revier: Mendelssohn Bartholdy F.: Ein Sommernachtstraum - mit Zwischenspiel: Rojko U.: Ba-gatele za klavir in harmoniko, 21. 6. 2019. Rojko U.: Pet tangov (1996) za harmoniko in klavir, Würzburg, Hochschule für Musik, koncertni vecer razreda prof. Hussonga S., Sauer K.: akordeon, Ou­tekhin M.: klavir, 2. 7. 2019. Rojko U.: Tangi I, II, III, IV, V, Balg-Kann, Medvode, cerkev sv. Valburge, SIN­-HAR-MONO, Jesenske serenade, Grm N. – akordeon, 4. 9. 2019. Rojko U.: Tangi I, II, III, IV, V, Balg-Kann, Dravograd, Dvorec Bukovje, SIN­-HAR-MONO, Jesenske serenade, Grm N. – akordeon, 5. 9. 2019. Rojko U.: Tangi I, II, III, IV, V, Balg-Kann, Ajdovšcina, Lavriceva knjižnica, SIN­-HAR-MONO, Jesenske serenade, Grm N. – akordeon, 6. 9. 2019. Rojko U.: Balg-Kann, Berlin, Festival Pyramidale#18, Torkar N. – akordeon, 8. 9. 2019. Rojko U.: Tangos I, II, III, IV, V, Balg-Kann, Ljubljana, atrij magistrata, SIN­HAR-MONO, Jesenske serenade, Grm N. – akordeon, 9. 9. 2019. Rojko U.: Septetto Fluido, Frankfurt am Main, Hochschule für Musik und Dar-stellende Kunst Mednarodna akademija ansambla Modern, 20. 9. 2019. Rojko U.: Share through the Air za flavte, kljunaste flavte, harfo in cembalo, Ensemble airborne extended, Grad Race, 6. 10. 2019. Rojko U.: Share through the Air za flavte, kljunaste flavte, harfo in cembalo, En­semble airborne extended, Ljubljana, Festival Unicum, 8. 10. 2019. Rojko U.: Mikroludiji in Petrazmi za kitaro in marimbo, Ljubljana, rdeca dvora­na Magistrata, Vidmar P. – marimba, Grafenauer I. E. – kitara, 25. 10. 2019. Rojko U.: MArimbafoNIA za marimbo štirirocno (krstna izvedba), Ljubljana, Metabonma, Duo Drumartica (Klavžar S., Bogolin J.), 27. 10. 2019. Rojko U.: Accordica I, Berlin, Klangwerkstatt Berlin, Scherer G. – harmonika, 10. 11. 2019. Rojko U.: Balg-Kann, Weimar, Hochschule für Musik Franz Liszt, Konzer­texamen – Schattenspiel, Torkar N. – harmonika, 1. 12. 2019. Rojko U.: Encounters za duo harmonik (1, 3, 4, 5, 7), Ljubljana, Palaca Kazina, Akademija za glasbo Ljubljana, Udovic Kovacic T., Malgaj A. – harmoniki, 10. 12. 2019. DRUGO Rojko U.: SIGIC, Odzven, Pogovori (B. Žlender M.): http://www.sigic.si/uros-rojko-na-neki-nacin-sem-gotovo.html, 31. 8. 2019. Blaž Rozman Rozman B. (clan ur. odbora 2013–) Dataset papers in medicine. Cairo: Hindawi, 2013–. Rozman B. (clan ur. odbora 2012–) Reumatologia. Rozman. [Tiskana izd.]. War-szawa: Instytut Reumatologiczny, 1963–. Rozman B. (clan ur. odbora 2012–) World journal of immunology. Hong Kong: Baishideng Publishing Group Co., Limited. Renata Salecl Salecl R.: Ideal prevaranta. Delo [Tiskana izd.], 23. nov. 2019, leto 61, št. 270, https://www.delo.si/sobotna-priloga/ideal-prevaranta-252387.html. Salecl R.: Ignoriram, torej obstajam. Delo, [Tiskana izd.], 23. feb. 2019, leto 61, št. 44, https://www.delo.si/sobotna-priloga/ignoriram-torej-obstajam-152397. html. Salecl R.: The imposture of the self-portrait. V: Ware B., et al. Francis Bacon : painting, philosophy, psychoanalysis, (Francis Bacon Studies, II). London; New York: The Estate of Francis Bacon Publishing: Thames & Hudson. 2019, str. 119–136. Salecl R.: Iskusstvo bolših dannyh: nevežestvo, mifyi i fantazija progressa. Hu­dožestvennyj žurnal, 2019, no. 109, str. 117–121. Salecl R. (intervjuvanec). Izgoreli smo zaradi krutosti in poniževanja na de­lovnem mestu. Zarja : slovenska družinska revija, 2019, letn. 5, št. 23, str. 6–8. Salecl R.: Koš za smeti. Delo. [Tiskana izd.], 10. avg. 2019, leto 60 [!], št. 183, https://www.delo.si/mnenja/kolumne/kos-za-smeti-215580.html. Simoncic K.: Kriminološka obravnava družbene škode na primeru potrošništva v oblacilni industriji : doktorska disertacija. Ljubljana: [K. Simoncic], 2019. 303 str. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113140. Salecl R. (intervjuvanka). Kristina Jurkovic z Renato Salecl. Sodobnost, apr. 2019, letn. 83, št. 4, str. 392–405. Salecl R.: Krutost do sebe in drugih. Delo. [Tiskana izd.], 15. jun. 2019, leto 61, št. 136, https://www.delo.si/sobotna-priloga/krutost-do-sebe-in-dru­gih-194959.html. Salecl R., Soban B. (intervjuvanca): Renata Salecl in Branko Soban : izbira par-tnerja je bistveno manj razumska, kot se zdi. Ona plus, [Spletna izd.], 11. 7. 2019. https://onaplus.delo.si/dr-renata-salecl-in-branko-soban-izbira-par­tnerja-je-bistveno-manj-razumska-kot-se-zdi. Salecl R.: Originalni ponaredek. Delo, [Tiskana izd.], 5. okt. 2019, leto 61, št. 230, https://www.delo.si/sobotna-priloga/originalni-ponaredek-234420.html. Salecl R.: Strast do nevednosti v dobi velikega podatkovanja : (Dvorana SAZU, 18. aprila 2018). V: Simoniti V. (ur.). Nastopna predavanja novih izrednih clanic in clanov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2019, str. 143–150. DRUGO Salecl R.: Ljubezenske izbire : predavanje v okviru dogodkov Družabno družbeno, Mala drama, 14. november 2019. Salecl R.: Self-perception in times of post-truth : what can Francis Bacon's self­-portraits tell us about subjectivities in times of selfies? : predavanje v okviru predavanj Garage Museum of Contemporary Art and Moscow Art Magazine, June 19 2019, Moscow. Salecl R. (intervjuvanka) .Delam to, kar me neizmerno veseli. : castna obcanka Renata Salecl. SGlasnik : med Uršljo in Pohorjem, 2019, letn. 8, št. 10, str. 3. Salecl R. (intervjuvanka) .Kadar smo v depresiji, ker smo izgubili službo, nam tablete ne bodo veliko pomagale!.. Novice : Domžale, Kamnik, Mengeš, Tr-zin, Komenda, Moravce, Lukovica, 28. mar. 2019, leto 27, št. 4, str. 8–9, por­tret. Salecl R. (clanica ur. sveta 2018–) The Lacanian review. Paris: New Lacanian school, 2016–. Salecl R. (clanica ur. odbora 2005–) Law, culture and the humanities : a publica­tion of the Association for the study of law, culture and humanities. London: Hodder, 2005–. Salecl R. (clanica ur. 2008–) New formations. London: Lawrence & Wishart, 1987–. Salecl R. (clanica ur. sveta 2015–) Savoirs et clinique : revue de psychanalyse. Ra-monville-Saint-Agne: Ed. Eres. Leskošek V. (ur.), Kodele T. (ur.), Mešl N. (ur.): Zašcita otrok pred nasiljem in za­nemarjanjem v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2019. 277 str. Gregor Serša Milevoj N., Lampreht Tratar U., Nemec A., Brozic K., Sersa G., Cemazar M., Tozon N.: A combination of electrochemotherapy, gene electrotransfer of plasmid encoding canine Il-12 and cytoreductive surgery in the treatment of canine oral malignant melanoma. Res Vet Sci 2019; 122: 40-49. Racnik J., Svara T., Zadravec M., Gombac M., Cemazar M., Sersa G., Tozon N.: Electrochemotherapy with bleomycin in the treatment of squamous cell carcinoma of the uropygeal gland in cockatiel (Nymphus Hollandicus). Jo­urnal of Exotic Pet Medicine 2018; 29: 217-21. Niksic Takelj M., Prevc A., Kranjc S., Cemazar M., Todorovic V., Savarin M., Scancar J., Kosjek T., Groselj B., Strojan P., Sersa G.: Electrochemotherapy of radioresistant head and neck squamous cell carcinoma cells and tumor xenografts. Oncology Reports 2019; 41: 1658-68. Campana L. G., Edhemovic I., Soden D., Perrone A. M., Scarpa M., Campanacci L., Cemazar M., Valpione S., Miklavcic D., Mocellini S., Sersa G.: Electro-chemotherapy – Emerging applications, technical advances, new indica­tions, combined approaches, and multi-institutional collaboration. EJSO 2019; 45: 92e102. Zmuc J., Gasljevic G., Sersa G., Edhemovic I., Boc N., Seliskar A., Plavec T., Br-loznik M., Milevoj N., Brecelj E., Kos B., Izlakar J., Jarm T., Snoj M., Stukelj M., Miklavcic D., Cemazar M.: Large liver Blood vessels and bile ducts are not damaged by electrochemotherapy with bleomycin in pigs. Sci Rep 2019; 9: 3649. Racnik J., Svara T., Zadravec M., Gombac M., Cemazar M., Sersa G., Tozon N.: Electrochemotherapy with cisplatin for the treatment of a non-operable cutaneous fibroma in a cockatiel (Nymphicus hollandicus). New Zealand Veterinary Journal 2019; 67: 155-8. Campana L. G., Miklavcic D., Bertino G., Marconato R., Valpione S., Imarisio I., Vittoria Dieci M., Granziera E., Cemazar M., Alaibac M., Sersa G.: Elec­trochemotherapy of superficial tumors – Current status: Basic principles, operating procedures, shared indications, and emerging applications. Sem Oncol 2019; 46: 173-91. Modic M., Kovac J., Nicholls J. R., Kos Š., Serša G., Cvelbar U., Walsh J. L.: Tar­geted plasma functionalization of titanium inhibits polymicrobial biofilm recolonization and stimulates cell function. Applied Surface Science 2019; 487: 1176-1188. Kos S., Lopes A., Preat V., Cemazar M., Lampreht Tratar U., Ucakar B., Vanvarenberg K., Sersa G., Vandermeulen G.: Intradermal DNA vaccinati­on combined with dual CTLA-4 and PD-1 blockade provides robust tumor immunity in murine melanoma. PLOS One 2019; 14(5): e0217762. Ahcan U., Bartenjev I., Benedicic A., Bremec T., Dugonik A., Grošelj A., Gre­benšek N., Hocevar M., Jancar B., Luzar B., Mervic L., Ocvirk J., Pižem J., Rogl Butina M., Planinšek Rucigaj T., Serša G., Stojanovic L., Stopajnik N., Strojan P., Tlaker V., Žgavec B.: Priporocila za obravnavo bolnikov z bazalnocelicnim karcinomom / Recommendations for diagnosis, treat­ment and follow-up of patients with basal cell carcinoma. Onkologija 2019; 13: 74-95. Kos Š, Serša G. DNA vakcine za zdravljenje raka / DNA vaccines for cancer tre­atment. Onkologija 2019; 13: 34-39. Bošnjak M., Cemažar M., Serša G.: Kombinacija zaviralcev imunskih kontrol­nih tock z radioterapijo, kemoterapijo in tarcnim zdravljenjem. Farm Vestn 2019; 70: 187–195. Campana L. G., Kis E., Bottyan K., Orlando A., De Trlizi F., Mitsala G., Ca-reri R., Curatolo P., Snoj M., Sersa G., Valpione S., Qualigno P., Mowatt D., Brizio M., Schrepler H.: Electrochemotherapy of advanced cutaneous angiosarcoma: A European register-based cohort study from International Network for Sharing Practice of electrochemotherapy (InspECT). Int J Surg 2019; 72: 34-42. Todorovic V., Prevc A., Niksic Zakelj M., Savarin M., Brozic A., Groselj B., Stro­jan P., Cemazar M., Sersa G.: Mechanisms of different response to ionizing irradiation in isogenic head and neck cancer cell lines. Radiation Oncology 2019; 14: 214. Brloznik M., Boc N., Sersa G., Zmuc J., Gasljevic G., Seliskar A., Dezman R., Ed-hemovic I., Milevoj N., Plavec T., Erjavec V., Pavlin D., Bosnjak M., Brecelj E., Lampreht Tratar U., Kos B., Izlakar J., Stukelj M., Miklavcic D., Cemazar M.: Radiological findings of porcine liver after electrochemotherapy with bleomycin. Radiol Oncol 2019; 53: 415-26. Cemazar M., Sersa G.: Recent advances in electrochemotherapy. Bioelectricity 2019; 4: 204-13. Zorko Simcic OBJAVA Pibernik F., Simcic Z., (intervjuvanec): Dohojene stopinje. Pogovori in doku­menti 2000–2018. Beletrina, Ljubljana 2019 , 492 strani. POGOVORI: Simcic Z.: Ob izidu knjige Dohojene stopinje. Slovenska Matica, 18. junija 2019. Pogovarjal se je Nežmah B. Uroš Skaleric OBJAVA Skaleric E., Gašpirc B., Skaleric U.: A longitudinal study of periodontal treat­ment needs in a population of Ljubljana over a thirty year period. Oral health & preventive dentistry, [Online ed.], 2019, vol. 17, no. 3, str. 243–249. https://ohpd.quintessenz.de/index.php?doc=abstract&abstractID=42400, doi: 10.3290/j.ohpd.a42400. DRUGO Skaleric U. (clan ur. odbora 2003–) Zobozdravstveni vestnik. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih delavcev, 1945–. Boris Sket OBJAVE Sket B.: Anchihaline (Anchialine) caves and fauna. V: White W. B. (ur.), Cul­ver D. C. (ur.), Pipan T. (ur.). Encyclopedia of caves. 3rd ed. London [etc.]: Elsevier, Academic Press, cop. 2019. Str. 56–64, DOI: 10.1016/B978-0-12­814124-3.00008-X. Simcic T., Sket B.: Comparison of some epigean and troglobiotic animals re­garding their metabolism intensity. Examination of a classical assertion. International journal of speleology. 2019, vol. 48, no. 2, str. 133–144. DOI: 10.5038/1827-806X.48.2.2251. Bizjak-Mali L. (avtor, fotograf), Sket B. (avtor, kartograf, fotograf): History and biology of the »black proteus« (Proteus anguinus parkelj Sket & Arntzen 1994; Amphibia: Proteidae) : a review. Folia biologica et geologica. 2019, letn. 60, št. 1, str. 5–37.DOI: 10.3986/fbg0049. Prevorcnik S., Remškar A., Fišer C., Sket B., Bracko G., Delic T., Mori N., Bran-celj A., Zagmajster M.: Interstitial fauna of the Sava River in Eastern Slove­nia. Natura Sloveniae : revija za terensko biologijo. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 21, št. 2, str. 13–23. Karaman G. S., Sket B.: New genus and species of the family Niphargidae (Cru­stacea: Amphipoda: Senticaudata), Chaetoniphargus lubuskensis gen. nov., sp. nov. from Croatia. Zootaxa. 2019, vol. 4545, no. 2, str. 249–263. http:// dx.doi.org/10.11646/zootaxa.4545.2.5, DOI: 10.11646/zootaxa.4545.2.5. Sket B.: Rektor v posebnem casu. V: Smolej T. (ur.), et al. Universitatis Labacensis rector fui : spomini na rektorska leta. Ljubljana: Univerza, 2019. Str. 39–50, https://e-knjige.ff.uni-lj.si/, DOI: 10.4312/9789616410663. Jugovic J., Zakšek V., Petkovic M., Sket B.: A shrimp out of place. New genus of Atyidae (Crustacea: Decapoda) in subterranean waters of southeastern Europe, with some remarks on Atyidae taxonomy. Zoologischer Anzeiger. 2019, vol. 283, str. 111–123. DOI: 10.1016/j.jcz.2019.08.007. Sket B., Sidorov D. A., Hou Z.: What happened to the genus Gammarus (Crusta­cea: Amphipoda) in Central Asia = Kaj se je zgodilo s postranicami Gam­marus (Crustacea: Amphipoda) v centralni Aziji. Acta biologica slovenica : ABS. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 62, št. 2, str. 45–66. Sket B.: Kako povedati. Besede, izrazi, formulacije; pomeni in težave v naravo­slovnih besedilih. Proteus, 81/19, 10. Maj, junij 2019, str. 437-446. DRUGO Sket B. (ur. 2005–) Zootaxa. Auckland: Magnolia Press, 2001–. Sket B. (clan ur. odbora 1997-) Acta biologica slovenica : ABS. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Društvo biologov Slovenije, 1997–. Sket B. (urednik 2003–) Mémoires de biospéologie : écologie et biologie des popu­lations souterraines. Moulis. Sket B. (clan ur. odbora 2006–) National geographic Slovenija. Ljubljana: Rokus, 2006–. Sket B. (ur. 2002–) Subterranean biology. [Moulis (St. Girons)]: International So­ciety of Subterranean Biology, 2003–. Sket B. (clan ur. odbora 2003–) Travaux de l'Institut de spéologie »Émile Racovi­tza«. Bucuresti: Editura Academiei Române, 1970–. Janez Sketelj OBJAVE Pirkmajer S., Bajrovic F., Sketelj J.: Arterijska hipertenzija. V: Pirkmajer S. (ur.). Patološka fiziologija : ucbenik za študente farmacije. 2., popravljena izd. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, 2019. Str. 373–379. Pirkmajer S., Bajrovic F., Sketelj J.: Arterijska hipertenzija. V: Pirkmajer S. (ur.). Temelji patološke fiziologije. 4., popravljena izd. Ljubljana: Medicinska fa-kulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, 2019. Str. 157–163. Pirkmajer S., Sketelj J.: Spremembe beljakovin v krvni plazmi. V: Rituper B. (ur.). Seminarji iz patološke fiziologije. 4., popravljena izd. Ljubljana: Medi­cinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, 2019. Str. 41–45. DRUGO Sketelj J. (clan ur. sveta 2004–) Slovenska kardiologija : znanstveno strokovna revija za podrocje srcno-žilne medicine. Ljubljana: Klinika za kardiologijo, 2004–. Marko Snoj Snoj M.: Kako smo Slovenci dobili svoje sosede?. V: Šekli M. (ur.), Rezonicnik L. (ur.), Slovenski jezik in njegovi sosedje. Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. Zbornik Slavisticnega društva Slovenije 29, str. 13–19. Snoj M.: O priimku Vodnik. V: Legan Ravnikar A. (ur.), Orel I. (ur.), Jelovšek A. (ur.), Oživljeni Vodnik: razprave o Valentinu Vodniku, str. 13–17, 225, 239. Ljubljana. Snoj M.: O priimku Cankar. V: Jesenšek M. (ur.), Kos J. (ur.), Akademijski pogledi na Cankarja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Raz­prave II. razreda 23, str. 9–10. Snoj M.: Trije odtenki crne. V: Dickey S. (ur.), Lauersdorf M. R. (ur.), V zeleni drželi zeleni breg: Studies in Honor of Marc L. Greenberg. Slavica Publishers, Bloomington, Indiana, str. 343–356. Slavko Splichal OBJAVE Splichal S.: Upodatkovljenje javnega mnenja: od normativne utopije do algori­temske distopije. Javnost-The Public, 2019, letn. 26, supl., str. S1–S22. Splichal S.: Publicness-privateness: the liquefaction of the great dichotomy. V: Splichal S. (ur.). The liquefaction of publicness: communication, democracy and the public sphere in the internet age. London [i. e.] Abingdon; New York: Routledge, 2019, str. 1–10. Splichal S.: Media beyond socialism: theory and practice in East-Central Europe. 1st Kindle Edition. New York, Abingdon: Routledge, 2019 (First published 1994 by Westview Press) DRUGO Splichal S.: A farewell to the public? Transformations of the public sphere in the age of integrated public-private communication networks: invi­ted speech at II Simpósio Internacional de Filosofia e Comunicaçăo: luso-brasileiro-alemăo (Lubral 2019): Comunicaçăo e espaços públicos: declínio ou transformaçăo?, Universidade da Beira Interior em Portu­gal, Covilhă, 27, 28 e 29 de junho 2019. http://www.labcom-ifp.ubi.pt/ lubral/. Splichal S.: The Orwellian doublethink: private (sphere) is public (sphere): in­vited speech at Workshop Theorizing publics under authoritarian rule, 19.–21. junij 2019, Freie Universität Berlin. https://www.scribd.com/do­cument/413352878/Theorizing-Publics-Under-Authoritarian-Rule-Pro­gram-2019. Splichal S. (ur.) The liquefaction of publicness: communication, democracy and the public sphere in the internet age. London [i. e.] Abingdon; New York: Routledge 2019. Splichal S. (glavni ur. 1994–) Javnost-The Public. Abingdon: Routledge / Taylor & Francis. Splichal S. (clan ur. sveta 2013–) Comunicaçăo & cultura. Lisboa: Quimera. Splichal S. (clan ur. odbora 2013–) Communication & Social Change. Barcelona: Hipatia Press. Splichal S. (clan ur. odbora 2018–) Creativity Studies. Vilnius Gediminas Tech­nical University Press. Splichal S. (clan ur. odbora 2001–) Electronic Journal of Communication. New York: Communication Institute for Online Scholarship. Splichal S. (clan ur. odbora 2013–) Journalism Studies. Basingstoke: Routledge / Taylor & Francis. Splichal S. (clan ur. odbora 2001–) Médiakutató. Budapest: Médiakut. Alapítv.: Új Mandátum Lap- Kvk. Splichal S. (clan ur. odbora 2005–) Medijska istraživanja. Zagreb: Doron: Fakul­tet politickih nauka. Splichal S. (clan ur. odbora 2012–) Medijski dijalozi. Podgorica: Elit - Ekonomska laboratorija za istraživanje tranzicije. Splichal S. (clan ur. sveta 2017–) Problemi dell’informazione. Bologna: Societŕ Editrice il Mulino. Splichal S. (clan mednarodnega sveta 1992–) Réseaux. Issy-les-Moulineaux: Hermes Science. Splichal S. (clan ur. odbora 1994–) Zeszyty Prasoznawcze. Kraków: Krakowskie Wydawnictwo Prasowe RSW Prasa-Ksieazka-Ruch. Marija Stanonik Stanonik M.: Ob stoletnici Cankarjevega Kurenta (1909–2019) / On the 110th Anniversary of Cankar's Kurent, Kuri, glan, glan, upodobitev slovstvene folklore o Kurentu, razstava Sekcije ilustratorjev Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, sprednja platnica znotraj. Stanonik M.: Vloga redovništva za ohranjanje kršcanske duhovne kulture pri Slovencih, Odsev Luci. Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveni­ji, Samostan Brezmadežne sester klaris, Nazarje 2019, 149–159. Stanonik M.: Neutešeno hrepenenje sester klaris, Odsev Luci /Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji, Samostan Brezmadežne sester klaris, Nazarje 2019, 213–247. Stanonik M.: Otroška slovstvena folklora na slovenski in avstrijski strani Koro­ške, Manja Miklavc, Otroštvo v deželi Kralja Matjaža, Znanstvena mono-grafija o otroški slovstveni folklori na slovenski in avstrijski strani Koro­ške, Debora, Ljubljana 2019, 7–13. Stanonik M.: Na dobroti svet stoji: izkušnje slovenskih izgnancev med II. Sve­tovno vojno v okupirano Srbijo in nacisticno Nemcijo, Slovenika IV, Caso-pis za kulturu, nauku i obrazovanje / Casopis za kulturo, znanost in izobra­ževanje, Beograd 2018, 189–217. Stanonik M.: Emil Korytko (1813–1839) in »njegov program [...] glede sloven-ske folkloristike« (I. Prijatelj), V iskanju zgodbe Poljaka v izgnanstvu: Emil Korytko (1813–1839) v Ljubljani, Zbornik referatov in razprav št. 2/2019, Državni svet, Republika Slovenija, Ljubljana 2019, 19–22. Stanonik M.: Emil Korytko (1813–1839) i »jego program [...] slowenskiej folklo­rystyki« (I. Prijatelj), W poszukiwaniu losu Polaka na wygnaniu: Emil Koryt­ko (1813–1839) w Lublanie, Zbornik referatov in razprav št. 2/2019, Državni svet, Republika Slovenija, Ljubljana 2019, 63–68. Stanonik M.: Beseda h knjigi, Vera Smole, Naruobe prav, Folklorne in spomin­ske pripovedi iz šentruperske fare na Dolenjskem (Glasovi 52), Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2019, 7–10. Stanonik M.: Stavbarstvo brez posluha ali Žiri so izgubile dušo, Žirovske stopi­nje, glasilo Obcine Žiri 9, št. 3, junij 2019, 20. Stanonik M.: Cebela – žlahtna spremljevalka slovenske kulture, Nastopna pre­davanja novih izrednih clanic in clanov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017, SAZU, Ljubljana 2019, 31–51. Stanonik M.: Merharjeva in Ocvirkova interpretacija folklornih pojavov iz Can-karjeve literature, Akademijski pogledi na Cankarja (ur. Jesenšek M., Kos J.), / Razprave II. razreda SAZU 101–125. Stanonik M.: Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski in Mlada Breda, Rajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v Ljubljani (Slavica Slovenica št, 5), Mono-grafija ob 100. obletnici nastanka Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete UL, Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Lju­bljana 2019, 173–183. Branko Stanovnik OBJAVA Stanovnik B.: Enaminone, enaminoesters, and related compounds in the metal­-free synthesis of pyridines and fused pyridines. European journal of orga­nic chemistry, 1 Sep. 2019, vol. 2019, iss. 31/32, str. 5120–5132. DRUGO Stanovnik B. (predsednik ur. sveta 1995–) Acta chimica slovenica. [Tiskana izd.]. Ljub­ljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993–2017. Stanovnik B. (clan ur. odbora 2003–) Advances in heterocyclic chemistry. New York [etc.]: Academic Press, 1963–. Stanovnik B. (ur. 2010–, clan ur. sveta 2010–) ARKIVOC. [Print ed.]. Gainesvil­le: Arkat USA Inc., 2000–. Stanovnik B. (clan ur. odbora 1985–) Croatica chemica acta. [Print ed.]. Zagreb: The Croatian Chemical Society, 1956–. Stanovnik B. (clan ur. odbora 2011–) International journal of organic chemistry. [Print ed.]. Irvine, CA: Scientific Research Pub., 2011–. Stanovnik B. (clan ur. odbora 1997–) Journal of heterocyclic chemistry. Provo, Utah, etc.: HeteroCorporation. Stanovnik B. (clan ur. odbora 2014–) Journal of the Turkish Chemical Society. Section A, Chemistry. Harbiye-Istanbul: Turkish Chemical Society, 2014–. Stanovnik B. (clan ur. odbora 1998–) Molecules. Berlin: Springer; Basel: Molecu­lar Diversity Preservation International, 1996–. Stanovnik B. (clan ur. odbora 2019–) Russian chemical bulletin =. New York: Consultants Bureau, cop. 1993–. Stanovnik B. (clan ur. odbora 2013–) The scientific world journal. Boynton Be­ach (FL): Scientific World, 2001–. Stanovnik B. (clan ur. odbora 2000–) Targets in heterocyclic systems chemistry and properties. Roma: Societŕ Chimica Italiana. Stanovnik B. (clan ur. odbora 2006–) Trends in Heterocyclic Chemistry. Trivan-drum: Research Trends. Franc Strle Borensztejn D., Yeung S., Hagerdoorn N. N., Balode A., Von Both U., Carrol E. D, Dewez J. E., Elefteheriou I., Emonts M., Van Der Flier M., Pokorn M., Strle F., et al.: Diversity in the emergency care for febrile children in Eu­rope : a questionnaire study. BMJ paediatrics open. 2019, vol. 3, no. 1, str. 1–9. https://bmjpaedsopen.bmj.com/content/3/1/e000456, DOI: 10.1136/ bmjpo-2019-000456. Bogovic P., Lusa L., Korva M., Pavletic M., Resman Rus K., Lotric-Furlan S., Avšic-Županc T., Strle K., Strle F.: Inflammatory immune responses in the pathogenesis of tick-borne encephalitis. Journal of clinical medicine. 2019, vol. 8, iss. 5, str. 1–16. https://www.mdpi.com/2077-0383/8/5/731, DOI: 10.3390/jcm8050731. Maraspin-Carman V., Bogovic P., Rojko T., Ogrinc K., Ružic-Sabljic E., Strle F.: Early lyme borreliosis in patients treated with tumour necrosis factor-alfa inhibitors. Journal of clinical medicine. 2019, vol. 8, iss. 11, str. 1–13. https:// www.mdpi.com/2077-0383/8/11/1857, DOI: 10.3390/jcm8111857. Bogovic P., Lusa L., Korva M., Lotric-Furlan S., Resman Rus K., Pavletic M., Avšic­Županc T., Strle K., Strle F.: Inflammatory immune responses in patients with tick-borne encephalitis : dynamics and association with the outcome of the disease. Microorganisms. 2019, vol. 7, iss. 11, str. 1–16. https://www. mdpi.com/2076-2607/7/11/514, DOI: 10.3390/microorganisms7110514. Maraspin-Carman V., Bogovic P., Rojko T., Ružic-Sabljic E., Strle F.: Erythema migrans : course and outcome in patients treated with rituximab. Open forum infectious diseases. 2019, vol. 6, iss. 7, str. 1–6. https://academic.oup. com/ofid/article/6/7/ofz292/5521778, DOI: 10.1093/ofid/ofz292. Mihajlovic J., Hovius J. W. R., Sprong H., Bogovic P., Postma M. J., Strle F.: Cost-effectiveness of a potential anti-tick vaccine with combined protec­tion against Lyme borreliosis and tick-borne encephalitis in Slovenia. Ticks and tick-borne diseases. 2019, vol. 10, iss. 1, str. 63–71. DOI: 10.1016/j.ttb­dis.2018.08.014. Rojko T., Bogovic P., Lotric-Furlan S., Ogrinc K., Cerar Kišek T., Glinšek Biškup U., Petrovec M., Ružic-Sabljic E., Kastrin A., Strle F.: Borrelia burgdorferi sensu lato infection in patients with peripheral facial palsy. Ticks and tick­-borne diseases. Feb. 2019, vol. 10, iss. 2, str. 398–406. https://www.scien-cedirect.com/science/article/abs/pii/S1877959X18303303?via%3Dihub, DOI: 10.1016/j.ttbdis.2018.11.019. Wormser G. P., Wormser R. P., Strle F., Myers R., Cunha B. A.: How safe is doxy­cycline for young children or for pregnant or breastfeeding women?. Dia­gnostic Microbiology and Infectious Disease. [Print ed.]. 2019, vol. 93, iss. 3, str. 238–242. DOI: 10.1016/j.diagmicrobio.2018.09.015. Maraspin-Carman V., Mrvic T., Ružic-Sabljic E., Jurcic V., Strle F.: Acroderma­titis chronica atrophicans in children : report on two cases and review of the literature. Ticks and tick-borne diseases. 2019, vol. 10, iss. 1, str. 180–185. DOI: 10.1016/j.ttbdis.2018.10.009. Wormser G. P., Strle F., Shapiro E. D.: Is doxycycline appropriate for routine treatment of young children with erythema migrans?. The Pediatric infec­tious disease journal. nov. 2019, vol. 38, no. 11, str. 1113–1114. DOI: 10.1097/ INF.0000000000002453. Saša Svetina Svetina S., Švelc Kebe T., Božic B.: A model of Piezo1-based regulation of red blood cell volume. Biophysical journal, 2019, vol. 116, str. 151–164. Alenka Šelih OBJAVE Šelih A.: Prilagajanje kazenskega prava za mladoletnike sodobnosti. V: Kambic M. (ur.), Škrubej K. (ur.), Accetto M.: Odsev dejstev v pravu : da mihi facta, dabo tibi ius : liber amicorum Janez Kranjc. 1. natis. Ljubljana: Pravna fa-kulteta, 2019. Str. 401–411. Šelih A. (intervjuvanec). Dr. Alenka Šelih : (1985–1987) : [intervju z nekdanjo dekanjo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani]. Pravna praksa : PP. [Tiska­na izd.]. 14. mar. 2019, leto 38, št. 11, pril. str. IV–V, Šelih A.: Položaj ljudi z Downovim sindromom v Sloveniji. V : Halder C.: Downov sindrom : kaj to pomeni?. 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2019. 31 str. 6–7. DRUGO Šelih A. (clanica ur. sveta 2004–) European journal of criminology : journal of the European Society of Criminology. London: Sage, 2004–. Šelih A. (clanica ur. odbora 2004–) European journal on criminal policy and research. Amsterdam; New York: Kugler, 1993–. Šelih A. (clanica ur. odbora 1984–) Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. Ljubljana: Zveza društev pravnikov Slovenije, 1953–. Dougan F., Dugar G., Filipcic K., Kavkler M., Novak B., Strban G., Urek M., Vadnal K., Šelih A. (ur.), Novak B. (ur.): Pravni in družbeni položaj oseb z motnjo v duševnem razvoju. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 156 str. Razprave, 37. Nina Šenk Kosem POMEMBNEJŠE IZVEDBE GLASBENIH DEL (OD IZVOLITVE JUNIJA): Šenk Kosem N.: Odsevi za trobento in klavir, Kosem F. – trobenta, Takezawa E. – klavir, Fest der Trompeten, Wolfgang-Rihm-Forum, Karlsruhe, Nemcija, 24. 7. 2019. Šenk Kosem N.: Srebrno za flavte in klarinete, duo 1010: Bell S. (flavte), Hockley L. (klarineti), SALT New Music Festival and Symposium Victoria, Kanada, 24. 8. 2019. Šenk Kosem N.: Scratch za alt saksofon in tolkala, Oishi M. – saksofon and Kasai T. – tolkala, Takefu Music Festival, Japonska, 13. in 14. september 2019. Šenk Kosem N.: Obrisi in sence za pihalni kvintet, Pihalni kvintet Slowind. Šenk Kosem N.: Pushing Forward – Quadrum za kvartet saksofonov (krstna iz­ vedba), Koncertni atelje DSS, Kvartet saksofonov Roya, Slovenska filhar­monija, Ljubljana, 26. 9. 2019 ob 19.30. Šenk Kosem N.: Phases of Water za kvartet saksofonov, The Stockholm Saxopho­ne Quartet, ECCO Concert, Royal College of Music, Stockholm, Švedska, 8. 10. 2019 ob 19.30. Šenk Kosem N.: T.E.R.R.A II za ansambel (krstna izvedba, narocilo Ensemble intercontemporain in SWR), Ensemble intercontemporain, Pintscher M. – dirigent Donaueschinger Musiktage, Nemcija, 20. 10. 2019 ob 11h. Šenk Kosem N.: T.E.R.R.A za flavto, harfo in violoncelo (krstna izvedba), Trio Salzedo, Festival Musique Démesurées, Clermont Ferrand, Francija, 1. 11. 2019. Šenk Kosem N.: Quasso II za violino in harfo (krstna izvedba), Hemmi Y. - vio­lina, Matsumura T. – harfa, La Lyre, Tokio, Japonska, 12. 12. 2019. Peter Štih OBJAVE Štih P.: Ljubljana v srednjem veku / Ljubljana in the Middle Ages, Srednjeveška Ljubljana / Medieval Ljubljana, ur. Horvat M., Mestni muzej Ljubljana 2018 (izšlo 2019), str. 18–41. Štih P.: Revizija povijesti i revizionizam u historiografiji? Svakako!, Scrinia Slavo­nica 19 (2019), str. 375–381. Štih P.: O Kocljevem koncu, njegovi identitet in anonimnem Karantancu na Ptuju, Zbornik 2019 – Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Ptuj 2019, str. 101–123. Štih P.: Sveti Maksimilijan Celejanski, Maksimilijanova meniška celica v Pongauu in zacetki pokristjanjevanja Karantancev, Zgodovinski casopis 73 (2019), str. 272–293. Štih P.: I diplomi imperiali del 1001, Gorizia Historical Yearbook/Agenda storica di Gorizia/Goriški zgodovinski rokovnik/Historisches Jahrbuch von Görz 2020, ur. Raida S., Gorizia 2019, str. 107–131. Štih P.: Bilanz der Tagung, Innichen im Früh- und Hochmittelalter. Historische und Kunsthistorische Aspekte. Akten der internationalen Tagung Innichen 31. Jänner – 2. Februar 2019/San Candido dall'alto medioevo al Duecento. Aspetti di storia e storia dell' arte. Atti del Convegno internationale San Candido 31 gennaio – 2 febbraio, hg. v./a cura di Pfeifer G. (Veröffentlic­hungen des Südtiroler Landesarchivs/Pubblicazion dell'Archivio provinci-ale di Bolzano 47, Innsbruck 2019), str. 353–361. Štih P.: v soavtorstvu z Vidmar L., Kosi J., Gabric A., Temelji slovenstva, ur. Harlamov A., Žitko Pucer N., Cankarjeva založba, Ljubljana 2019, 349 str. (avtor besedil na str. 14–83). DRUGO Štih P.: ocena Privilegium maius. Autopsie, Kontext und Karriere der Fälschun-gen Rudolfs IV. von Österreich + Falsche Tatsachen. Privilegium maius und seine Geschichte, Zgodovinski casopis 73 (2019), str. 498–501. Štih P.: ocena Die Steiermark im Spätmittelalter, Zgodovinski casopis 73 (2019), str. 502–504. Štih P.: zakljucni povzetek simpozija Bilanz der Tagung, Internationale Tagung Innichen: Von der Gründung des Stifts 769 bis ins Hochmittelalter. Histo­rische und kunsthistorische Aspekte / San Candido: dalla fondazione della coleggata (769) al duecento, Innichen 31. 1.–2. 2. 2019. Štih P.: referat Die Freisinger Denkmäler – Über ihre Entstehung und Nieder­schrift, ihren Inhalt und ihre Sprache sowie über sie betreffende Kontrover-sen, Werkstatt Frühmittelalter v organizaciji Institut für Mittelalterfor­schung der Österreichische Akademie der Wissenschaften, Zwettl 14.–15. 10. 2019. Štih P.: predavanje Novi pogledi na integracijo Karantancev in njihovih slovan­skih sosedov v frankovsko-otonsko cesarstvo, SAZU, 12. 12. 2019. Štih P. (odgovorni ur.) Zgodovinski casopis, 2000–. Štih P. (odgovorni ur.) Zbirka Zgodovinskega casopisa, 2000–. Štih P. (clan ur. odbora) Radovi Zavoda za hrvatsku povijest, 2011–. Štih P. (clan ur. odbora) Studia Historica Slovenica : casopis za humanisticne in družboslovne študije, 2001–. Štih P. (recenzent): Bizjak M., Rodbina Gall in njene veje v srednjem veku, (The­saurus memoriae, Opuscula, 7) Ljubljana: Založba ZRC 2019, 228 str. Biba Teržan OBJAVE Teržan B.: Štajersko-panonska halštatska skupina. Uvodnik in kratek oris/ The Styrian-Pannonian Hallstatt Group. An introduction and brief outline. V: Arheološki vestnik 70, 2019, 319–334. Teržan B.: Za uvod – kratek oris pretekle spomeniškovarstvene službe na Sloven-skem. V: Djuric B., Teržan B. (ur.), Arheološka dedišcina Slovenije od osa­mosvojitve – varovanje in prezentacija. SAZU, Cl. I, Razprave/ Dissertatio­nes 38 (Ljubljana 2019) 9–14. Teržan B.: Kleine Prinzen. Zur Knabenerziehung während der Eisenzeit in Mit­teleuropa. V: Ramsl P. C., Rebay-Salisbury K., Trebsche P. (ur.), Schichten­geschichten. Festschrift für Otto-H. Urban. Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 328 (Bonn 2019) 365–375. Teržan B.: Eine estensische Erzählung über den guten Mann. V: Hye S., Töchterle U. (ur.), UPIKU : TAUKE. Festschrift für Gerhard Tomedi zum 65. Geburt-stag. Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 339 (Bonn 2019) 551–558. Teržan B.: Der Strettweger Fürsten Helm? V: Baitinger H., Schönfelder M. (ur.), Hallstatt und Italien. Festschrift für Markus Egg. Monographien des Römi-sch-Germanischen Zentralmuseums 154 (Mainz 2019) 281–291. Hänsel B.+, Teržan B., Mihovilic K.: Konzeptioneller Wandel im früh- bis mittel­bronzezeitlichen Befestigungsbau Istriens. V: Filipovic V., Bulatovic A., Ka­puran A. (ur.), Zbornik radova u cast 80. g. života Rastka Vasica/ Papers in honour of Rastko Vasic 80th birthday. Arheološki inštitut (Beograd 2019) 95–109. Hänsel B.+, Mihovilic K., Teržan B.: Fortification Concepts of the Bronze Age Hillforts in Istria. V: Hansen S., Krause R. (ur.), Bronze Age Fortresses in Europe. Proccedings of the Second International LOEWE Conference, 9-13 October 2017 in Alba Julia. Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 335 (Bonn 2019) 99–115. Kerman B., Teržan B.: Poselitev Prekmurja v srednji bakreni dobi – prikaz na primeru arheološkega najdišca pri Veliki cesti pri Rakicanu/ Settlement at Prekmurje in the Middle Copper Age. Case study of archaeological site »Pri Veliki cesti« near Rakican. V: Zbornik soboškega muzeja 25 (Murska Sobota 2019) 39–64. Teržan B.: Spremna beseda/ Foreword, v: Gabrovcev dan 2017, Halštatske kul­turne skupine na obmocju Slovenije. V: Arheološki vestnik 70, 2019, 317– 318. DRUGO Djuric B., Teržan B. (sour.) Arheološka dedišcina Slovenije od osamosvojitve – varovanje in prezentacija. SAZU, Cl. I, Razprave/ Dissertationes 38 (Lju­ bljana 2019) 195 str. Teržan B. (clanica ur. odbora 2007–) Archaeologia Adriatica, Sveucilište Zadar. Teržan B. (clanica znanstv. sveta 2014–) Archaeologia Austriaca, OAW, Wien/ Dunaj. Teržan B. (clanica ur. odbora 1993–) Arheološki vestnik, SAZU, ZRC Inštitut za arheologijo. Teržan B. (clanica ur. odbora 2015–) Histria Archaeologica, Arheološki muzej Istre, Pula. Teržan B. (clanica ur. odbora od 1994–) Katalogi in monografije, Narodni muzej Slovenije. Teržan B. (clanica znanstv. sveta od 1997–) Universitätsforschungen zur Prähi­storischen Archäologie, Bonn. Miha Tišler Tišler M.: Organska kemija kot življenjski izziv. Nekaj utrinkov. Študij kemije na Univerzi v Ljubljani 1919–2019, str. 172. Ur. Bešter-Rogac M. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Ljubljana 2019. Tišler M.: Univerza v Ljubljani v samostojni Sloveniji. Universitas Labacensis Rector Fui. Spomini na rektorska leta. Str. 57–87. Ur. Pejovnik S. Univerza v Ljubljani 2019. Miha Tomaževic Triller P., Tomaževic M., Gams M.: Seismic strengthening of clay block masonry buildings with composites: an experimental study of a full scale three-sto­rey building model. Bulletin of earthquake engineering, Apr. 2019, str. 1–32, DOI: 10.1007/s10518-019-00609-02019. Drago Tršar SAMOSTOJNI RAZSTAVI Tršar D.: Monument Drago Tršar, Galerija Božidar Jakac, 18. 5.–8. 9. 2019. Tršar D.: Razstava na Japonskem, Takamatsku-Kagawa, Japonska, 4. 4. 2019. SKUPINSKI RAZSTAVI Majski Salon, OŠ Vic 7. 5. 2019. Kiparska razstava. Galerija Prešernovih nagrajencev, 2019. Vito Turk OBJAVE Ni J., Wu Z., Stoka V., Meng J., Hayashi Y., Peters C., Qing H., Turk V., Nakani­shi H.: Increased expression and altered subcellular distribution of cathep-sin B in microglia induce cognitive impairment through oxidative stress and inflammatory response in mice. Aging cell, 2019, vol. 18, no. 1, str. e12856-1-e12856-13, doi: 10.1111/acel.12856. Turk V., Turk D., Dolenc I., Stoka V.: Characteristics, structure, and biologi­cal role of stefins (type-1 cystatins) of human, mammal, and parasite ori­gin. Acta chimica slovenica. [Spletna izd.], 2019, vol. 66, no. 1, str. 5–17, doi: 10.17344/acsi.2018.4639. Mikhaylov G., Bratovš A., Turk V., Turk B., Vasiljeva O. et al. Anticancer acti­vity of crumpled aluminum nanosheets through disruption of ion balance in tumor microenvironment. V: 8th International Workshop »Multiscale biomechanics and tribology of inorganic and Organic Systems«, 1-5 October 2019, Tomsk, Russia. [S. l.: s. n.]. 2019, str. 6. DRUGO Turk V. (clan ur. odbora 2004–) Biochimica et biophysica acta, Proteins and pro-teomics.. [Print ed.]. Amsterdam [etc.]: Elsevier, 2002–. Turk V. (clan ur. odbora 2001–) Current protein and peptide science. Hilversum: Bentham Science Publishers. Turk V. (gostujoci ur. 2019) Acta chimica slovenica. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: =Slovenian Chemical Society, 1993–2017. Turk V.: Zakaj drvimo v prepad, med nerazvite? Zakaj ne ukrepamo? Delo – So-botna priloga, str. 24–25, 18. maj 2019. Dragica Turnšek OBJAVI Križnar M. (avtor, fotograf), Drobne K., Turnšek D.: Akademik prof. dr. Ivan Rakovec : 120-letnica rojstva. V: Rožic B. (ur.). Razprave, porocila = Treatises, reports. 24. posvetovanje slovenskih geologov = 24th Meeting of Slovenian Geologists, Lju­bljana, november 2019. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, 2019. [št.] 25, str. 62–65. Geološki zbornik, 25. Rožic B., Gercar D., Oprckal P., Švara A., Turnšek D., Kolar-Jurkovšek T., Udovc J., Kunst L., Fabjan T., Popit T., Gale L.: Middle Jurassic limestone mega-breccia from the southern margin of the Slovenian Basin. Swiss journal of geosciences. 2019, vol. 112, iss. 1, str. 163–180. DRUGO Turnšek D.: Koralni greben v Sloveniji. Predavanje 23. 5. 2019, dvorana SAZU. Ljubljana. Križnar, Matija, Drobne, Katica, Turnšek, Dragica. 120 let od rojstva prof. dr. Ivana Rakovca : predavanje Slovenskega geološkega društva, Prirodoslovni muzej Slovenije, 19. 9. 2019, Ljubljana. Turnšek D. (clanica ur. odbora 1995–) Geologija. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Geo-loški zavod Slovenije: Slovensko geološko društvo, 1953–. Peter Vodopivec OBJAVE Vodopivec P.: La société agricole carniolienne au XVIIIe sičcle, ses publications et les physiocrates français. V: Bouchard F. (ur.), Farinelli P. (ur.). Les régi-ons slovčnes entre XVIIIe et XIXe sičcles : plurilinguisme et transferts cultu­rels ŕ la frontičre entre empire des Habsbourg et Venise, (Réseau Lumičres). Paris: Le manuscrit. 2019, str. 37–53. Vodopivec P.: Trst, paroplovna družba Avstrijskega Lloyda in tržaške razprave o svobodi trgovine v predmarcni dobi. Kronika : casopis za slovensko krajev-no zgodovino. [Tiskana izd.], 2019, letn. 67, št. 3, str. 481–495. Vodopivec P.: O slovenski publicistiki o Slovencih, Jugoslovanstvu in Jugoslaviji leta 1918. V: Gabric A. (ur.). Slovenski prelom 1918. Ljubljana: Slovenska matica. 2019, str. 15–35. Vodopivec P.: Gustav Tönnies in nasledniki med Nemci in Slovenci. V: Jakopic M. (ur.), et al. Stoletje družine Tönnies : zgodovina in tehniška dedišcina. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2019, str. 31–45. Vodopivec P.: Danica Fink Hafner, Britanska demokracija. Suverenost parla­menta. Knjižna zbirka Politika, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, Za­ložba FDV, 2019, 241 str. Zgodovinski casopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.], 2019, letn. 73, št. 3/4, str. 513–516. https:// zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/784/1068. Vodopivec P.: Dr. Feliks Bister - osemdesetletnik. Zgodovinski casopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije [Tiskana izd.], 2019, letn. 73, št. 1/2 (159), str. 215–219. Vodopivec P.: Profesorica Carole Rogel - osemdesetletnica. Zgodovinski casopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.], 2019, letn. 73, št. 3/4, str. 492–496. https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/777/1063. Vodopivec P.: Renato Podbersic, Jeruzalem ob Soci, Judovska skupnost na Go-riškem od 1867 do danes, Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, Maribor: Center judovske kulturne dedišcine Sinagoga 1918, str. 510. Prispevki za novejšo zgodovino. [Ti-skana izd.], 2019, letn. 59, št. 2, str. 265–269. http://ojs.inz.si/pnz/article/ view/349/932. Vodopivec P., Šumrada J., Kopitar A.: Kranjski Janezi, Napoleonovi soldati, Francoski nabor v ilirski provinci Kranjski, 1812–1813 (Slovčnes, soldats de Napoléon, Conscription française dans la province illyrienne de Carniole 1812-1813), Ljubljana: Arhiv republike Slovenije, 2018 ... V: Slovenski prav­niki in zacetki slovenske državnosti, (Prispevki za novejšo zgodovino, letn. 59, št. 2). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. 2019, letn.59, št. 2, str. 257–260. http://ojs.inz.si/pnz/article/view/341/930. DRUGO Vodopivec P.: Les socialistes »utopiques« français dans le Journal des österreichi­schen Lloyd de Trieste (1841-1847) et la Laibacher Zeitung (1850) : prispevek na mednarodnem znanstvenem simpoziju Pokrajine na ozemlju med Vzho­dnimi Alpami in Jadranom v dialogu z drugimi kulturnimi podrocji (1740­1867) : izmenjava idej med znanstveniki in izobraženci ter spremembe episte­moloških vzorcev, Ljubljana, 27.–29. marec 2019. Vodopivec P.: Slovenci na avstrijskih univerzah in univerza v slovenskih narodnih programih do leta 1918 : prispevek na znanstvenem simpoziju 100 let Uni-verze v Ljubljani, Zbornicna dvorana Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 6.–7. nov. 2019. Vodopivec P.: Political Traditions in Central Europe and in the Balkans (in the light of the experience of the first Yugoslavia): predavanje na Central Europe Research Centre of the Eötvös Jószef Research Centre, National University of Public Service, Budapest, 4. december 2019. Robert Zorec OBJAVE Božic M., Verkhratsky A., Zorec R., Stenovec M.: Exocytosis of large-diameter lysosomes mediates interferon .-induced relocation of MHC class II mol­ecules toward the surface of astrocytes. Cell Mol Life Sci. 2019 Oct 30. doi: 10.1007/s00018-019-03350-8. Lasic E., Trkov Bobnar S., Wilhelmsson U., de Pablo Y., Pekny M., Zorec R., Stenovec M.: Nestin affects fusion pore dynamics in mouse astrocytes. Acta Physiol (Oxf). 2019 Oct 9:e13399. doi: 10.1111/apha.13399. [Epub ahead of print]. Verkhratsky A., Parpura V., Rodriguez-Arellano J. J., Zorec R.: Astroglia in Al­zheimer’s Disease. Adv Exp Med Biol. 2019;1175:273-324. doi: 10.1007/978­981-13-9913-8_11. Review. Verkhratsky A., Zorec R., Rodriguez-Arellano J. J., Parpura V.: Neuroglia in Ageing. Adv Exp Med Biol. 2019;1175:181-197. doi: 10.1007/978-981-13-9913­8_8. Review. Verkhratsky A., Ho M. S., Vardjan N., Zorec R., Parpura V.: General Pathophys­iology of Astroglia. Adv Exp Med Biol. 2019;1175:149-179. doi: 10.1007/978­981-13-9913-8_7. Review. Vardjan N., Parpura V., Verkhratsky A., Zorec R.: Gliocrine System: Astroglia as Secretory Cells of the CNS. Adv Exp Med Biol. 2019;1175:93-115. doi: 10.1007/978-981-13-9913-8_4. Review. Verkhratsky A., Parpura V., Vardjan N., Zorec R.: Physiology of Astroglia. Adv Exp Med Biol. 2019;1175:45-91. doi: 10.1007/978-981-13-9913-8_3. Review. Verkhratsky A., Ho M. S., Zorec R., Parpura V.: The Concept of Neuroglia. Adv Exp Med Biol. 2019;1175:1-13. doi: 10.1007/978-981-13-9913-8_1. Review. Verkhratsky A., Rodrigues J. J., Pivoriunas A., Zorec R., Semyanov A.: Astro­glial atrophy in Alzheimer’s disease. Pflugers Arch. 2019 Oct;471(10):1247­1261. doi: 10.1007/s00424-019-02310-2. Epub 2019 Sep 13. Review. Lasic E., Lisjak M., Horvat A., Božic M., Šakanovic A., Anderluh G., Verkh­ratsky A., Vardjan N., Jorgacevski J., Stenovec M., Zorec R.: Astrocyte Spe­cific Remodeling of Plasmalemmal Cholesterol Composition by Ketamine Indicates a New Mechanism of Antidepressant Action. Sci Rep. 2019 Jul 29;9(1):10957. doi: 10.1038/s41598-019-47459-z. Jorgacevski J., Korva M., Potokar M., Lisjak M., Avšic-Županc T., Zorec R.: ZIKV Strains Differentially Affect Survival of Human Fetal Astrocytes versus Neurons and Traffic of ZIKV-Laden Endocytotic Compartments. Sci Rep. 2019 May 30;9(1):8069. doi: 10.1038/s41598-019-44559-8. VABLJENA PREDAVANJA Zorec R.: Precision Medicines for Neurology and Oncology, Biotech Showcase 2019, San Franciso, USA. 8. 1. 2019. Zorec R.: Pathobiology of Adrenergic Regulation of Astroglia, Faculty of Scien­ce and Engineering, Waseda University, 3-4-1 Okubo, Shinjuku-ku, Tokyo 169-8555, Japan, April 5th 2019. Zorec R.: Adrenergic Regulation of Astroglia in Health and Disease, EurocellNet WG meeting, 17.-18. 4. 2019 on IFs and Notch signalling, Gotthenborg Swe­den. 17. 4. 2019. Zorec R.: Noradrenergic regulation of astroglial morphology and function in he­alth and disease. Baikal Neuroscience Meeting 2019; June 2nd-8th, 2019, Irkutsk/Bolshie Koty, Siberia, Russian Federation, 3. 6. 2019 (15:30). Zorec R.: Astrocytes and their role in epilepsy? Symposium Experimental Epilep­sy Models, Sept 10th, 2019 (16:00), Bologna, Italy FEPS 2019, 10.-13. 09. 2019. Zorec R.: Precision Medicines: Neurology and Oncology, 22. 9. 2019. Translational Medicine .... Yentai, China »Health Industry Forum«, 21-23.09., 2019. Zorec R.: Noradrenergic Regulation of Astroglial Function in Health and Disease, International Conference Functions of Neuroglia; Sept. 26-28, 2019, Tbilisi, Georgia, 26. 9. 2019 (14:30-14:55). Zorec R.: Noradrenergic Regulation of Astroglial Function in Health and Disea­se. Seminar, Laboratory of Pathophysiology, Head Professor Mami Noda, Department of Pharmaceutical Health Care and Sciences. Faculty of Phar­maceutical Sciences, Kyushu University, Fukuoka, Japan, 4. 12. 2019 (14:30­15:30). Zorec R.: Exocytotic Membrane Fusion-Pore is Constricted by Cholesterol. Semi­nar, Professor Mitsuhiro Morita, Kobe University, Kobe, Japan. 5. 12. 2019. Zinka Zorko OBJAVA Rajster B.: Libeliška kuharica : da ne boš vocn od mize šov : [prehrambna kultura prebivalcev Libelic in okolice]. Dopolnjena izd. Libelice: Kulturno prosvetno društvo; Slovenj Gradec: Koroški pokrajinski muzej, 2019. 120 str. DRUGO Zorko Z. (clanica ur. odbora 2005–) Studia Historica Slovenica : casopis za humanisticne in družboslovne študije. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovacica, 2001–. Zorko Z. (clanica ur. odbora 1995–)Studia Slavica Savariensia : nyelvészeti és iro­dalmi folyóirat. Szombathely: Berzsenyi Dániel Tanárképzö Föiskola Szláv Filológiai Intézete, 1992–. Mitja Zupancic Zupancic M., Rozman A.: Prva fitocententološka raziskovanja v Kamniški Bi-strici. (Ob 70. obletnici Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Bioteh­niške fakultete Univerze v Ljubljani). Folia biologica et geologica (Ljubljana 2019) 60(1) : 187–213. Andreja Žele TISKANE OBJAVE Žele A.: Prostomorfemskost v slovenšcini. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 382 str., graf. prikazi. Zbirka Lingua Slovenica, 15. Žele A.: Znakovni jezik : govorica kretenj : z vidika uzavešcanja (pravo)pisnih zakonitosti slovenšcine : kako iz kretalne govorice v zapisano slovenšcino. 2. izd. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, 2019. 57 str. Žele A.: Predložne zveze kot potencialna propozicija v propoziciji : primeri to-vrstne medpropozicijskosti v slovenskem jeziku. V: Malcík P. (ur.), Karlík P. (ur.). Svet podle Grepla : prof. Miroslavu Greplovi k devadesátým naroze­ninám. 1. vyd. Brno: Host, 2019. Str. 219–231. Žele A.: Knjižni jezik zožiti na jezikovni standard?!. Slavia Centralis. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 12, št. 1, str. 286–298. http://www.ff.um.si/dotAsset/77994. pdf. Žele A.: Spol v predikaciji. Slavisticna revija : casopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. apr.-jun. 2019, letn. 67, št. 2, str. 141–149. https://srl.si/ ojs/srl/article/view/2019-2-1-2. Žele A.: O pravnem jeziku z vidika pravnikov in jezikoslovcev : Med jasnostjo in nedolocenostjo: pravna terminologija v zgodovini, teoriji in praksi : Zbirka pravna obzorja 54. Ur.: Jemec Tomazin M., Škrubej K., Strban G. Ljubljana: Lexpera, GV Založba, 2019. 490 strani. Slavisticna revija : casopis za jeziko­slovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 67, št. 3, str. 527–529. Uhlik M., Žele A.: Slovenian comitative constructions with dual personal pro­nouns = Slovenskie komitativnye konstrukcii s mestoimenijami v dvojstve­nom cisle. Rhema. Rema. 2019, št. 3, str. 115–132. Gabrovšek D., Žele A.: Tipologija stavcnoclenskih odvisnikov v slovenšcini. Sla­visticna revija : casopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 67, št. 3, str. 487–507. Uhlik M., Žele A.: Slovenskie komitativnye konstrukcii : (v sopostavlenii s dru­gimi južnoslavjanskimi i russkimi). Slovenski jezik - Slovene linguistic stu­dies. [Tiskana izd.]. 2019, 12, str. 135–156. Žele A.: Murkov jezikovni delež pri aktualnih vprašanjih slovenske skladnje. V: Jesenšek M. (ur.). Mednarodni simpozij Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede : Ljubljana, 3. in 4. junij 2019, SAZU, Akademijska dvorana. Ljubljana: SAZU, 2019. Str. [30]. Žele A.: Na robu kraškega mreženja slovstvene folkore. V: Stanonik M. (ur.). Mednarodni znanstveni simpozij Konstituiranje slovenske slovstvene folklo­ristike : ob stoletnici rojstva akademika Milka Maticetovega (10. 9. 1919–5. 12. 2014) : SAZU, Akademijska dvorana, Novi trg 3, Ljubljana, 10. in 11. sep­tember 2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, [2019]. Str. [8]. Žele A.: Neglagol'naja socetaemost' v slovenskom jazyke. V: Posiedzenie Komisji Budowy Gramatycznej Jezyków Slowianskich przy Miedzynarodowym Komi­tecie Slawistów = Zasedanie Komissii po izuceniju grammaticeskoj struktury slavjanskih jazykov Meždunarodnogo komiteta slavistov : [program, abstrak­ ty]. Warszawa: Uniwersytet Warszawski, Wydzial Neofilologii, Katedra Lingwistyki Formalnej, 2019. Str. 68–70. Žele A., Stramljic Breznik I., Uhlik M.: Substantivacija prilagatel'nyh v slovenskom jazyke : (v sravnenii s russkim jazykom) = The substantivization of adjectives in Slovene : (a comparison to Russian). V: Remnëva M. L. (ur.), Kukuškina O. V. (ur.). Russkij jazyk : istoriceskie sud'by i sovremennost' : trudy i materialy. [Moskva]: Izdatel'stvo moskovskogo universiteta, 2019. Str. 278–277. http:// rlc2019.philol.msu.ru/docs/Trudy-i-materialy_RLC2019.pdf. Žele A.: Spoštovani udeleženci simpozija ... V: Stankovska P. (ur.), Derganc A. (ur.), Šivic-Dular A. (ur.). Rajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v Ljubljani : monografija ob 100. obletnici nastanka Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete UL. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fa-kultete, 2019. Str. 43. Knjižna zbirka Slavica Slovenica, št. 5. DRUGO Dekleva G. (oseba, ki intervjuva), Jesenšek M., Javornik J. S., Stabej M., Žele A. (intervjuvanci): Al' prav se rece kaša ali porridge?. Ljubljana: Radiotelevizi­ja Slovenija javni zavod, 2019. Intelekta. https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelek­ta/174654856. Cobec A. (oseba, ki intervjuva), Žele A. (intervjuvanka): Polzavestna raba »pro-stih delcev« v jeziku. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2019. Je­zikovni pogovori. https://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovori/174658760. Popov J., Lapajne V., Debevec L., Žele A.: Zgodovina hrenoviške župnije - 83 let od rokopisa do natisa. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2019. Sledi casa. https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174594577. Grošelj T., Žele A. (intervjuvanka): Znakovni jezik, govorica kretenj. Ljubljana: Zveza Društev gluhih in naglušnih Slovenije, 2019. http://www.spletnatv.si/ novice/znakovni-jezik-govorica-kretenj/. Žele A.: Prirocna video slovnica slovenskega znakovnega jezika : prispevek v od­daji Prisluhnimo tišini, TV Slovenija, 1. program, 12. 5. 2019. Žele A.: Znakovni jezik : govorica kretenj : prispevek v oddaji Prisluhnimo tišini, TV Slovenija, 1. program, 27. 10. 2019. Žele A. (clanica ur. odbora 2005–) Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slo­venski jezik Frana Ramovša. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ra-movša ZRC SAZU, 1991–. Žele A. (gostujoca ur. 2014, clanica ur. odbora 2011–, tehnicna ur. 2004–2010) Slavisticna revija : casopis za jezikoslovje in literarne vede. Ljubljana: Slavi­sticno društvo Slovenije, 1948–. Žele A. (clanica ur. odbora 2017–) Slavistika. Beograd: Slavisticko društvo Srbi­je, 1997–. Žele A. (podrocna ur. 2013–) Slovenska biografija. Ljubljana: Slovenska akade­mija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013–. Žele A. (glavna ur.) eSSKJ. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2018. 1. e-izd. (pdf). Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2019. Rastoci slovarji. Progra-mi, P6-0038, SI, Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju; SAZU, Programi, SI, Naravna in kulturna dedišcina slovenskega naroda. Slavoj Žižek OBJAVE Žižek S.: Beckett kot pisec abstrakcije. Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja. 2019, letn. 57, št. 1/2, str. 237–249, 253–254, 257–258. Žižek S.: Pasti dobrote : lubitschevski razmislek. Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja. 2019, letn. 57, št. 5/6, str.127–137, 226–227, 233. Žižek S.: Apokalipsa ožicenih možganov. Problemi : revija za kulturo in družbe­na vprašanja. 2019, letn. 57, [št.] 7/8, str. 5–29, 189, 192. Žižek S.: A coragem da desesperanca : crônicas de um ano em que agimos perigo­samente. 1 ed. Rio de Janeiro: Zahar, 2017. 364 str. Žižek S.: Disparities. London [etc.]: Bloomsbury Academic, 2019. X, 442 str. Žižek S.: Kendini tutayan bosluk : iktisadi-felsefi köselikler. Istanbul: Metis, cop. 2019. 412 str. Butler J., Laclau E., Žižek S.: Kontingenca, hegemonija, univerzalnost. Ljubljana: Krtina, 2019. 343 str. Zbirka Krt, 188. Žižek S.: L'incontinenza del vuoto : pennacchi economico-filosofici. Milano: Ponte alle grazie, cop. 2019. 496 str. Žižek S.: Mahiru no nusutto no yoni : posutohyumaniti jidai no kenryoku. Tokyo: Seidosha, 2019. 375, 3 str. Žižek S., Dolar M.: La seconda morte dell'opera. Milano: Casa Ricordi: Lim, 2019. 357 str. Žižek S.: Sex and the failed absolute. 1 ed. London [etc.]: Bloomsbury Academic, 2019. 481 str. Žižek S.: Wie ein Dieb bei Tageslicht : Macht im Zeitalter des posthumanen Kapi­talismus. Frankfurt am Main: S. Fischer, 2019. 286 str. Žižek S. (avtor dodatnega besedila): Timofeeva O.: Zgodovina živali. Ljubljana: Maska, 2019. 226 str. Mediakcije, knj. 18. Žižek S.: Like a thief in broad daylight : power in the era of post-humanity. UK [etc.]: Penguin Books, 2019. 222 str. Lubitsch N., Novak I. (avtor, ur), Dolar M. (avtor, prevajalec), Krecic J., Zupancic Žerdin A., Moder G. (avtor, prevajalec), Žižek S., Pfaller R., Kremnitzer Y., Schuster A.: Lubitsch : komedija brez olajšanja. 1. natis. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2019. 238 str. Zbirka Analecta, Problemi, letn. 57, 5–6. Žižek S.: Žižkovi vici : (ste že slišali tistega o Heglu in negaciji?). 2. izd. Ljubljana: Totaliteta, 2019. Žižek S.: The antinomies that keep Christianity alive : afterword. V: Mitralexis S. (ur.). Slavoj Žižek and Christianity. London [i. e.] Abingdon; New York: Routledge, 2019. Str. 219–227. Transcending boundaries in philosophy and theology. DRUGO Žižek S. (clan ur. odbora 1990–) Problemi : revija za kulturo in družbena vpraša­nja. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1962–. Mitralexis S. (ur): Slavoj Žižek and Christianity. London [i. e.] Abingdon; New York: Routledge, 2019. VI, 230 str. Transcending boundaries in philosophy and theology. Žižek S.: Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet. MMC RTV SLO : prvi multimedijski portal. Štok K. 17. maj 2019 ob 06.45. https://www.rtvslo. si/svet/evropa/fenomen-16-letne-grete-thunberg-ki-je-zatresel-svet/488131. NOVI CLANI / NEW MEMBERS I.RAZRED Janez Kranjc Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Po maturi (1967) se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljublja­ni in diplomiral junija 1971. Isto leto je postal asistent pri akad. prof. dr. Viktorju Korošcu na katedri za prav-no zgodovino Pravne fakultete v Ljubljani. Magistriral je leta 1974. V študijskem letu 1975/76 se je izpopolnjeval na dunajski univerzi, kjer je pod vodstvom prof. dr. Wal­terja Selba pripravljal doktorsko disertacijo. To je pre­dložil na Pravni fakulteti v Ljubljani (Avstrija takrat ni imela znanstvenega doktorata za pravnike) in tam leta 1980 tudi doktoriral. Leta 1981 je bil na Pravni fakulteti v Ljubljani izvoljen za docenta, leta 1987 pa za izrednega profesorja. Leta 1992 je bil na Univerzi v Ljubljani izvoljen za re-dnega profesorja za podrocje rimskega prava in pravne zgodovine. Kranjc se je veckrat izpopolnjeval v tujini. Leta 1985 je bil kot štipendist italijanske vlade en mesec na univerzi La Sapienza v Rimu (gostitelj profesor Luigi Capogrossi Colognesi), leta 1987 (Easter term) je bil na univerzi v Cam-bridgeu (Fitzwilliam College, gostitelja profesorja John Crook in Peter G. Stein), leta 1989 je bil kot Humboldtov štipendist na univerzi v Kölnu (gostitelj profesor Andreas Wacke). Krajši cas je bil tudi na nekaterih drugih univerzah. V študij­skem letu 1911/12 je bil raziskovalec na The Straus Institute for the advanced Study of Law and Justice, New York University, leta 2015 pa je bil šest mesecev raziskovalec na univerzi Carlos III v Madridu v okviru programa Cátedra de Excelencia. Kot vabljeni gostujoci profesor je po en mesec ali vec predaval na univerzi v Poitiersu, na univerzi v Gradcu in Pravnem inštitutu Irkutske državne univerze. Na fakulteti in univerzi je opravljal vec funkcij. Dva mandata je bil prodekan in tri mandate dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Vec mandatov je bil predsednik statutarne komisije in clan senata Univerze v Ljubljani. Na Pravni fa-kulteti Univerze v Ljubljani že od ustanovitve leta 1994 vodi Mednarodni forum. Trenutno je na Univerzi v Ljubljani predsednik komisije za eticna vprašanja. Kranjc je bil clan predsedstva in predsednik Evropske zveze pravnih fakul­tet (ELFA), clan delovne skupine Sveta Evrope za spremljanje reforme pravne­ga študija v Bosni in Hercegovini, clan in predsednik sodnega sveta Republike Slovenije, clan Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije itn. En mandat je bil predsednik znanstvenega sveta za družboslovje na ARRS, v lanskem letu pa predsednik Obcasnega delovnega telesa. Bil je urednik nemškega in angleškega prevoda Ustave Republike Slovenije ter urednik prve tujejezicne pravne revije pri nas Slovenian Law Review. Je tudi clan uredniškega sveta nekaterih strokovnih pravnih revij doma in v tujini. Pri svojem raziskovalnem delu se je ukvarjal z rimskim pravom, sloven-skim pravnim jezikom in uveljavljanjem slovenšcine kot uradnega jezika, z ne­katerimi pravnimi vprašanji, povezanimi s pojavom Ilirskih provinc, z vpraša­njem pravnih vrednot itn. Njegova bibliografija obsega vec kot šeststo enot. Njegovo najpomembnejše delo je monografija o rimskem pravu, katere cetrta izdaja bo v kratkem izšla. Zanjo je prejel tudi Zoisovo nagrado. Kranjc je vitez francoske Legije casti (Chevalier dans l’Ordre national de la Légion d’honneur), vitez reda akademskih palm (Chevalier de l'ordre des palmes académiques), prejemnik avstrijskega castnega križa za znanost in ume­tnost prvega reda (Österreichisches Ehrenkreuz für Wissenschaft und Kunst I. Klasse) ter castni doktor Univerze v Poitiersu. Od leta 2012 je clan ustanove Academia Europaea, The Academy of Europe. V poletnem semestru študijskega leta 2019/20 je raziskovalec v okviru pro-grama Senior Global Emile Noël Research Fellowship na New York University v New Yorku. Prof. dr. Janez Kranjc je bil 6. junija izvoljen za izrednega clana SAZU. Peter Vodopivec Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer se je leta 1965 vpisal na Filozofsko fakulteto. V letih 1965– 1971 je študiral zgodovino in sociologijo (v letih 1969–1971 tudi primerjalno književnost) in se po opravljeni diplomi iz zgodovine leta 1971 na Oddelku za zgodovino Filozof­ske fakultete v Ljubljani zaposlil kot asistent. Na Oddelku za zgodovino je leta 1978 doktoriral z doktorsko disertacijo Socialni in gospodarski nazori v slovenskih in sosednjih po­krajinah v predmarcni dobi. Po opravljenem doktoratu se je v letih 1978/1979 študijsko izpopolnjeval v Parizu in leta 1982 na dvomesecnem bivanju na univerzah v ZDA. Leta 1979 je bil izvoljen za docenta, leta 1985 za izrednega profesorja in leta 1990 za rednega profesorja za obco zgodovino ob-dobja 1750–1918. Konec leta 1999 je zapustil Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete in se zaposlil na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Tu je kot znanstveni svetnik deloval do konca leta 2012, ko je bil upokojen. V središcu njegove raziskovalne pozornosti je bila slovenska gospodarska, socialna, kulturna in politicna zgodovina 18., 19. in 20. stoletja. Raziskoval je zgodovino mešcanstva in izobraženstva, nacionalnega oblikovanja ter nacio­nalnih in politicnih ideologij, procese gospodarske in družbene modernizacije, zgodovino socialnih nazorov, politicne kulture in demokratizacije javnega ži­vljenja, pa tudi francosko-slovenskih odnosov in slovenskih odnosov s sosedi in južnoslovanskimi narodi. Hkrati je razpravljal in pisal o zgodovini prostozi­darstva in odnosa do smrtne kazni na Slovenskem, o Habsburški monarhiji in raznih razlagah francoske revolucije, o prvi in drugi Jugoslaviji, o slovenskem narodno-politicnem razvoju v 20. stoletju ter o zgodovini zgodovinopisja in so-dobnih konceptualnih in metodoloških zgodovinopisnih usmeritvah. V casu dela na Oddelku za zgodovino je z opozorili na »novo« francosko zgodovino in nemško socialno zgodovinopisje ter z zavzemanjem za komparativnost v zgodo­vinopisnem raziskovanju opazno vplival na raziskovalne in tematske usmeritve mlajših generacij zgodovinarjev. Vse od osemdesetih let se je aktvno udeleževal mednarodnih zgodovinarskih srecanj in konferenc in takšna srecanja organizi­ral tudi v Sloveniji. V letih 1980–1989 je bil clan jugoslovansko-francoske, nekaj casa pa tudi jugoslovansko-ceškoslovaške zgodovinske komisije, v letih 1980– 1995 je aktivno sodeloval s Centre d'Etudes de l'Europe Médiane pri INALCO v Parizu in v letih 1980–2000 z Avstrijskim inštitutom za vzhodno in jugovzho­dno Evropo na Dunaju; od leta 1996 je clan mednarodne komisije za podelje­vanje nagrad Karla von Vogelsanga in Victorja Adlerja za zgodovino socialnih tokov in gibanj pri avstrijskem ministrstvu za znanost. Kot gostujoci profesor je predaval in vodil seminarje na Zgodovinskem inštitutu Univerze v Celovcu (1987), na Cleveland State University v Ohiu (1991) in na Zgodovinskem inštitu­tu Univerze v Gradcu (1993). V študijskem letu 1995/1996 je bil štipendist Col-legiuma Budapest v Budimpešti. Kot vabljen predavatelj je imel posamicna pre­davanja še na drugih tujih univerzah. Vodil je vec slovenskih zgodovinopisnih raziskovalnih projektov ter med drugim sodeloval v dveh japonsko-slovenskih in slovensko-bolgarskem projektu s podrocja zgodovine. Leta 1984 je za knji­žnico Kondor Mladinske knjige pripravil, uredil in s spremno besedo pospremil zbirko španskoameriške kratke proze z naslovom O obliki sveta. Bil je clan uredniških odborov vec slovenskih in mednarodnih zgodovi­nopisnih revij in zbornikov, v letih 1982–1986 glavni (nekaj casa tudi odgovor­ni) urednik Kronike, casopisa za slovensko krajevno zgodovino. Uredil je vecje število zbornikov in monografskih publikacij pri Slovenski matici in drugod; v letih 1988–1992 je bil podpredsednik Slovenske matice, v njenem okviru pa je organiziral tudi vec odmevnih simpozijev. Pri Slovenski matici skupaj s profe­sorjem dr. Petrom Štihom in docentom dr. Markom Štuhcem ureja zbirko Zgo­dovina držav in narodov. V letih 1993–1998 je bil predsednik maturitetne pred­metne komisije za zgodovino in vodja komisije za pripravo novih ucnih nacrtov za pouk zgodovine v srednjih šolah, v letih 1996–2001 pa še clan študijske sku-pine Apprendre et enseigner l'histoire de l'Europe du 20e sičcle pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Ves cas je bil tudi publicisticno dejaven in v letih 1982–1990 clan uredništva Nove revije. Je dobitnik vec domacih in tujih priznanj in odlikovanj. Vodopivceva bibliografija obsega skupaj z mentorstvi, uredniškim in re-cenzijskim delom ter strokovnimi in publicisticnimi clanki in intervjuji vec kot 750 enot, med njimi samostojne knjižne objave: Luka Knafelj in štipendisti Kna­fljeve ustanove, Kronika, Ljubljana 1971; Od Pohlinove slovnice do samostojne države, Slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja, Modrijan, Lju­bljana 2006, 2007, 2010; O gospodarskih in socialnih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2006; Slowenische Geschichte (s Petrom Štihom in Vaskom Simonitijem), Leykam Verlag, Graz 2008; Francoski inštitut v Ljubljani 1921–1947 (L'Institut français de Ljubljana 1921–1947), Inšti-tut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2013; Slovenska zgodovina, Od prazgodovin­skih kultur do zacetka 21. stoletja (s Petrom Štihom in Vaskom Simonitijem), I. in II. del, Modrijan, Ljubljana 2016. Leta 1996 je bil (z Majo Žvanut) avtor uc-benika Vzpon mešcanstva za 8. (pozneje za 9. razred) osnovne šole, ki je doživel vecje število ponatisov. Prof. dr. Peter Vodopivec je bil 6. junija izvoljen za izrednega clana SAZU. Charles G. Dempsey Charles (Gates) Dempsey, letnik 1937, zaslužni profesor Univerze Johns Hopkins v Balitmoru, od leta 1993 redni clan Ameriške akademije umetnosti in znanosti, ima za se­boj zavidljivo univerzitetno in raziskovalno kariero in sodi med najvidnejše predstavnike umetnostnozgodovinske stroke. Študiral je na Swarthmore Collegeu v Pensilvaniji in zatem na Univerzi Princeton, kjer je bil med njegovimi uci­telji tudi znameniti Erwin Panofsky. V središcu njegovega raziskovanja, navezanega na tradicijo »warburške šole«, sta italijansko renesancno in barocno slikarstvo, ki ju obravnava z vidika slogovnih vplivov, ikonografije, narocništva in kulturnozgodovinskega ter družbenega konteksta v najširšem pomenu. Mednarodni sloves si je pridobil z monografijo o slikarju Annibalu Carracciju (Annibale Carracci and the Beginnings of Baro­que Style, Harvard University Center for Italian Renaissance Studies, 1977), ki so ji sledile raziskave s podrocja italijanske renesanse. Osrednja monografija te vrste obravnava znamenito sliko Pomlad Sandra Botticellija in njeno mesto v humanisticni kulturi Lorenza Magnifica (The Portrayal of Love: Botticelli's Pri­mavera and Humanist Culture at the Time of Lorenzo the Magnificent, Princeton University Press, 1992). Posebno priznanje strokovnjakov je požela tudi mono-grafija Nicolas Poussin: Friendship and the Love of Painting (Princeton Univer­sity Press, 1996, v sodelovanju s soprogo Elizabeth Cropper). K renensansi se je Dempsey vrnil s knjigama Inventing the Renaissance Putto (The University of North Carolina Press, 2001), ki razkriva presenetljivo raznolikost ter vizual-no in vsebinsko spremenljivost tega po poreklu anticnega motiva, in The Early Renaissance and Vernacular Culture (Harvard University Press, 2012). Sicer pa obsega njegova bibliografija poleg drugih samostojnih objav tudi vrsto tehtnih clankov v najuglednejših humanisticnih in umetnostnozgodovinskih serijskih publikacijah. Izvolitev Charlesa Dempseya za dopisnega clana SAZU je bila ute­meljena z njegovimi dolgoletnimi plodnimi stiki s slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji, ki jih je vzpostavilo skupno zanimanje za umetnost poznega sre­dnjega veka in renesanse na Jadranu. Ti so se izrazili tako v konsultativnih osebnih srecanjih kot z vabili na mednarodne znanstvene konference in s tem povezanim sodelovanjem v simpozijskih zbornikih. Med temi je treba izposta­viti mednarodni simpozij Quattrocento Adriatico: Fifteenth-Century Art of the Adriatic Rim leta 1994 v Centru za italijanske študije Univerze Johns Hopkins Villa Spelman v Firencah, na katerem so bili prav slovenski referenti številc­no posebej dobro zastopani (simpozijski zbornik je izšel leta 1996). S tem si je profesor Dempsey pridobil tudi zasluge za uveljavljanje slovenske umetnostne zgodovine v mednarodni strokovni javnosti. Prof. dr. Charles G. Dempsey je bil 6. junija izvoljen za dopisnega clana SAZU. Janez Höfler Reinhard Härtel Reinhard Härtel se je rodil 24. novembra 1945 v Meersburgu na Bodenskem jezeru/Nemcija, vendar je vse njegovo poklicno življenje zvezano z Gradcem. Tu je koncal gimnazijo, študiral na graški univerzi zgodovino in germanistiko ter dosegel leta 1969 doktorat iz zgodovinskih znanosti. Deset let pozneje se je habilitiral iz zgodovine, leta 1984 še iz pomožnih zgodovinskih ved, postal leta 1988 izredni in leta 1998 še redni profesor na katedri za zgodovino evropskega srednjega veka in za zgodovinske pomožne vede na Inštitutu za zgodovino Fi­lozofske fakultete Univerze Karla in Franca v Gradcu, kjer je deloval do svoje upokojitve leta 2012. Prof. Härtel se v svojih raziskavah posveca predvsem severnoitalijanskemu in vzhodnoalpskemu prostoru v srednjem veku, pri cemer je v središcu njego­vega delovanja objavljanje zgodovinskih virov. Härtel je po svoji vokaciji tako predvsem diplomatik, paleograf in izdajatelj. Na slednjem podrocju so zlasti pomembne njegove objave listinskih vi-rov za zgodovino Štajerske v visokem in poznem srednjem veku, kjer vodi pripravo zvezkov novega štajerskega diplo­matarija, in še zlasti za zgodovino oglejskega patriarhata do konca visokega srednjega veka. Dokumente za oglejski diplomatarij je iskal in zbiral v okrog osemdesetih arhivih alpsko-jadranskega prostora, med drugim seveda tudi v slo­venskih. S tem v zvezi se je že zelo zgodaj povezal s sloven-skimi zgodovinarji in že leta 1987 v Zgodovinskem casopisu objavil razpravo o virih za slovensko srednjeveško zgodovino v furlanskih arhivih. Rezultat tega intenzivnega in obsežnega raziskovalnega dela je velika zbirka gradiva, ki ga je zacel objavljati leta 1985, ko je izdal starejše listine (do leta 1250) furlanskega be-nediktinskega samostana v Možacu (Moggio). Leta 2005 so sledile starejše listi­ne (prav tako do 1250) ženskega benediktinskega samostana sv. Marije v Ogleju in leta 2017 listine prav tako furlanskega benediktinskega samostana v Rožacu (Rosazzo); slednjo izdajo dopolnjuje objava rožaških memorialnih virov, ki jo je pripravil prof. Cesare Scalon iz Vidma. Poleg tega je prof. Härtel leta 2005 obja­vil še pogodbe med oglejskim patriarhatom in Benetkami do leta 1255. Njegovo odlicno poznavanje srednjeveškega arhivskega gradiva zaokrožuje vec kot pet-sto strani obsežna monografija o notarskih in cerkvenih listinah zgodnjega in visokega srednjega veka iz leta 2011. V njej je v celotnem evropskem kontekstu obravnaval t. i. privatne listine in napisal prirocnik in ucbenik obenem, ki mu gre po mnenju njegovih recenzentov mesto standardnega dela v medievistiki. Härtlovo delo je zelo pomembno tudi za slovensko zgodovino, saj se šte­vilni dokumenti posredno ali neposredno ticejo našega prostora in zgodovine. To še zlasti velja za listine samostana sv. Marije v Ogleju, ki je bil lastnik Izole. Ker je bil starejši izolski arhiv unicen, predstavljajo tu objavljene listine najvecji korpus gradiva za zgodovino srednjeveške Izole. Predvsem pa je pod vodstvom prof. Härtla in v okviru njegovega projekta objav listin oglejskega patriarhata dr. Günther Bernhard leta 2006 objavil listine oglejskih patriarhov za slovensko ozemlje in listine samostanov v Sticni in Gornjem Gradu (do leta 1251). S tem smo dobili sodobne edicije listin treh najpomembnejših cerkvenih institucij na slovenskem ozemlju v visokem srednjem veku. Poleg edicij zavzemajo v opusu prof. Härtla pomembno mesto tudi številna dela, v katerih je obravnaval teme iz deželnih oziroma regionalnih zgodovin (Avstrije, Štajerske, Koroške, Furlanije, Istre in Goriške), zgodovine cerkvenih institucij, gospodarske in denarne zgodovine, kot tudi iz historicne antropo­nomastike, pisarniške in notarske zgodovine itn. Tudi ta dela, zlasti tista, ki se ticejo Štajerske, Istre, Furlanije in goriških grofov, so pomembna za slovensko zgodovino. Rezultate svojih raziskav je prof. Härtel predstavil na skoraj sto sim­pozijih in predavanjih v Nemciji, Franciji, Španiji, na Ceškem, Danskem, Nizo­zemskem, Norveškem, v Švici, na Hrvaškem in seveda tudi v Sloveniji. Prof. Härtel je clan vec strokovnih in znanstvenih združenj, od katerih naj izpostavimo: Historische Landeskommission für Steiermark, Commission internationale de Diplomatique. Istituto di storia sociale e religiosa (Gorica), Istituto Pio Paschini per la storia della Chiesa in Friuli, Deputazione di Storia Patria per la Venezia Giulia, Deputazione di Storia Patria per il Friuli, Kostanzer Arbeitskreis für mittelalterliche Geschichte. Za dopisnega clana SAZU je bil izvoljen na volilni skupšcini 6. junija. Peter Štih II.RAZRED Igor Maver Prof. dr. Igor Maver, rojen 1960 v Ljubljani, se je po maturi (1979) vpisal na študij anglešcine in francošcine na Filozof-ski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral (1984), magistriral (1988) in doktoriral s tezo Mednarodna tema­tika v sodobni avstralski poeziji (1990), za katero je gradivo dalj casa zbiral na Univerzi Queensland v Avstraliji. Leta 1987 se je zaposlil na Filozofski fakulteti UL, kjer je od leta 2001 redni profesor za angleško in ameriško knji­ževnost. Poleg tega predava tudi kanadsko in avstralsko književnost in v anglešcini napisane književnosti postkolonialnih držav nekda­njega britanskega imperija ter relevantno literarno teorijo. Posveca se tudi razi­skavam slovenske književnosti v izseljenstvu, zlasti v Kanadi, ZDA in Avstraliji, ter njeni odmevnosti doma in v tujini. Kot gostujoci profesor je po en semester predaval na Univerzi v Davisu (Kalifornija, ZDA) in Sydneyju (Avstralija), od leta 2015 tudi na Dunaju. Vablje­na predavanja je imel na univerzah v Bonnu, Londonu, Parizu, Rimu, Lecceju, Benetkah, Bologni, Tübingenu in Madridu. Leta 2013 je bil izvoljen za rednega clana Evropske akademije znanosti v Londonu. Je clan uredniškega odbora mednarodne revije Journal of Language, Literature and Culture, ki izhaja pri britanski založbi Routledge/Taylor & Fran­cis, in glavni urednik slovenske znanstvene revije Acta neophilologica. Njegova bibliografija obsega doslej (januar 2020) 557 enot. Zelo odmevna je njegova monografija Contemporary Australian Literature Between Europe and Australia, ki je – s poudarjenim upoštevanjem slovenske izseljenske književ­nosti – izšla leta 1999 pri založbi Sydney University Press (Sydney Studies, 18) in hkrati pri angleški Shoestring Press iz Nottinghama. Pod njegovim uredni­štvom je leta 2006 pri založbi Rowman and Littlefield v ZDA izšla monografija z naslovom Diasporic Subjectivity and Cultural Brokering in Contemporary Post­-Colonial Literatures, v kateri je prispeval temeljno literarnoteoreticno razpravo Canadian New Diasporic Writing and Traditional Borderland Literary Identities. Še vec odmevov pa je zbudila njegova razprava, objavljena v knjigi Australian Made založbe Sydney University Press (2010), v kateri je slovenska izseljenska literatura v Avstraliji prvic postavljena na zemljevid ob bok velikim etnicnim skupinam. Tudi monografija Selected Essays on Canadian, Australian, and New Zea­land Literatures, ki je leta 2014 izšla v angleškem Newcastlu, vsebuje vec odmev­nih prispevkov iz novejše izseljenske književnosti v okviru postkolonialnih in transkulturnih raziskav, ob njih tudi o piscih slovenskega porekla. V ZDA in Združenem kraljestvu je objavil še vec drugih študij in esejev o slovenski izseljenski književnosti, mdr. o Tedu Kramolcu in Jožetu Žoharju, ter vrsto razprav o angleških in anglofonih avtorjih, mdr. o Margaret Atwood, Sha­kespearu, lordu Byronu, Waltu Witmanu, Andrewu Riemerju, Richardu Fla-naganu, Alecu Hopu in treh nobelovcih, Ernestu Hemingwayju, Vidiadharju Surajprasadu Naipaulu in Williamu Faulknerju. Zelo inovativna je tudi njegova nedavna študija o sodobnem afroameriškem avtorju Tejuu Colu, ki jo je objavil leta 2018 v ameriški monografiji The Post-colonial Subject in Transit in pred­stavlja pomemben odmik od tradicionalne postkolonialne paradigme v smer transkulturnosti. Za svoje objave je prejel vec prestižnih raziskovalnih nagrad: nagrado evropske fundacije Roberta Schumana za literaturo, raziskovalni štipendiji ka­nadske vlade in kot nebritanski znanstvenik nagrado Royal Society v Edinbur­gu za raziskave sodobne škotske književnosti. Z minucioznimi, sistematsko poglobljenimi raziskavami literarnih ustvar­jalcev, ki so se iz raznih tujejezicnih diaspor vkljucevali v angleško govorece okolje, je v zgodovinopisju angleške književnosti in v amerikanistiki odprl nove, širše poglede. Gre za pisce, ki so se morali vsakodnevno soocati z moralnimi in ustvarjalnimi izzivi dvojezicnosti in so kot taki pustili sledi in odmeve v dveh jezikovno in geografsko oddaljenih književnostih. Z organizacijo simpozijev s tako tematiko in urejanjem tematsko osredinjenih zbornikov je pokazal, kako je široko zasnovane raziskovalne projekte tudi v literarnih vedah mogoce izvajati predvsem s skupinskim delom. Igor Maver ob vsej svoji vpetosti v mednarodne raziskave posveca veliko pozornost seznanjanju slovenskega bralstva z nekaterimi zahtevnejšimi poglavji v anglešcini napisane književnosti in duhovne zgodovine. Tako je npr. slovenski prevod temeljnega angleškega patristicenga besedila Cerkvena zgodovina ljud­stva Anglov (Historia Ecclesiastica gentis Anglorum), ki jo je napisal Beda Vene­rabilis v zacetku 8. stoletja, opremil s pregledno berljivo uvodno študijo (2015). V sodelovanju s pokojnim profesorjem Mirkom Jurakom je nekaj zanimivih poglavij pod tem vidikom osvetlil v knjigi Angleška poezija in proza – Izbrani eseji (2005), ki je doživela vec ponatisov. Posebno pozornost zasluži razprava o slovenskem misijonarju Marku Antonu Kappusu (1657–1717), ki je izšla leta 2016 pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani. Delo preseneca s subtilnimi interpretacijami ne samo angleškega, nemškega in deloma špan­skega, ampak tudi latinskega arhivskega gradiva. Na skupšcini 6. junija je bil Igor Maver izvoljen za izrednega clana SAZU. Kajetan Gantar Andreja Žele Prof. dr. Andreja Žele, rojena 1963 v Postojni, je leta 1987 di­plomirala iz slovenskega in ruskega jezika. Po nekajletnem poucevanju na osnovni in srednji šoli je leta 1993 magistri­rala iz slovenisticnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani s temo Besedotvorne in skladenjske lastnosti glagol­nika in se zaposlila na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ra-movša ZRC SAZU. Doktorirala je leta 2000 s tezo Vezljivost v slovenskem knjižnem jeziku (s poudarkom na glagolu). Od leta 2011 je redno zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bila tri leta pozneje izvoljena v redno profesorico za slovenski jezik, kot znanstvena svetnica pa deluje tudi na Inštitutu za slovenski jezik Fra­na Ramovša ZRC SAZU, in sicer kot sodelavka pri novonastajajocem slovarju slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Kakovost in kolicina dela Andreje Žele odsevata njeno predanost slove­nisticni jezikoslovni stroki, ki jo razume kot preucevanje sistema, vpetega v slovanski in srednjeevropski jezikovni in kulturni prostor. Glagolski vezljivosti, valenci, je v nadaljevanju posvetila še dve znanstveni monografiji, Vezljivost v slovenskem jeziku, ki je izšla leta 2001, in Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar iz leta 2003. Oboje je nadgradila z Vezljivostnim slovarjem slovenskih glagolov (2008). Slovar je tri leta kasneje izšel tudi v skraj­šani knjižni izdaji, danes je v zavidljivo nazornem prikazu prosto dostopen na spletnem portalu Fran. Kolegica Andreja Žele se v svojem strokovnem življe­nju posveca tudi drugim sinhronim in jezikovnosistemskim tematikam, ki jih smiselno zaokroža. Poleg ta cas (januar 2020) 99 znanstvenih in 21 strokovnih clankov, ki obravnavajo široko paleto problemov iz tega nabora, kaže omeniti predvsem njeno slovaropisno delo, kot je poleg že omenjenega predvsem Slovar slovenskih clenkov (2014), sodelovanje pri Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (2013), drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014) in eSSKJ, tretji izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki kot rastoci slovar izhaja na portalu Fran. Brez njene strokovne udeležbe marsikatero od teh del strokovno ne bi bilo na tako visoki ravni, dokoncano pa bi bilo bistveno pozneje. Izredno pomemben je njen delež tudi v Slovensko-angleškem glosarju jezikoslovnega iz­razja, ki ga je sestavila skupaj s kolegico anglistko. Njena bibliografija, kot jo beleži COBISS, v januarju 2020 obsega 679 enot. Citatov ima nešteto v obeh po­menih te besede, torej »zelo veliko« in »neprešteto«, saj jih pomanjkljivi storitvi WoS in Scopus, ki sta še zlasti neprimerni za kvantificiranje citatov z neprofi­tnih podrocij, kot je slovenistika, preštejeta le pešcico. Delovno podrocje Andreje Žele pa ni samo slovenski jezik v osnovnem pomenu te besede, temvec tudi slovenski znakovni jezik, ki se razvija za potre-be gluhih in naglušnih. Andreja Žele že vec kot dve desetletji sodeluje z Zvezo gluhih in naglušnih Slovenije in jim prostovoljno svetuje, kako bi bilo z jeziko­slovnega stališca najbolj smiselno razvijati ta jezik. Ob tem je nastalo tudi vec znanstvenih in strokovnih clankov, v zvezi s slovenskim znakovnim jezikom pa je kolegica dejavna tudi v medijih. Andreja Žele je zelo dejavna v organizacijskem pogledu. Od leta 1999 do 2012 je vodila Leksikološko sekcijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, med letoma 2008 in 2013 je bila namestnica predstojnika Inštituta, med letoma 2014 in 2018 pa je bila predsednica Slavisticnega društva Slovenije. Bila je nosilka štirih raziskovalnih projektov, ki jih je tudi de facto vodila do uspešnega zakljucka, in sodelavka pri enem mednarodnem. Med letoma 2005 in 2011 je bila vodja OSIC-centra za humanistiko, od 2016 pa je clanica Znanstven­ega sveta za humanistiko pri ARRS, in sicer kot koordinatorica za jezikoslovje. Je aktivna clanica NAKVIS, doslej veckrat izbrana za evalvacijo novih študijskih programov. Je tudi recenzentka univerzitetnih študijskih programov za bohe­mistiko, polonistiko in slovakistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Andreja Žele je pomemben pecat pustila tudi na pedagoškem podrocju. Njena morda najpomembnejša družbeno relevantna dejavnost je uspešno men-toriranje mladih raziskovalcev in doktorandov. Doslej je bila mentorica sedmim mladim raziskovalcem, študijska mentorica pri osmih zakljucenih doktorskih disertacijah z njenega ožjega podrocja in somentorica pri nadaljnjih treh. Nje­ni doktorski študenti danes oblikujejo tako pomembne vsebine, kot so novi in rastoci slovarji na slovarskem portalu Fran, zlasti tretjo izdajo Slovarja sloven-skega knjižnega jezika, Sprotni slovar slovenskega jezika, Šolski slovar slovenskega jezika in terminološke slovarje razlicnih strok. Mednarodno je bila in je še dejavna v zamejstvih in predvsem v slovan­skem svetu. V letih 2009, 2010 in 2011 je bila gostujoca profesorica na fakultetah v Celovcu, Trstu in Skopju. Je clanica uredniških odborov vec domacih in tujih znanstvenih revij, med drugim tudi mednarodne Studia z Filologii Polskiej i Slowianskiej, ki jo izdaja Poljska akademija znanosti, in je clanica Mednarodne komisije za slovnicno zgradbo slovanskih jezikov pri Mednarodnem slavisticnem komiteju. Leta 2017 so jo študeni nagradili za njeno nadpovprecno pedagoško delo, leta 2018 pa je v letu, ko smo se spominjali 100. obletnice zakljucka dela patra Stanislava Škrabca, prejela po njem imenovano nagrado za posebne dosežke v slovenisticnem jezikoslovju. Na skupšcini 6. junija je bila Andreja Žele izvoljena za izredno clanico SAZU. Marko Snoj Marija Kozar - Mukic Rodila se je leta 1952 v Budimpešti. Otroška leta je preživela pri babici na Gornjem Seniku, tako je njena materinšcina gornjeseniško porabsko narecje. Po srednji ekonomski šoli v Budimpešti je leta 1973, kot prva štipendistka iz vrst porabskih Slovencev, zacela študij v Ljubljani. Leta 1978 sta z možem Francekom Mukicem, prva iz Porabja, diplomirala na ljubljanski univerzi. Marija Kozar - Mukic je koncala študij etnologije in slovenšcine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za njen strokovni profil je bila edina ustrezna možnost zaposlitve cim bliž­je domacemu okolju v Muzeju Savaria v Sombotelu. V njegovem okviru je bila trideset let (od 1983 do 2013) strokovno odgovorna za Muzej Avgusta Pavla v Monoštru, kjer je postavila stalno razstavo z naslovom Slovenci v okolici Mono-štra ter vec obcasnih razstav. V letih 2008–2012 je sodelovala pri evropskem cez­mejnem projektu Doživetje prostora, v okviru katerega je v omenjenem muzeju postavila novo razstavo z naslovom Življenje Slovencev v Porabju. O slavistu, etnologu in prevajalcu Avgustu Pavlu, ki še danes velja za naj­pomembnejšega prekmurskega posrednika v obojestranskem seznanjanju slo­venske in madžarske kulture, je ob 100. obletnici njegovega rojstva l. 1986 po­stavila obcasno razstavo v Muzeju Savaria. Z Illés Péter je pripravila fotoalbum Pável Ágoston (1886–1946), Sombotel 2006, ob 125. obletnici rojstva pa potujoco spominsko razstavo z naslovom Nekdo nam je poslal glas (predstavljeno tudi v Prešernovi dvorani SAZU). Ob 130. obletnici rojstva sta bili z Judito Pavel sou-rednici izbora Pavlovih prevodov v madžaršcino iz slovenskega slovstva, ki je izšel v zborniku sombotelske univerze (Bibliotheca slavica Savariensis XV) leta 2016. Leta 2017 je predstavila Pavlovo zapušcino v zborniku Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci. Objavila je nad 200 znanstvenih in poljudnoznanstvenih clankov in razprav ter sedem samostojnih knjig v slovenskem in madžarskem jeziku. Po zaslugi Ma-rije Kozar - Mukic je ravno Porabje etnološko najbolj temeljito obdelano od vseh slovenskih pokrajin ne le v zamejstvu, temvec tudi znotraj republike Slovenije. V prvi knjigi (Slovensko Porabje. Etnološka topografija slovenskega etnic­nega ozemlja – 20. stoletje. Slovensko Porabje = Szlovénvidék. A szlovén etni­kai terület néprajzi topográfiája – 20. század (Ljubljana in Sombotel 1984) so predstavljene teoreticne smernice celotnega projekta in etnološka problematika z zgodovinskega vidika. Naslednje tri njene monografije filigransko obdelujejo najpomembnejši porabski vasi, dve Gornji Senik in ena Dolnji Senik. Na tej podlagi in z dodatnimi viri je nastal etnološki oris Slovencev na Madžarskem: A magyarországi szlovének, Budimpešta 2003. Metodološko pionirsko se je izkazala z dvojezicnim Etnološkim slovarjem Slovencev na Madžarskem (1996), saj je z njim dalec prehitela Slovenski etnološki leksikon (2004). Bila je urednica šest zvezkov Etnologije Slovencev na Madžarskem = A ma-gyarországi szlovének néprajza, ki so v presledkih (1997, 1999, 2001, 2003, 2007, 2018) izhajali v Budimpešti (leta 2014 izdani 6. zvezek je bil posvecen njeni 60-letnici), in dveh avtorskih del, Življenje ljudi v Orségu (1998) in Slovenska kuhinja ob Rabi (2000). Njeno pripravljenost za sodelovanje dokazuje kar 12 publikacij, med njimi so samo v madžaršcini, dvojezicne ali samo v slovenšcini, kar pomeni v po­rabskem narecju ali slovenskem knjižnem jeziku, pri katerih je bila souredni-ca, npr. pri knjigi Pripovedno izrocilo Slovencev v Porabju: Pravljice in povedke z zvocnih posnetkov Milka Maticetovega, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2017, skupaj z Dušanom Mukicem in Moniko Kropej Telban. Tudi tako lahko vkljucuje vanje znanje o slovenski skupnosti pri naši vzho­dni sosedi. Vsaj z zadnje omenjeno objavo se je strokovno vkljucila tudi v slo­vstveno folkloristiko. V 80. letih 20. stoletja je leto dni poucevala slovenšcino, tri leta pa madžar­sko etnologijo na Visoki pedagoški šoli Dániel Berzsenyi v Sombotelu. S sopro­gom Francekom Mukicem sta pripravila ucbenike za osnovne šole: Spoznavanje slovenstva od prvega do cetrtega in od sedmega do desetega razreda. Ucbenik za peti in šesti razreda je uredila sama. Življenje v ogroženem okolju za njeno lastno bit jo nagovarja, da sodeluje pri vseh pomembnih dejavnostih, ki naj jo še ohranjajo. Sodelovala je pri ure­janju slovenskih oddaj madžarskega radia, kot sodelavka Županijske knjižnice Dániel Berzsenyi v Sombotelu je skrbela za narodnostne knjižnice. Marija Kozar - Mukic je svétnica Sombotelske slovenske samouprave od leta 1998 in že naslednje leto, 1999, je postala njena predsednica. Organizira skupne prireditve slovenske samouprave in leta 1999 ustanovljenega Slovenske­ga kulturnega društva Avgust Pavel. Od 1998 do 2019 je bila tudi clanica obcnega zbora, od 2010 predsednica Komisije za kulturo pri Državni slovenski samou­pravi. Je clanica Slovenskega etnološkega društva in Madžarskega etnološkega društva. Poleg znanstvenih, poljudnoznanstvenih in strokovnih prispevkov v slo­venskem in madžarskem tisku tudi seznanja širšo javnost s problematiko po­rabskih Slovencev na Madžarskem. Strokovno in prakticno prispeva h kultur­nemu življenju porabskih Slovencev prek množicnih obcil, muzejskih zbirk, interesnih dejavnosti in prireditev. Po zaslugi njenega raziskovalnega dela je Porabje najbolj temeljito in vse­stransko raziskano etnološko obmocje zunaj državnih meja. Marija Kozar - Mukic nadaljuje žlahtno tradicijo prof. dr. Vilka Novaka, ki si je štel v castno dolžnost, da tekoce in kriticno seznanja slovenski prostor s slovensko okroglino tudi ob reki Rabi. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade na Madžarskem in v Sloveniji: Pável Ágoston Emlékérem (Pavlova plaketa – priznanje skupšcine Železne županije, 1989), Pro Ethnographia Mi-noritatum, priznanje Madžarskega etnološkega društva (1997), priznanje Zveze Slovencev na Madžarskem (1997), Štrekljevo nagrado (2005), priznanje Repu­blike Madžarske za manjšine (2006, skupaj s Francekom Mukicem), Murko­vo nagrado Slovenskega etnološkega društva (2009), Pro Cultura Minoritatum Hungariae, priznanje Inštituta za madžarsko kulturo (Magyar Muvelodési In-tézet, 2009), castno diplomo za domovino – priznanje Domoznanskega društva Železne županije (2011, skupaj z Dušanom in Francekom Mukicem), Mikloši-cevo priznanje Slavisticne konference v Sombotelu (2015) in skupaj z Dušanom in Francekom Mukicem Medaljo za zasluge (pri ustvarjanju, raziskovanju in ohranjanju slovenske kulture in kulturne dedišcine v Porabju) predsednika Re-publike Slovenije (2019). Na skupšcini 6. junija je bila izvoljena za dopisno clanico SAZU. Marija Stanonik Liliana Spinozzi Monai Liliana Spinozzi Monai, rojena 30. oktobra 1936 v Trstu, po materi po rodu s Krasa, je svoj prvi študij koncala leta 1960 z doktoratom iz leposlovja, potem pa do osemdesetih let prejšnjega stoletja poucevala na višjih srednjih šolah v Cedadu in Špetru. V osemdesetih letih se je v iskanju svojih slovenskih korenin in identitete lotila študija slavistike na Fakulteti za tuje jezike in književnosti Univerze v Vidmu, kjer se je posvecala predvsem rušcini in slovenšcini. Leta 1991 je bila raziskovalka na Inštitutu za jezikoslovje Univerze v Vidmu, od leta 1993 pa je zunanja znanstvena sodelavka Mednarodnega središca za vecjezic­nost (CEIP) na isti ustanovi. Izbrana tema doktorskega dela – analiza neobjavljenega rokopisnega narecnega gradiva poljskega jezikoslovca Jana Baudouina de Courtenayja – je zaznamovala njen celotni znanstveni opus, saj svoje jezikoslovne prispevke v veliki meri utemeljuje na izsledkih baudouinoloških raziskav oz. v dialogu z njimi. Ob podpori in mentorstvu dotedanjih raziskovalcev in poznavalcev gradiva, ki je skupaj z delom korespondence od leta 1903 shranjeno v sanktpeterburški podružnici Arhiva Ruske akademije znanosti – zlasti Milka Maticetovega, Ni-kite I. Tolstoja, Tineta Logarja in drugih –, se je obravnave gradiva slovenskih narecij na zahodnem robu slovenskega jezikovnega prostora lotila celostno, pri tem pa izhajala iz jezikovnoteoreticnih in metodoloških izhodišc avtorja, ki je terenske narecne raziskave po eni strani neposredno povezoval z razvojem je­zikovne teorije, po drugi pa s potrebo po multidisciplinarnem pristopu, stiku z drugimi humanisticnimi disciplinami, ki omogocajo širše razumevanje položa­ja jezika in njegovih govorcev. Tako so nastale tri temeljne izdaje virov, ki pomembno dopolnjujejo podo­bo Jana Baudouina de Courtenayja kot raziskovalca in popisovalca slovenskih narecij ter kriticnega in družbeno angažiranega intelektualca. Vse so opremlje­ne s faksimili rokopisov in izjemnim znanstvenokriticnim aparatom. Leta 1988 so kot cetrti zvezek Materialov za južnoslovansko dialektologijo in etnografijo v uredništvu Liliane Spinozzi Monai s folklornim komentarjem Milka Mati-cetovega izšla Ljudska besedila v prozi in verzih, zbrana v Nadiških dolinah leta 1873 (Testi popolari in prosa e in versi raccolti in Val Natisone nel 1873), leta 2009 pa Glosar terskega narecja Jana Baudouina de Courtenayja (Il glossario del Dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay). V obeh je zgodovinsko gradivo primerjano s sinhronim stanjem v nadiškem oziroma terskem narecju, tako na podlagi lastnih terenskih raziskav kot drugih dostopnih virov. Prvo delo prinaša poglobljeno uvodno študijo o Baudouinovem življenju in delu, drugo pa je dragoceno tudi zaradi obširnega prispevka k razumevanju razvoja njegove zapletene foneticne transkripcije. Leta 1994 je izšla knjiga Iz Furlanije v Rusijo: pol stoletja zgodovine in kulture na rob korespondenci Jana Baudou­ina de Courtenayja (1875–1928) (Dal Friuli alla Russia: mezzo secolo di storia e di cultura in margine all’epistolario (1875–1928) Jan Baudouin de Courtenay). V njej avtorica na ozadju korespondence med Baudouinom in njegovimi dopisni­ki iz Furlanije, med katerimi so bili med drugimi odvetnik Karl Podreka, Ivan Vogric, Stefan Valente, Gusieppe Loschi, Angelo Arboit, Pier Silverio Leicht, monografsko predstavlja takratno duhovno in kulturno ozracje v Furlaniji, pri cemer je posebna pozornost posvecena razvoju medetnicnih razmerij oz. t. i. slovanskemu vprašanju. V številnih znanstvenih prispevkih Liliana Spinozzi Monai poglablja in dopolnjuje zgoraj obravnavano problematiko, se loteva vprašanj Baudouinovega metodološkega in teoreticnega pristopa k narecnim raziskavam, novih meto­doloških postopkov v dialektologiji, vprašanj vecjezicnosti in jezikovnega stika ter obravnav zanimivejših jezikovnih prvin v raziskovanih narecjih, zlasti na­diškem, pri cemer velja posebej omeniti obravnave kategorije spola (1995, 1999). Leta 2015 je v Prirocniku furlanskega jezikoslovja (Manuale di Linguistica Friu­lana, ur. Günter Holfus – Fernando Sánchez Miret, Berlin: Walter de Gruyter) v poglavju Vecjezicnost in jezikovni stik izšel njen clanek Slovenšcina, v katerem sinteticno predstavlja slovenska narecja na obmocju Furlanije (ziljšcino v Ka­nalski dolini, rezijanšcino, teršcino in nadišcino) in analizira jezikovnosticne pojave. Z izsledki svojih raziskav je na znanstvenih srecanjih, v revijah in caso­pisju redno seznanjala tudi slovensko strokovno javnost. Sodelovala je pri vseh pomembnih lingvisticnogeografskih projektih v slo­venskem jezikovnem prostoru: za Slovenski lingvisticni atlas (SLA) je zapisala govor Špetra / San Pietro al Natisone (raziskovalna tocka T080), za Slovanski lingvisticni atlas (OLA) pa govor Ošnij / Osgnetto (raziskovalna tocka T002). Za lingvisticnogeografski del projekta Leksikalni popis slovenskega ljudskega jezi­ka na Koroškem (Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten) je skupaj z Vido Dolhar popisala besedje ziljskega narecja v Kanalski dolini. Posveca se tudi literarnemu ustvarjanju. Poleg romansiranih dnevniških zapiskov Tolstojeva hiša in okolica (Casa Tolstoj e dintorni, 2005), ki so posve-ceni osebnim srecanjem in izkušnjam pri raziskovalnem delu v Rusiji, sta izšla še dva romana: Neprijazna ljubezen – Minnesang (Amor scortese – Minnesang, 2000) in Egon – aposematicni clovek (Egon – Un uomo aposematico, 2018, skupaj z angleškim prevodom). Na skupšcini 6. junija je bila izvoljena za dopisno clanico SAZU. Karmen Kenda Jež Emil Tokarz Prof. dr. Emil Tokarz, jezikoslovec, slavist in splošni lingvist, upokojen redni profesor Šlezijske in Bielske univerze (Poljska), se je rodil 6. oktobra 1944 v Ho-dorovu blizu Lvova. Leta 1945 je bil z družino deportiran v spodnjo Šlezijo. Osnovno šolo in licej je obiskoval v Brzegu. Drugostopenjski študij slovanske fi­lologije je koncal leta 1968 na Jagelonski univerzi, nato pa se je usmeril v južno­slovansko jezikoslovje. Najbolj ga je zanimala slovenistika, zato se je v študijskem letu 1969/70 še dodatno izpopolnje-val iz slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani pri mentorju prof. dr. Jožetu Toporišicu (pred tem pa se je leta 1968 udeležil IV. Seminarja slovenskega jezika, litera­ture in kulture na FF v Ljubljani). Jezikoslovje, informatiko in romanistiko je podiplomsko študiral na Département de Linguistique et Informatique, UER des Lettres, Université B. Pascal, Clermont-Ferrand, Francija (od 1. 10. 1984 do 30. 6. 1988). Doktoriral je leta 1973 na Univerzi Mikolaja Kopernika v Torunu z disertacijo iz skladnje slovenskega jezika Konstrukcje parataktyczne w jezyku slowenski/Paratakticne konstrukcije v sodobni slovenšcini (promotor: prof. dr. hab. Leszek Moszynski, recenzenta: prof. dr. hab. Waclaw Cimochowski, prof. dr. hab. Leszek Bednarczuk); habilitacijo je dosegel leta 1987 v Opolu – Nomina actionis we wspólczesnym jezyku slowenskim/Nomina actionis v sodobni sloven-šcini (recenzenti: prof. dr. Martina Orožen, prof. zw. dr. hab. Antoni Furdal, prof. zw. dr. hab. Marian Jurkowski); izredni profesor je postal leta 1998, od leta 2000 pa je redni profesor za jezikoslovje - slovenistiko je predaval na Šlezijski univerzi v Katovicah (med drugim je bil direktor Inštituta za slovansko filolo­gijo Univerze v Katovicah) in na Univerzi Bielsko-Biala (bil je vodja Katedre za srednjeevropske študije, dekan Humanisticno-družbene fakultete in prorektor Tehnicno-humanisticne akademije). Leta 1970 je na Univerzi Nikolaja Kopernika v Torunu organiziral lektorat slovenskega jezika, štiri leta pozneje pa še na Šlezijski univerzi v Katovicah (leta 1974 je bil med soustanovitelji tamkajšnje Filološke fakultete). V 90-ih letih prej­šnjega stoletja je na Filološki fakulteti ustanovil novo študijsko smer Slovenska filologija, ki študentom ponuja didakticno, jezikovno, literarno in kulturološko izobrazbo. Šlezijska univerza je s tem postala osrednja visokošolska ustanova za do- in podiplomski ter doktorski študij slovenskega jezika in književnosti na Poljskem, profesor dr. Emil Tokarz pa se je v zgodovino poljske slavistike in univerzitetnega izobraževanja zapisal kot zacetnik slovenisticnih študij na Poljskem. Najbolj zaslužen je, da je slovenšcina danes prisotna na šestih polj­skih državnih univerzah kot samostojni študij (Inštitutu za slovansko filologijo Šlezijske univerze, Katedra slovanske filologije Univerze v Lodžu, Inštitut za slavistiko Univerze v Varšavi, Katedra srednjeevropskih študij Univerze v Biel­skem-Biali) ali v obliki razširjenega lektorata (Jagelonska univerza v Krakovu in Univerza v Gdansku). Profesor dr. Emil Tokarz se je po uspešno organiziranem študiju slovenistike na Šlezijski univerzi spopadel z novim velikim izzivom - na predvsem tehnicno usmerjeni Univerzi Bielsko-Biala je ustanovil Humanistic­no-družboslovno fakulteto (bil je njen dekan med letoma 2004 in 2008) in na njej organiziral samostojni študij slovenistike. Tokarzevo znanstveno-raziskovalno delo je osredinjeno na slovensko je­zikoslovje, in sicer ga zanimajo vprašanja s podrocja skladnje, oblikoslovja, besedoslovja in slovaropisja. Uveljavil se je kot vodilni strokovnjak na podro-cju didaktike in metodike slovenskega jezika, saj je v poljskem univerzitetnem prostoru utemeljil znanje o teoriji pouka slovenskega jezika in poglobljenem razumevanju ucenja in poucevanja slovenšcine kot tujega jezika. Opozarjal je na interdisciplinarno povezanost ucenja slovenskega jezika (npr. jezikoslovje, pedagogika /glotodidaktika/, sociolingvistika in psiholingvistika) in uvedel te­meljne zakonitosti teorije poucevanja slovenšcine na Poljskem, pri tem pa je poljsko slovenisticno znanost obogatil z (1) zgodovinskim pregledom ucenja slovenskega jezika, (2) pregledom metod poucevanja slovenšcine in njihovo pri­merjavo, (3) medkulturnim pristopom ucenja slovenšcine in uvajanjem pred-meta Civilizacija Slovencev, (4) upoštevanjem SEJO (Skupni evropski jezikovni okvir) in teorije o usvajanju tujega jezika, predvsem predpostavke za njegovo usvajanje, (5) razumevanje vecjezicnosti kot temeljne evropske jezikovne usme­ritve in razlik med maternim (poljskim) in (prvim) tujim (slovenskim) jezikom, (6) proucevanjem procesov v možganih, ki omogocajo rabo (slovenskega) je­zika, predvsem kako Poljaki razumejo slovenski jezik, kako ga tvorijo in kako ga usvajajo, (7) motivacijo in strategijami motiviranja študentov za ucenje slo­venšcine, (8) izborom in semantizacijo besedja/slovarja pri ucenju slovenšcine in (9) vlogo slovnice, zlasti modernih spoznanj o njenem usvajanju, pri ucenju slovenšcine. To so tudi prepoznavne znacilnosti njegove didakticne šole, ki na Poljskem uživa velik ugled med domacimi in tujimi študenti slovenistike in je­zikoslovci, zato je kljub formalni upokojitvi še vedno cenjen in iskan predavatelj na študiju logopedije. Celostni pristop k ucenju, poucevanju in raziskovanju slovenskega jezika je Tokarzu omogocil, da je Poljakom zelo uspešno približeval najnovejše znanstve­ne dosežke Slovencev, slovenskega jezika, literature in kulture. Med njegovimi znanstvenimi slovenisticnimi objavami so najbolj odmevne štiri monografije in slovarji: (1) Skladnia zdan zlozonych wspólrzednie w jezyku slowenskim, 1977; (2) Slovenšcina za Poljake. Kurs podstawowy jezyka slowenskiego, 1980 – soavtor Tone Pretnar; (3) Nomina actionis we wspólczesnym jezyku slowenskim, 1987; (4) Pulapki leksykalne. Slownik aproksymatów polsko-slowenskich (1999). Za sloven-sko-poljske kulturne, literarne in jezikovne stike je pomembno tudi Tokarzevo uredniško delo, za katero sta znacilna miselni red in natancnost, ki sta povezana z obsežnim in poglobljenim znanjem s podrocja slovenskega jezika, literature in kulture ter odlicnim poznavanjem sodobnega jezikoslovja, npr.: (1) Utopia w jezykach, literaturach i kulturach Slowian. T. I. Ze swiadomosci utopijnej w re-fleksji jezykowej, 1997; (2) Slowianszczyzna w kontekscie przemian Europy konca XX wieku (jezyk - tradycja - kultura), 2001; (3) Jezyk i tradycje Slowian, 2003; (4) Swiat Slowian, 2006; (5) Swiat Techniki i Humanistyki, 2007. Znanstveno delo profesorja dr. Emila Tokarza, ki je neposredno povezano s slovenskim jeziko­slovjem, obsega 92 bibliografskih enot, med drugim šest znanstvenih monogra­fij, 45 izvirnih znanstvenih clankov, ki so objavljeni v najuglednejših poljskih, slovenskih in drugih evropskih znanstvenih revijah, dva slovarja, 21 strokov­nih clankov, veliko znanstvenih recenziji, spremnih besed in predgovorov, dve polemiki, sodeloval je na 90 znanstvenih konferencah, veliko jih je tudi sam organiziral, uredil pa je tudi 16 zbornikov in znanstvenih monografij o sloven-sko-poljskih jezikovnih stikih. Raziskovalno delo profesorja dr. Emila Tokarza izhaja iz odlicnega pozna­vanja jezikoslovnih in metodoloških vprašanj slovenskega knjižnega jezika, nje­govega zgodovinskega razvoja in narecne razclenjenosti. V globalnem evrop­skem in svetovnem prostoru si ob dobrem sodelovanju prizadeva predvsem za promocijo in uveljavljanje slovenskega jezika v univerzitetnih, znanstvenih in raziskovalnih krogih. Njegov pogled na slovenski jezik »od zunaj« je za sloven-ske jezikoslovce dragoceno merilo, s katerim nas opozarja na vprašanja, ki bi jih ali spregledali ali videli v drugacni luci. Opozarja nas, da je slovenski jezik sicer eden izmed uradnih jezikov Evropske zveze, vendar pa ga v praksi vse prepo­gosto in nekriticno predvsem v znanosti nadomešcamo z globalno anglešcino. Na osnovi poljske izkušnje nas prepricuje, da anglešcina ni in ne sme postati univerzalni ucni jezik ter edini jezik znanosti in univerzitetnega izobraževanja. Profesor Emil Tokarz nas »od zunaj« nenehno opominja, da lahko izrinjanje nacionalnih jezikov iz univerzitetnih predavalnic in nadomešcanje nacionalne­ga znanstvenega jezika z nadomestnim angleškim v objavah neangleških razi­skovalcev in znanstvenikov pomeni zacetek konca takega nacionalnega jezika. Profesor Tokarz pojmuje jezik kot pojav, ki si sam ohranja in razvija sposobnost za ubesedovanje potreb dane jezikovne skupnosti. Kot poljski jezikoslovec, ki mu je še kako mar za slovenski jezik, se zavzema za jezikovno odprtost in jezi­kovno kulturo, opozarja pa pred negativno jezikovno asimilacijo, ki jo v sloven-skem univerzitetnem prostoru neupraviceno in dolgorocno pogubno favorizira za ta namen potvorjena ideja internacionalizacije. Profesor Tokarz ne sprejema jezikovne unifikacije univerzitetnega in znanstveno-raziskovalnega prostora. Opozarja na slovensko jezikovno izkušnjo v nekdanji SFRJ, ko je bila sloven-šcina do srbohrvašcine v enako podrejenem položaju kot danes do anglešcine in kjer se je slovensko vprašanje znotraj federacije oblikovalo prav z zahtevo po jezikovni enakopravnosti in pravici do rabe slovenskega jezika na vseh podro-cjih javnega življenja. Med slovensko osamosvojitvijo je Poljakom predstavljal resnicne kulturne, politicne in družbene odnose v Jugoslaviji in opozarjal, da je jezik temeljno identifikacijsko znamenje Slovencev, ki omogoca najboljšo pre­poznavnost v mednarodnem prostoru. Emil Tokarz, vrhunski jezikoslovec, di­daktik in metodik, v svojih raziskavah zagovarja strokovno utemeljeno dejstvo, da mora (univerzitetno) izobraževanje potekati v materinšcini, da je slovenski jezik doma v Sloveniji in da ga je treba uporabljati in razvijati na znanstvenem in raziskovalnem podrocju. Internacionalizacija slovenskega visokega šolstva, v to je preprican, ne sme biti njegova anglizacija. Profesor Emil Tokarz, ambasador slovenskega jezika in slovenisticne zna­nosti na Poljskem, povezuje Slovenijo in Poljsko, za slovenski jezik navdušuje vedno nove generacije poljskih študentov, kot posrednik med obema jezikoma in kulturama pa živi med Mariborom in Bielskim-Bialo, med Ljubljano in Ka­tovicami, med Koprom in Vislo. Prisoten je na vseh pomembnih slovenisticnih dogodkih v Sloveniji (npr. SSJLK, Obdobja, poletna šola slovenskega jezika v Kopru in Bovcu, zborovanje slavistov oz. slovenski slavisticni kongres, simpozi­jih: Slovenisticni znanstveni premislek v Mariboru, Škrabceva misel, Pleteršni­kovi dnevi, Mednarodni dialektološki simpozij v Mariboru ...) in v Evropi. V slavisticnih krogih je poznan kot odlicen organizator znanstvenih simpozijev, mednarodnih srecanj in založniške dejavnosti, predvsem pa kot pedagog, ki zna študentom slovenistike zbujati raziskovalno in ustvarjalno vnemo in jih obliko­vati v dobre raziskovalce. Ustvarja ozracje za sprošcen strokovni razvoj vsakega posameznika - bil je mentor 20 doktorjem znanosti, strokovni porocevalec v habilitacijskih postopkih, gostujoci profesor v Ljubljani, Mariboru in Kopru in cenjen predavatelj na mariborski slovenistiki. V okviru mednarodnega sode­lovanja je organiziral izmenjave študentov in profesorjev, s tem pa je uveljavil stalne oblike poljsko-slovenskega sodelovanja, s katerimi se v Sloveniji in na Poljskem uspešno širi medsebojno poznavanje kultur obeh narodov. Uveljavil je stalne oblike poljsko-slovenskega sodelovanja, z raziskovanjem slovenskega je­zika na najvišji akademski ravni pa je spodbudil razvoj slovenistike na Poljskem in izjemno pripomogel k prepoznavnosti in širjenju slovenšcine ter slovenistike v mednarodnem univerzitetnem prostoru. Za dolgoletno pedagoško, znanstvenoraziskovalno in mentorsko delo na podrocju slovenistike na Poljskem je prejel Pretnarjevo nagrado in castni naziv ambasador slovenske književnosti in jezika na Poljskem (2007), castni naziv ambasador slovanskih kultur (2011) in zlato plaketo Univerze v Ljubljani (2013). Vec kot tridesetletno delo v slovenisticni stroki upraviceno postavlja Emila Tokarza v vrh najzaslužnejših tujih slovenistov. Na skupšcini 6. junija je bil izvoljen za dopisnega clana SAZU. Ivan Verc Ivan Verc se je rodil v Trstu l. 1950. Po maturi na slovenskem znanstvenem lice-ju je l. 1974 diplomiral na Univerzi v Trstu iz rušcine in anglešcine. V naslednjih letih se je kot štipendist izpopolnjeval na Univerzi MGU v Moskvi in na Uni-verzi v Ljubljani. Pouceval je na slovenskih šolah v Trstu. Akademsko pot je za­cel na Univerzi v Sassariju, kjer je med letoma 1978 in 1983 predaval ruski jezik in književnost. Svojo pot je nadaljeval na Univerzi v Trstu, kjer je od leta 1984 kot poverjeni, od 1985 kot izredni in od 1990 kot redni profesor za podrocje slavistike predaval ruski jezik in književnost ter slovenšcino kot tuji jezik. Udeležil se je številnih mednarodnih konfe­renc in simpozijev (Danska, Francija, Anglija, Nemcija, Ru-sija, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Italija) in je bil clan doktorskih komisij na univerzah v Ljubljani, Vidmu, Milanu in Neaplju. V letih 2012–2014 je bil imenovan v državno habilitacijsko komisijo za izvolitev v naziv izrednih in rednih profesorjev za podrocje slavisti­ke. Je recenzent znanstvenih projektov za javno financiranje na podrocju lite-rarno-filoloških ved. Kot gostujoci profesor je predaval na univerzah v Milanu, Bergamu, Rimu, Salernu, Celovcu in Ljubljani. Znanstvene clanke in razprave je objavil v zbornikih in revijah Italije, Slovenije, ZDA, Rusije, Francije, Nem-cije in Madžarske. Leta 1994 je na lastno pobudo zacel izdajati prvo slavisticno revijo v Trstu (Slavica tergestina), ki od 2011 izhaja v sodelovanju treh univerz (Trst, Ljubljana, Konstanz). Je clan mednarodnega uredniškega sveta revij Pri­merjalna književnost (Ljubljana), Europa Orientalis (Salerno, Italija) in Lingue e Linguaggi (Lecce, Italia). Aktivno soustvarja miselni utrip slovenske skupnosti v Italiji z razpravami v zbornikih, casopisih in revijah. Bil je med ustanovitelji Skupine 85-Gruppo 85, zaslužne za vzajemno spoznavanje slovenskih in itali­janskih kulturnikov v Trstu. Že od prvih objav (1977) je raziskovalno delo Ivana Verca sledilo trem osnovnim smernicam: ustreznosti metodološkega pristopa, analizi literarnih del in razvojni poti literarne besede v odnosu do predmeta ubeseditve oziroma stvarnosti. Glavni predmet njegovih raziskav je avtor kot besedni ustvarjalni subjekt literarnega dela: književnost je najbogatejši prostor, kjer se srecujejo in odbijajo jezikovne upodobitve, v katere sta vpeta svet in clovek v njem, s pre­seganjem jezikovnih meja pa ju ustvarjalni subjekt širi, bogati in spreminja. V središcu njegovih raziskav je zato beseda, ki jo opazuje z gledišca njenih pomen­skih in formalnih razsežnosti ter ubeseditvenih procesov opomenjanja stvarno­sti oziroma resnice o njej. Njegov hermenevticni pristop sloni na pojmovanju jezika, ki oblikuje kulturno podobo sveta in cloveka v njem (Gadamer, Ricoeur), in na Bahtinovem nacelu o »dialogu«, po katerem beseda zaživi v polnosti po­mena takrat, ko se nahaja »v odnosu« do druge besede oziroma na ozadju že prisotnega jezikovnega sveta. Verc gradi svojo obravnavo književnosti na pre­pletanju literarnih, jezikoslovnih in kulturoloških ved. Opira se na kategorialni aparat metodologij, ki proucujejo literaturo kot jezikovni pojav. Ob upoštevanju njihove zgodovinske umešcenosti analizira razlicna dela ruskih književnikov 19. stoletja (predvsem Puškina in Dostojevskega), posebno pozornost pa namenja raziskovanju jezika v romanu 20. let prejšnjega stoletja. Iz analize literarnih besedil izvaja svoj pogled na razvoj ruskega romana od zacetka 19. do prvih desetletij 20. stoletja. Po njegovih izsledkih v literarnem besedilu jezikovna razlocevanja postopoma odvzemajo ustvarjalnemu subjektu primat izkljucujocega poimenovanja, opomenjanja in osmišljanja realnosti. Že v Puškinovem Jevgeniju Onjeginu se prepletanje govoric pojavlja kot upodobi­tev razlicnih stvarnosti in resnice o njih. V ruskem romanu to posebnost jezi­kovnega pojava poglobijo Lermontov, Gogolj in Dostojevski. V prvih desetletjih 20. stoletja odklon od možnosti enovitega jezikovnega dolocanja sveta doseže svoj vrh v romanih Belega, Pilnjaka, Leonova in Platonova. Nadaljevanje po zacrtani poti prekine normativna poetika socialisticnega realizma. S podobnim kategorialnim aparatom Verc premisli tudi vlogo realizma v zgodovini ruske književnosti. Predhodna obdobja so gradila ubeseditev na ce­lostni, že opomenjeni in vase sklenjeni stvarnosti, v srednjeveški književnosti na »jeziku Boga«, v poznem ruskem klasicizmu na harmoniji »jezika bogov«, kot je to obdobje oznacil Puškin. Preskok od romantike k realisticni »besedi življe­nja« (Lotman) spreminja odnos, ki ga literarni subjekt z jezikom vzpostavlja do predmeta ubeseditve oziroma do stvarnosti in do sebe v njej. »Resnicna« beseda o tem, kar naj bi življenje »zares« bilo, odpira pot k neizbežnemu »narašcanju« bivanja (Ricoeur), ki ga ni mogoce ukleniti v vnaprej izdelane pomenske okvire. Zato je po Vercevih izsledkih realizem »literatura razlike«, ki v odnosu med jezikom in predmetom opisa sicer doseže svoj vrh (realisticna beseda kot jam-stvo za resnicni prikaz stvarnosti), ob tem pa z nezadržnim »stopnjevanjem« (Gadamer) realisticno-resnicne ubeseditve odvzame besedi primat izražanja celostne resnice o predmetu, ki ga neposredno prikazuje. Ob zgodovinskem zatonu realizma se beseda, ki je bila do tedaj funkcionalna umišljeni ali dejan-ski predstavi o stvarnosti, osamosvoji. Z vsem pomenskim, formalnim in celo graficnim potencialom zaživi kot fenomen, ki se enaci s svojo pojavnostjo. V ruski avantgardi se bo ta enacba udejanjila v futuristicni »besedi kot taki«. Pre­vlada jezika nad predmetom ubeseditve bo zaznamovala umetnost 20. stoletja (ne samo književnost). Verc je spremembe odnosa med besedo in stvarnostjo v ruski književnosti ter vlogo realizma opisal v monografiji Razumevanje jezikov književnosti, 2010. Verc spremlja razlicne literarnoreoretsko tendence v 20. stoletju in je poseb-no pozoren do specificnih vprašanj, ki se neposredno vežejo na njegov pristop h književnosti. Ukvarja se z razlikovanjem ubeseditvenih procesov v poeziji in prozi, proucuje pa tudi mejne primere vdora verznih elementov v jezik proze. Najvec teoretskih razprav posveca položaju avtorja-subjekta v casu in prostoru njegove izjave. V Vercevem raziskovalnem delu zaseda posebno poglavje vprašanje etike v literaturi, kako se etika pojavlja in kaj pomeni eticno dejanje na specificnem podrocju književnosti. V književnosti se eticno dejanje ne vpisuje kot sporocilo sentence, ampak kot praksa ubesedovanja oziroma kot dejanje avtorja-subjekta, ko se odloca za jezik ubeseditve. Verc tu izhaja iz fenomenologije »sposobnega cloveka« (Ricoeur), ki eticno dejanje izvaja iz izbire med možnostmi, ki nam jih jezik ponuja na poti k narašcanju bivanja. Po Vercevem mnenju je poetika jezik, s katerim etika pripoveduje o svoji prisotnosti v specificnem sistemu, ki mu pravimo literatura. Na podrocju slovenske književnosti je objavil primerjalno analizo nekate­rih literarnih elementov pri Cankarju in Dostojevskem in študije o vlogi jezika v prozi Ivana Preglja in Ivanke Hergold. Pisal je o pomenu Prešerna kot »na­cionalnega pesnika« v slovenski kulturi in o vlogi slovenske kritiško-literarne misli v 30. letih prejšnjega stoletja. Položaj Slovencev v Italiji doživlja in opazuje kot priložnost za avtonomni kulturni razvoj. V slovenšcino je prevedel ruska pesnika in šansonjerja Okudžavo in Galica, v italijanšcino kratko crtico Bunina in povest Kotlovan (Temelj) Platonova, v rušcino pa nekaj sodobnih italijanskih pesnikov. Veckrat je pisal spremne besede k slovenskim gledališkim uprizori­tvam ruskih dramatikov. V sooavtorstvu je napisal ucbenik o racunalniškem prevajanju iz italijanšcine v rušcino. Na skupšcini 6. junija je bil izvoljen za dopisnega clana SAZU. Boris Paternu III.RAZRED Roman Jerala Roman Jerala (rojen 24. januarja 1962 na Jesenicah) je dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo in moleku­larno biologijo na Univerzi v Ljubljani in vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Do koncane gimnazije je živel v Kranju. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je štu­diral kemijo in magistriral; doktoriral je z eksperimental­nim delom na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani, ki je vklju-cevalo sintezo gena ter analizo mutant proteinskega inhibitorja proteaz. Podok­torsko usposabljanje je opravil na Univerzi v Virginiji v ZDA na temo razvoja metod jedrske magnetne resonance za raziskave fosfolipaze A2 ter simulacije lipidne membrane. Po vrnitvi v Slovenijo se je zaposlil na Kemijskem inštitutu, najprej v Laboratoriju za molekulsko modeliranje in NMR-spektroskopijo. Leta 2000 je postal vodja Laboratorija za biotehnologijo, ki se je preimenoval v Odsek za sintezno biologijo in imunologijo. Jeralov znanstveni opus je interdisciplinaren in obsega širok razpon izvir­nih dosežkov, ki segajo od metodologije jedrske magnetne resonance (NMR), pojasnitve protivnetnega delovanja antimalarikov in strukturne pretvorbe prionov do izvedbe logicnih operacij v celicah in molekulske implementacije matematicnih konceptov (proteinski origami). V raziskavah združuje podrocja biokemije, strukturne in fizikalne kemije, molekularne in sintezne biologije, uporabne matematike ter imunologije. V zadnjih desetih letih je objavil vec kot 20 clankov kot vodilni avtor v revijah s faktorjem vpliva > 10, od tega deset v revijah družine Nature (Nat. Biotech., Nat. Chem. Biol., Nat. Str. Mol. Biol., Nat. Commun.), ter v J. Am. Chem. Soc., Nucl. Acids Res., Blood, Chem. Comm., vo­dilnih revijah na svojih podrocjih. Kot predavatelj je Jerala vabljen na vrhunske znanstvene konference s podrocja imunologije in sintezne biologije, ugledne in-štitucije (Harvard, Yale, UCLA, MaxPlanck Inst., Cambridge, EMBL, Freiburg, Tokyo, Osaka …). Je recenzent uglednih znanstvenih revij (e.g. Nature, Science, PNAS …, clan uredniškega odbora J. Biol. Chem., ACS SynBio., Innate. Immun.) in clan komisij za izvolitve (e. g. Cambridge, Yale, Aalto, Trento, Leiden). Poglavitni podrocji Jeralovega raziskovalnega dela sta sintezna biologija in imunologija. Na podrocju poznavanja molekulskih mehanizmov naravne imu­nosti je pomembno prispeval k pojasnitvi molekulskega mehanizma signali­zacije preko Tollu podobnih receptorjev 3, 4, 5 in 9 (Pirher in sod., Nat. Str. Mol. Biol. 2008; Mancek-Keber in sod. Science Signaling 2015; Pohar in sod. Nat. Commun. 2018), ki zaznavajo okužbe in poškodbe tkiva, ter o vlogi signal-nega adapterja MyD88 pri B-celicnem limfomu (dve objavi v vodilni hemato­loški reviji Blood 2014, 2018). Zelo odmevna raziskava je pojasnila mehanizem delovanja antimalarikov pri zdravljenju avtoimunih obolenj (Kužnik in sod., J.Immunol. 2011). Roman Jerala je pionir sintezne biologije v Sloveniji in se uvršca med vo­dilne sintezne biologe v svetu. Sintezna biologija vpeljuje inženirski pristop v biološke sisteme s ciljem uvesti nove lastnosti v biološke sisteme, posnemati ali nadgraditi biološke sisteme z možnostjo medicinske ali tehnološke uporabe in za razumevanje delovanja bioloških sistemov. Njegove raziskave na podrocju sintezne biologije vkljucujejo implementacijo binarne logike in obdelave infor­macij v celicah, izboljšanje biosinteze kompleksnih organskih spojin s pomo-cjo umetnih ogrodij in nanostruktur iz biopolimerov. V sintezno biologijo se je Jerala usmeril prek vodenja študentskih ekip na tekmovanju raziskovalnih projektov iz sintezne biologije iGEM v Bostonu, ZDA, kjer so bile skupine pod njegovih vodstvom s trikratno osvojitvijo Grand Prize izjemno uspešne v kon­kurenci vec kot 300 ekip najbolj uglednih univerz z vsega sveta (MIT, Stanford, Harvard, ETH, Cambridge, Oxford, Heidelberg, Peking …). V raziskavah je Jerala uporabil proteinske domene za vezavo DNK za iz­gradnjo genskih logicnih vrat (Gaber in sod., Nat. Chem. Biol. 2013) in pripravo novih vrst genskih stikal v sesalskih celicah (Lebar in sod., Nat. Commun. 2014, Lebar in sod., Nat. Chem. Biol. 2019) pa tudi umetnih signalnih poti na osnovi proteolize (Fink in sod. Nat. Chem. Biol. 2019). Njegov najbrž najbolj izviren dosežek je odkritje novega principa gradnje proteinskih struktur na osnovi dimernih obvitih vijacnic kot modularnih gra­dnikov (proteinski origami). Zahteven problem zvitja proteinov je Jerala rešil z modularno zasnovo, kar je dokazal na primeru tetraedrske nanokletke iz po­lipeptidne verige, pri cemer veriga v dvojnem Eulerjevem obhodu preide vsak rob tetraedra natanko dvakrat in tvori stabilno strukturo (Gradišar in sod., Nat. Chem. Biol. 2013). Gre ne samo za nov vzorec zvitja proteinov, ki v naravi ne obstaja, ampak za popolnoma nov princip proteinskega zvitja, ki temelji na ma­tematicnih pravilih teorije grafov. Lansko leto so predstavili še bolj kompleksne proteinske poliedre, njihovo strukturno karakterizacijo in možnost sestavljanja in vivo (Ljubetic in sod., Nat.Biotech. 2017). To podrocje, kjer je Jeralova skupi­na vodilna v svetu, odpira nov tip samosestavljivih nanostruktur z zanimivimi lastnostmi in možnostjo tvorbe molekulskih strojev, ki jih raziskuje v okviru ERC-projekta za uveljavljene raziskovalce Molecular machines based on coiled­-coil protein origami. Poleg uglednih slovenskih priznanj (Zoisova nagrada, 2009; medalja za za­sluge RS, 2014 in druge) je prejel številna priznanja v tujini (iGEM priznanja (2006–2016), izvolitev za clana International Academy of Mathematical Chemi­stry (2015), EMBO (2017) in Academia Europaea (2017)). Jerala je tudi dobitnik uglednega ERC-projekta za uveljavljene raziskovalce za leto 2018 za raziskave na podrocju nacrtovanja molekulskih strojev na osnovi obvitih vijacnic. Za izrednega clana SAZU je bil izvoljen na volilni skupšcini 6. junija. Duncan Haldane Frederick Duncan Michael Haldane se je rodil 14. septembra 1951 v Londonu. Po ocetu je škotskega rodu, njegova mati Ljudmila Renko pa je bila koroška Slovenka iz Borovelj. Študiral je najprej v Londonu in nato diplomiral in doktoriral 1978 na po­drocju teoreticne fizike na Univerzi Cambridge. Njegov mentor je bil poznejši nobelovec P. W. Anderson. Med 1977 in 1981 je delal na Institutu Laue-Lange­vin v Grenoblu in kasneje na Univerzi Južne Kalifornije v Los Angelesu. Leta 1990 je sprejel mesto profesorja fizike na Univerzi Princeton, kjer je aktiven še danes. Duncan Haldane je zaslovel z mnogimi temeljnimi pri­spevki k teoreticni fiziki trdnih snovi, npr. s teorijo Lut­tingerjevih tekocin, teorijo enodimenzionalnih spinskih verig, teorijo ulomljenega (fractional) kvantnega Hallovega efekta, teorijo spektra kvantne prepletenosti ter z drugimi prispevki. V clanku iz leta 1983 je obravnaval nelinearno teorijo polja za Heisenbergovo antiferomagnetno verigo. S topološkimi transformacijami je pokazal, da se v primeru celoštevilcnih spinov pojavi energijska vrzel med osnovnim in vzbujenim stanjem, medtem ko pri polštevilcnih spinih ta vrzel ne obstaja. Haldaneova vrzel za primer S=1 je bila leta 2002 eksperimentalno dokazana pri sistemu C sNiCl2. Leta 1988 je Haldane predlagal model za kvantni Hallov efekt na osnovi dvodimenzionalnega sistema elektronov na heksagonalni mreži, pri cemer je predpostavil preskoke med prvimi in med drugimi sosedi. Pokazal je, da model vsebuje tudi stanja, ki ustrezajo zlomljeni simetriji pri obratu casa. Tako je na­povedal obstoj Hallovega efekta tudi v odsotnosti zunanjega magnetnega polja, kar je bilo eksperimentalno potrjeno šele 25 let pozneje. Haldane je prejel številna priznanja in nagrade. Od leta 1996 je clan angle-ške Kraljeve družbe in od 1992 clan Ameriške akademije umetnosti in znanosti (AAAS). Leta 1993 je prejel nagrado Oliverja E. Buckleya za kondenzirano snov in leta 2012 Diracovo medaljo Centra Abdusa Salama za teoreticno fiziko v Tr-stu. Leta 2016 pa je prejel Nobelovo nagrado za fiziko skupaj z Davidom J. Tho-ulessom in J. Michaelom Kosterlitzem za teoreticna odkritja topoloških faznih prehodov in topoloških stanj snovi. Haldane je nekajkrat obiskal Slovenijo. Leta 2000 je bil vabljeni predavatelj na konferenci O odprtih problemih modno koreliranih elektronskih sistemov, ki so jo na Bledu organizirali sodelavci Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Instituta Jožef Stefan. Leta 2019 je bil na daljšem obisku v Lju­bljani v okviru Stefanovih dnevov, kjer je imel predavanje, ki je zbudilo veliko zanimanje. Pred tem je na Fakulteti za matematiko in fiziko imel predavanje za študente fizike, ki je bilo prav tako izredno obiskano. Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF mu je 5. marca 2019 na slavnostni prireditvi na Univerzi Stanford v ZDA podelila nagrado za življenj­sko delo. Kot poroca ASEF, se je nagrajenec zahvalil v slovenšcini in ob tem poudaril, da je ponosen na svoj izvor. Za dopisnega clana je bil izvoljen na volilni skupšcini SAZU 6. junija. Dejan Popovic Dejan Popovic se je rodil leta 1950 v Beogradu (Njegov oce Božidar je bil rojen leta 1921 v vasici v bližini Metlike. Nje­govi predniki so živeli daljše obdobje v Žumberku in Boži­dar je osnovno šolo koncal v Ljubljani.) Za rednega clana Srbske akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen leta 2015, potem ko je bil izredni clan od 2009. Od leta 2012 je clan Inženirske akademije Srbije. Dejan Popovic je zaslužni profesor Univerze v Aalbor­gu na Danskem. Leta 1974 je diplomiral po petletnem programu na Fakulteti za elektroteh­niko na Univerzi v Beogradu. Na isti fakulteti je leta 1977 magistriral s podrocja fizike trdne snovi in leta 1981 pridobil doktorat tehniških znanosti. Na Univerzi v Aalborgu pa je leta 2003 dosegel še ugledno znanstveno stopnjo Doctor Tech-nicae. Leta 1974 se je zaposlil na Oddelku za mehaniko na Fakulteti za elektro­tehniko na Univerzi v Beogradu. Leta 1985 je bil izvoljen v naziv docenta, 1990 izrednega profesorja in 1995 v naziv rednega profesorja na podrocju biome­dicinske tehnike. Glede na zakonodajo je bil s 65 leti upokojen leta 2015. Med 2015 in 2017 je bil profesor na Inštitutu tehniških znanosti pri Srbski akademiji znanosti in umetnosti. Od leta 1999 je bil profesor na podrocju rehabilitacijske tehnike na Oddelku za medicinske znanosti in tehnologijo na Univerzi v Aal­borgu, kjer je bil leta 2016 izvoljen za zaslužnega profesorja. V letih 1991 do 1996 je bil profesor na Oddelku za nevrološko kirurgijo na Medicinski fakulteti Uni-verze v Miamiju na Floridi. V letih 1987 do 1996 pa je bil gostujoci profesor na Oddelku za fiziologijo na Univerzi v Alberti, v Edmontonu. Predaval je številne predmete na dodiplomskem, magistrskem in doktorskem nivoju v Beogradu in na univerzah v tujini. Pripravil je izvirne predmetnike za številna predavanja s podrocja biomedicinske tehnike. Na beograjski univerzi je ustanovil Labora­torij za biomedicinsko tehniko in tehnologijo (http://bmit.etf.rs). Je avtor enaj­stih ucbenikov. Bil je mentor 26 doktorskim in 50 magistrskim študentom ter številnim diplomiranim inženirjem doma in na tujem. Kot mentor je še vedno dejaven. Objavil je vec kot 500 znanstvenih publikacij, med njimi tri znanstvene monografije in 130 znanstvenih clankov (vec kot 90 iz WoS). Je avtor 34 poglavij v monografijah, 11 ucbenikov in številnih konferencnih clankov. Je avtor osmih patentnih prijav. S podrocja motoricne kontrole, medicinske robotike, rehabi­litacije in elektricne stimulacije je izdal dve knjigi in vec poglavij v prirocnikih in enciklopedijah. Bil je vabljeni predavatelj na vec kot 100 mednarodnih kon­ferencah in univerzah po svetu. Njegovi clanki so bili citirani vec kot 2290-krat (brez avtocitatov), h = 30 (SCOPUS); 6630, h=44 (Google Scholar). Njegovo knjigo Control of Movement je objavila založba Springer. V Veliki Britaniji je bilo prodanih vec kot 2000 iz­vodov. Zdaj je knjiga dostopna v elektronski obliki in je bila od leta 2012 vec kot 1500-krat prenesena s spleta. Njegov ucbenik Mehanika pa je doživel štiri izdaje in je bil prodan v vec kot 15.000 izvodih. Popovicevo znanstveno dela obsega osnovne raziskave, usmerjene v boljše razumevanje motoricne kontrole, in številne uporabne raziskave, ki so vodile do novih naprav in metod s podrocja biomedicinske in rehabilitacijske tehnike. Precej razvojnih dosežkov je bilo prenesenih v industrijo. Prof. Popovic je bil vodja projekta ali sodelavec na številnih projektih, ki so jih financirale ameriške organizacije NIH, NSF, NIDRR in NSERC. Prav tako je vodil vec FP6 in FP7 evropskih projektov, vec projektov Tempus, ki so vodili do novih študijskih programov za podiplomske študente, in vrsto projektov, ki sta jih financirali ministrstvi za znanost v Srbiji in na Danskem. Sodeloval je pri razvoju šestih zagonskih podjetij na Danskem in v Srbiji. Celotna vsota financi­ranja, ki ga je prejel v Severni Ameriki in v Evropi, presega 18 milijonov evrov. Prof. Popovic je sourednik ugledne znanstvene revije Medical & Biological Engineering & Computing in clan uredniških odborov revij Medical Enginee­ring and Physics in J Neuromodulation. Kot recenzent je dejaven pri vec kot 25 znanstvenih revijah. Je urednik revije Journal of Automatic Control, ki jo izdaja Univerza v Beogradu. Prof. Popovic je »EAMBES Fellow« in predsednik Srbske zveze za elektroniko, avtomatiko in racunalništvo ETRAN. Najpomembnejši inženirski rezultati njegovega raziskovalnega in razvoj­nega dela so instrumenti ter ortoticne in proteticne naprave za bolnike s po­škodbami motoricnega sistema ter naprave za elektrofiziološka merjenja. Bil je glavni razvijalec zunanjega skeleta za stojo in hojo paraplegicnih oseb. Razvil je izvirno aktivno transfemoralno protezo, ki jo je prevzela znana nemška firma Otto Bock (C-leg®). Je avtor naprave Walkaround®, ki omogoca pravilno držo trupa brez opore rok med urjenjem hoje. Razvil je vec elektronskih stimulator-jev za zgornje in spodnje ekstremitete, ki so bili uporabljeni v klinicnem okolju v Angliji, Franciji, Španiji, Belgiji, Srbiji in na Danskem. Razvil je vrsto senzor­nih naprav za merjenje motoricnih funkcij (merilni vložki za cevlje, senzorji za kinematiko hoje, merilni sistem spasticnosti, matricne elektrode, veckanalni EMG in EEG ojacevalniki). Razvil je vrsto protokolov za merjenje gibanja, ki so bili potrjeni in sprejeti v klinicnih študijah. Razvil je tudi Gamakey®, sistem za zbiranje in procesiranje podatkov iz kamere Anger, ki jo uporabljata Srbski klinicni center v Beogradu in Vojvodinski klinicni center v Novem Sadu. Raz­vil je model in simulacijsko orodje za humanoidne robote in metodo za in vivo ocenjevanje telesnih parametrov. Razvil je izviren nacin vodenja hoje ob vec­kanalni funkcionalni elektricni stimulaciji, ki je osnovan na pravilih. Je avtor hibridnih krmilnih sistemov za hojo hromih oseb. Razvil je sistem za virtualno vizualno percepcijo, ki se uporablja pri avtomatski izbiri prijema pri naprednih protezah zgornjih ekstremitet, in sicer pri nemški firmi Otto Bock. Razvil je protokole za terapijo bolnikov po kapi, poškodbi hrbtenjace ali drugih delov osrednjega živcnega sistema. Vecina omenjenih sistemov je zašcitena z osmimi patentnimi prijavami. Že leta 1977 je kot mlad raziskovalec sodeloval na tedanjem Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani z zdravnikom profesorjem Franjem Graca­ninom pri razvoju samoprilegajoce se modularne ortoze in pri razvoju aktivne transfemoralne proteze. Sodelovanje je trajalo vec let in je vodilo tudi do razvoja prvega hibridnega (ortoza in elektricna stimulacija) rehabilitacijskega sistema. S clani SAZU akad. Lojzetom Vodovnikom, Alojzom Kraljem in Tadejem Baj­dom je sodeloval pri organizaciji številnih mednarodno pomembnih konferenc, strokovnih simpozijev in poletnih šol biomedicinske oziroma rehabilitacijske tehnike. V zadnjih letih je sodeloval z Laboratorijem za robotiko Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani v skupnem projektu priprave novega študijskega pro-grama Mehatronika v rehabilitacijski tehniki. Tesno sodelovanje je vodilo do vec skupnih znanstvenih objav. Prof. Popovic je bil vabljeni predavatelj na šte­vilnih znanstvenih srecanjih v Sloveniji. Dvakrat je predaval tudi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Za dopisnega clana je bil izvoljen na skupšcini SAZU 6. junija. Alojz Kralj, Tadej Bajd Claude Sammut Claude Sammut (rojen 1956) je profesor na School of Com­puter Science and Engineering, University of New South Wales, Sydney, Avstralija, kjer vodi laboratorij za umetno inteligenco (Artificial Intelligence Research Group). Raziskovalno delo profesorja Sammuta sodi na po­drocje umetne inteligence, predvsem na podrocja stroj­nega ucenja, kvalitativnega modeliranja ter robotike in avtonomnih sistemov. Njegovo zgodnje delo na podrocju strojnega ucenja v osemdesetih letih je znatno prispevalo k temeljem induktivnega logicnega programiranja, ki se je kot metoda strojnega ucenja uveljavilo po letu 1990. Med inovativne elementa tega dela sodita upo­raba matematicne logike v generiranju induktivnih hipotez ter avtomatsko generiranje kriticnih primerov za preverjanje hipotez. Z Donaldom Michieom je opravil pionirsko delo tudi na podrocju vedenjskega kloniranja, kjer z me­todami strojnega ucenja identificiramo clovekovo vešcino. Najbolj odmevno je njegovo delo na kloniranju clovekovega pilotiranja letala, pri cemer avto­matsko odkrijemo tudi tiste elemente vešcine letenja, ki se jih pilot sam niti ne zaveda. Na podrocju robotike se Sammut ukvarja z razvojem metod, ki omo­gocajo ucinkovitejše programiranje robotov s tem, da robot sam avtonomno odkriva zakonitosti svojega okolja. S tem se robot prilagaja zahtevam okolja in nalog, ki jih izvaja. Pri tem Sammut kombinira strojno ucenje, kvalitativno modeliranje in simbolicno planiranje. Ta kombinacija je omogocila veliko bolj ucinovito ucenje robotov v primerjavi s tradicionalnimi izvedbami ucenja, kar je pokazal v eksperimentih z roboti, ki so se sami naucili hoje in plezanja prek ovir. Profesor Sammut že dve desetletji vodi ekipo univerze UNSW na najpo­membnejših robotskih tekmovanjih RoboCup. Osvojil je vrsto priznanj, med drugim prvo mesto v kategoriji RoboCup Standard Platform League v letih 2000, 2001, 2004, 2014 in 2015 ter prvo mesto v kategoriji RoboCup Rescue Au­tonomous Robot Challenge v letih 2009, 2010 in 2011. Bibliografija profesorja Sammuta vsebuje okrog 200 raziskovalnih objav, od tega 50 clankov v znanstvenih revijah, dvajset poglavij v knjigah in številne objave na konferencah. Baza Google Scholar navaja vec kot 4500 citatov Sam-mutovih del (h = 30). Od leta 2005 je glavni sourednik enciklopedije Encyclo­pedia of Machine Learning and Data Mining (založba Springer, druga izdaja 2017). Knjiga je referencna publikacija najbolj obsežnega in najhitreje rastocega podrocja v umetni inteligenci. Profesor Sammut že vec kot tri desetletja raziskovalno sodeluje s sloven-skimi raziskovalci z Univerze v Ljubljani (Fakulteta za racunalništvo in infor­matiko) in Instituta Jožef Stefan (projekti, medsebojni raziskovalni obiski in doktorati). Univerzi UNSW in UL sta v obdobju 2013–15 soizvajali raziskovalni projekt Learning and Planning with Qualitative Models, ki ga je financiral Au­stralian Research Council. Za dopisnega clana je bil izvoljen na volilni skupšcini SAZU 6. junija. IV.RAZRED Hojka Kraigher Prof. dr. Hojka Kraigher je znanstvena svetnica Gozdarskega inštituta Slove­nije. Prva je opisala vec tipov ektomikorize pri gozdnem drevju, pri cemer je bilo odlocilno, da so bile prvic v svetu na izviren nacin združene metode kla­sicne, anatomsko-morfološke identifikacije in molekularni pristopi. Na osno-vi raziskav je predlagala metodo mikobioindikacije onesnaženosti gozdnih rastišc ter uporabo indeksov biotske pestrosti za oceno ogroženosti gozdnih tal in gozdnih ekosistemov. Prof. dr. Kraigher ima pomemben delež pri opredelitvi dokazov za razlicen vpliv posameznih dejavnikov v okolju, npr. tro­posferskega ozona, na življenjski obrat drobnih korenin in spremembe mikoriznih združb glede na razvojno fazo pri­zadetega drevja. Rezultati raziskav odnosov med gozdnim drevjem in mikoriznimi glivami, vkljucno s hormonsko regulacijo in prenosom hranil ter metabolitov po glivnem spletu, ki pomembno vplivajo na preživetje drevja v stresnih razmerah, so njeni vrhunski dosežki, odmevni in cenjeni v svetovnem merilu. Glede na vrhunske znanstvene dosežke in znanstvene objave Hojke Krai­gher na podrocju opredelitve odnosov med organizmi v gozdni rizosferi in ra­zvoja temeljev ohranitvene gozdne genetike je bila dr. Hojka Kraigher na skup-šcini SAZU 6. junija izvoljena v naziv izredne clanice IV. razreda SAZU. Ivan Gušic Akad. dr. Ivan Gušic, geolog, se je rodil leta 1938 v Zagre-bu. Bil je redni profesor na Univerzi v Zagrebu. Njegovo delo sega na razna podrocja geologije. Postavil je temelje stratigrafije mezozoika in kenozoika na jadransko-dinar-ski karbonatni platformi in širše. Preucil je geodinamicno evolucijo Dinaridov in njihov odnos do paleookolja v celo­tni Tetidi. Vse raziskovalno delo je natancno dokumentiral s faciesnimi in mikropaleontološkimi raziskavami. Opisal je vec novih vrst in rodov mezozojskih alg in foraminifer. Sodeloval je pri terenskih najdbah dinozavrov in neandertalca na Hrvaškem. Njegova bibliografija je nadvse obsežna. Sam ali v sodelovanju je objavil vec znanstvenih knjig, poglavij v knjigah, razprave, clanke in strokovne študije v tujih in domacih revijah. S slovenskimi geologi sodeluje že od vsega zacetka svoje znanstvene poti: pri paleontoloških raziskavah, ocenjevanju naših pro-jektov in razprav ter souredništvu v revijah. Akad. Ivan Gušic je mednarodno priznan strokovnjak na podrocju geologije in dolgoletni sodelavec slovenskih geologov. Na skupšcini SAZU 6. junija je bil izvoljen za dopisnega clana IV. razreda SAZU. Alexei Verkhratsky Profesor Alexei Verkhratsky, rojen v Ukrajini, je redni pro-fesor za nevrofiziologijo na Univerzi v Manchestru v Veliki Britaniji. Je clan londonske akademije Academia Europaea, akademije Real Academia Nacional de Pharmacia (Madrid, Španija), nemške akademije Nationale Akademie der Wis-senschaften Leopoldina in Poljske nacionalne akademije znanosti v Varšavi. Objavil je vec kot 430 clankov (PubMed, Web of Science) na podrocju fiziologije. Je avtor sedmih knjig in urednik šestih. Je tudi avtor prvega ucbenika za po­drocje fiziologije glije Textbook on Glial Neurobiology (2007) in prirocnika Glial Physiology and Pathophysiology (2013). Njegova dela so odlicno citirana (vec kot 21.000 citatov, Hirschev index je 78/81 (ISI, Scopus). Prof. dr. Verkhratsky je deloval v korist razvoju znanosti v Sloveniji na podrocju fiziologije. V sodelovanju z njegovim laboratorijem v Veliki Britaniji je nastalo 22 ob-javljenih del z raziskovalci iz Slovenije. Prof. dr. Alexei Verkhratsky je bil na skupšcini SAZU 6. junija izvoljen za dopisnega clana IV. razreda SAZU. V.RAZRED Mirko Bratuša Mirko Bratuša je bil rojen leta 1963 v Negovi. Leta 1989 je diplomiral na ljubljanski likovni akademiji, kjer je leta 1993 dokoncal specialko pri prof. Luju Vodopivcu. Med letoma 1990–1992 se je izpopolnjeval na Umetnostni akademiji v Münchnu in 1993 na likovni akademiji v Düsseldorfu. Leta 1993 in 1995 je z delovno štipendijo deloval na Dunaju. Bil je pobudnik kiparskega srecanja Gornja Radgona 93, leta 2001 je vodil »bronasto delavnico« z mladimi kiparji z vec celin. Od leta 1997 poucuje na ljubljanski Pedagoški fakulteti kipar­stvo, kjer je danes redni profesor. Od leta 1988 je razstavljal na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in tujini (v Španiji, Nemciji, Italiji, Belgiji, Franciji, na Hrvaškem, Madžarskem, Kitajskem), leta 1998 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 2005 nagrado zlata ptica in leta 2006 nagrado Prešernovega sklada. Bratuševa ustvarjalnost izhaja iz izrocila modernega evropskega in ameriške­ga kiparstva, ki je prelomilo s figuralno tradicijo in kipe predstavlja kot fantasticne predmete ali postavitve (instalacije). Umetnik v svojem delu izstopa zlasti z mocno invencijo, duhovitostjo in znacilno ironijo. V kiparske objekte povezuje konceptu­alne izkušnje, hkrati pa bistveno upošteva prvobitno govorico zelo raznovrstnih materialov (lesa, kovanega železa, brona, plocevine, platna, stekla, usnja, vode …) in kot arhaicni mojstri obvladuje raznovrstne postopke tradicionalnih obrti (mi­zarske, livarske, kovaške). O izraznosti same fizicne materialnosti je celo zapisal, da je zanj razlika v strukturi materije »zgovornejša od najaktualnejše parole.« Ob njegovem nastopu v javnosti, ko se je predstavil s predmeti, postavljeni-mi v prostor, je že Igor Zabel opozoril, da je temeljna novost njegovega kiparstva »vpeljava elementov in tehnik organskega ruralnega, celo etnološkega sveta v kiparstvo, pa tudi (pozneje še izraziteje) kot nekakšen ironicen in hkrati pro-vokativen realizem«. Njegova dela, kot so veliki Pokrovcek, Pladenjcek di Giotto, ironicna Klobasa ali Neiztrohnjeno jabolko, so rezultat obvladovanja materialov, ki jim je vdihnil razlicne simbolne aluzije in jih na razstavah povezal tudi v pravcata tihožitja. Iz ljudske tesarske tradicije izhaja tudi njegov Holandski obe­lisk v kraju Orvelte na Nizozemskem. A kipar se cloveški figuri v nacelu ne izogiba, vendar jo preraja v metamor­fozah novih, osebnih oblik, ki pa temeljijo na mojstrskem obvladovanju klasic­nih prijemov. Še kot študent 4. letnika kiparstva je v besedilu Figura znacilno napisal, da skuša vrniti »'izgubljeno figuro' kiparstvu 20. stoletja na nov nacin in ji dati nov pomen«. »Nadomestek za izgubljeno figuro« pa mu ponazarja »po­vezava fizicnosti materije in abstraktnosti«. »V svojem kiparskem delu skušam doseci spoj med dvojnostjo oziroma razlicnostjo, med realnim in imaginarnim, med materialom in praznim prostorom. Spoj med materijo in nadcutnostjo mi-sli.« Njegovi t. i. Navadni kipi so materializacije nadvse duhovitih prikazni, kot so nekakšne srednjeveške spake, miši ali svetniki, ki se dvigajo iz zidov kot v srednjeveški arhitekturi, cloveške glave, plastike želodcev in mehkužcev, razlicni živalski stvori; iz žab okrog velikega žabjega ocesa je sestavil instalacijo Restavri­rana prognoza, posebej fantasticne pa so prikazni dirigentov, v katerih je utelesil zvocnost in gibanje. Znacilen zanj je kip Nabukadnezar, slovensko likovno sceno pa je z nadrealisticno antropomorfno domišljijo lucidno komentiral s kipom Slo­venski likovni kanape. Z znacilno ironicnostjo in smislom za komplementarnost oblik se je doslej najbolj odmevno izkazal z razstavo Hipokriti leta 2010 v kosta­njeviški nekdanji samostanski cerkvi, kjer je ob njene srednjeveške slope postavil plasticnim romansko-gotskim stebrom prilicene prikrito oprezajoce, z mrežami prekrite in s kaco ovite moške postave iz glazirane keramike, ki v danem ambi­entu s celotno pojavnostjo, ne le prihuljeno mimiko, ocitno humorno aludirajo na hinavskost. Zamisel je bila v dopolnjeni postavitvi predstavljena v slovenskem razstavišcu v sklopu 54. Beneškega bienala, njenim opticnim in hapticnim vre­dnotam pa je umetnik pridružil še ucinkovanje toplotne energije. Širši javnosti je Mirko Bratuša najbolj znan kot avtor javnih spomenikov, ki jim je prav tako nadel zelo izvirno podobo in jih premišljeno vkljucil v vsako­kraten ambient. Izenacuje jih s plastikami, umešcenimi v prostor brez klasicnih podstavkov, pri cemer prilagaja novim izvirnim prijemom tudi bolj »klasicne« naloge; taka sta inventiven spomenik pesniku Manku Golarju v Gornji Radgoni in spomenik pristanku balona v Ženavljah, v Slovenj Gradcu je postavil poeticen vodnjak življenja, v Novi Gorici »protispomenik« N. G., v Beltincih kiparske dele prostorskega spomenika ob 100-letnici prikljucitve Prekmurja in v Murski Soboti spomenik Rastoci knjigi. Svojo nenaklonjenost konvencionalni spomeniški tradi­ciji je leta 2003 pojasnil v publikaciji Spomeniki minljivosti, kjer opisuje tudi genezo svojih tovrstnih del, v prepricanju, da je »proces nastajanja nekega dela praviloma kljuc za branje oziroma interpretacijo«, same interpretacije razlagalcev pa sprico njegove inventivnosti ostajajo odprte. Zelo vešc je tudi izdelave bolj standardno zasnovanih portretnih kipov. Zasnoval je tudi spomenike Stanislavu Škrabcu v Novi Gorici, Janezu Aquili v Gornji Radgoni in dr. Antonu Trstenjaku v Negovi. Za sleherno zastavljeno nalogo umetnik poišce enkratno izvirno rešitev, pri cemer se prepušca invenciji, a tudi vse temeljito premisli, še posebno z vi-dika izrazne pricevalnosti materiala oziroma tehnološke obdelave ter natanko dolocene prostorske umestitve; zato njegovi kipi niso serijski, ampak so izrazito unikatni in provokativni, njihov avtor pa je s takimi dosežki danes eden najbolj inovativnih in resnih, vsekakor pa tudi najbolj hudomušnih in izvirnih sloven-skih kiparjev. Vec kot znacilen zanj je pogosto navajani zapis iz umetnikove beležnice, da je življenje »smešna, smrtno resna stvar«, in prav to velja tudi za vso Bratuševo umetnost. Mirko Bratuša je bil na skupšcini 6. junija izvoljen za izrednega clana SAZU. Milcek Komelj, Drago Tršar, Andrej Jemec Milan Jesih Milan Jesih je eden izmed najvecjih mojstrov jezika, kar jih premore sodobna slovenska poezija. Zanj jezik ni zgolj okrasna vinjeta custva in misli, temvec razsežnost, ki ima svojo lastno gostoto in resnico. Zanj jezik ni zgolj poso­da sporocila, temvec pesniška in cloveška usoda. Ob bra-nju Jesihove poezije zacutimo vso upravicenost filozofske maksime Ludwiga Wittgensteina: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Sprico bogastva, svežine in pomenske vecplastnosti Jesihovega jezika imamo obcutek, da izrazna moc njegovih stihov razširja meje doslej znanega pesniškega sveta. Milan Jesih je skupaj z Ivom Svetino, Matjažem Kocbekom, Andrejem Brvarjem, Milanom Deklevo in Andrejem Medvedom pripadal drugemu valu neoavantgarde, ki se je od radikalnih eksperimentov vizualne in konkretne poezije šestdesetih let odvrnil v jezikovno iskanje in raziskovanje, pogosto v igrivost, zato je literarni zgodovinar Taras Kermauner poimenoval to poetiko ludizem (iz latinske besede ludus – igra). Neobremenjene domišljijske in besedne igre, polne parodicnih in satiricnih bodic na kulturno tradicijo in socialisticni politicni sistem, zaznamujejo Jesihov pesniški prvenec Uran v urinu, gospodar! (1972), njegova »igra v enem samem nonšalantnem zamahu« Grenki sadeži pra-vice (1974) pa – ob igrah Dušana Jovanovica – predstavlja ne le najvišji dosežek ludisticne dramatike, temvec tudi delo, ki je zacrtalo estetske zakonitosti celo­tnega obdobja in artikuliralo življenjsko obcutje mlade generacije v politicno svincenih 70. letih. Zgodovino slovenske poezije tvori vrsta globokih in prefinjenih lirikov, za katere sta vecinoma znacilni tragicna življenjska usoda ter elegicna pesniška drža. Radoživih, vitalnih pesnikov je v teh tesnih in tesnobnih subalpskih dolinah malo. Milan Jesih pa je v slovensko literarno zavest vnesel povsem novo vrednoto – plemenito spojino tenkocutnosti ter širokega, vedrega, življenjskega humorja. Najbrž lahko znamenja porajajocega se postmodernizma zasledimo že v Je­sihovi drugi pesniški knjigi Legende (1974), do sistema pa se postmodernisticna poetika razvije v zbirkah, naslovljenih po redkih kovinah – Volfram (1976) in Kobalt (1980), kjer je dikcija nabrekla v jezikovni, neposnemljivo jesihovski barok. Nato je sledilo obdobje, ko se je pesnik prestrašil barocnega preobilja besed in je prekinil svoj nacrt upesnjevanja periodnega sistema Mendelejeva. Zacel je graditi na pesniškem temelju – na kratkih, miniaturnih pesniških utrinkih. Nje­gova lapidarnost pa vselej izžareva vecpomensko sporocilo. S to kristalizacijo pesniških postopkov in estetsko-eksistencialnega doživljaja se mu je v zbirki Usta (1985) posrecil pesniški cudež: ti drobceni liricni biseri odsevajo vesoljni svet. Skozi izkušnjo koncentracije izraza se je Jesih vrnil k poeticnemu izrekanju sveta, kar je bil prehod k njegovi zreli poeziji, ki jo zaznamujeta sonetna for-ma in verzni ritem jambskega enajsterca. Obsežni knjigi Soneti (1989) in Soneti drugi (1993) po mnenju mnogih kritikov in literarnih zgodovinarjev pomenijo enega izmed vrhuncev slovenske sonetistike ter enega izmed najvišjih dosež­kov sodobne slovenske lirike nasploh. Tema prelomnima zbirkama se leta 2000 pridružijo Jambi, kjer ob sonetih prevladujejo pesmi, sestavljene iz štirivrstic­nih kitic, v naslednjih letih pa še briljantne zbirke Tako rekoc (2007), Mesto sto (2008) in Lahkoda (2013), nazadnje še konceptualno ironicni Maršal (2017). Gre za redko sklenjen pesniški opus, v katerem ni ene same šibke pesmi. Ko je Jesih v svojih Sonetih demona Ironije obrzdal s poglobljenim in prefi­njenim custvenim nabojem, je ustvaril enega izmed najvišjih pesniških dosežkov slovenskega postmodernizma. Sonetno obliko, ki je bila doslej rezervirana le za visoke teme in visok jezik, je »demokratiziral« z uvedbo vseh možnih plasti jezi­ka in clovekove izkušnje. Njegov verz sproža sveže estetske in pomenske ucinke, ki dajejo domišljiji stvarnost in stvarnosti domišljijo. V Jesihovih Sonetih smo v kristalno cisti klasicni obliki nenadoma zaslišali melodije in ritme stvari, ki doslej niso bile vredne upesnitve. Z le njemu lastnim jezikovnim humorjem in (avto)ironijo je Jesih daroval svoj glas nemim kontinentom vsakdanjega social-nega in custvenega življenja ter jih na ta nacin dvignil na piedestal Poezije. Zanimivo in plodno je, kako skozi Jesihove verze na palimpsesten nacin presevajo formulacije in pesniška dikcija najvecjega slovenskega romanticnega pesnika Franceta Prešerna. Do velikega vzornika Jesih vzpostavlja kompleksen postmodernisticni odnos afirmacije in ironije, nostalgije in blasfemije, priklona in odklona: prešernovski model soneta jemlje kot material, iz katerega s sodob-no obcutljivostjo gradi svoje in samosvoje videnje sveta. Jesihova verzifikacija je vrhunska, njegova dikcija pa je obenem naravnana k upesnjevanju vsakdanjega jezika in »življenjskega sveta«. Jesih je moderniziral ritem jambskega enajsterca ter evfonicne kriterije za rimanje, saj jih je prilagodil sodobni izgovorjavi, s to sprostitvijo pa odprl nov manevrski prostor za slovenski verzni ritem in rimo. Kulturni spomin pa še zdalec ni edina razsežnost spomina, na kateri Milan Jesih gradi svoje pesniško videnje sveta. Ceprav je v svojih poetoloških izjavah pesnik karseda nezaupljiv do prvoosebnega lirskega izrekanja – osebno izpo­vedne poezije, kot se je svojcas po šolsko reklo – pa njegovi soneti temeljijo na drobcih osebnih spominov in doživetij, ki jih pesnik s spretno igro zrcaljenja besed navda z obcutjem privida in minljivosti, kot bi lebdeli na robu sanj in budnosti. Jesih mojstrsko menjava casovne perspektive in ravni, z nenadnimi preskoki iz sedanjosti v preteklost in iz predprihodnosti v virtualni vecni zdaj pesniškega jezika pa stori, da se v živo zavemo smrtnosti in v isti sapi enkratne, neponovljive, cudežne vrednosti slehernega trenutka. Milan Jesih je vsestransko nadarjen književnik, ki del svoje ustvarjalne energije posveca tudi prevajanju. Dolgujemo mu vrhunske prevode Puškinovih pesmi ter ruskih dramskih klasikov – Ostrovskega, Gogolja, Cehova, Gorkega, Bablja, Bulgakova in drugih. Že dobrih trideset let gara tudi na ambicioznem projektu: potem ko je Oton Župancic, ki velja za najvecjega slovenskega pesni­ka prve polovice 20. stoletja, skupaj z nekaterimi drugimi prevajalci prevedel celotnega Shakespeara in s tem opravil pomembno kulturno dejanje, se je Jesih lotil ponovnega prevajanja kljucnih Shakespearovih iger; gre za prevode, ki so pomensko in formalno zvesti izvirniku, ki pa izžarevajo sodobno jezikovno in estetsko obcutljivost. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je torej pravšnji oder za odme­vanje tihe in zvenece besede velikega pesnika, dramatika in prevajalca Milana Jesiha. Za izrednega clana je bil izvoljen na volilni skupšcini SAZU 6. junija. Boris A. Novak, Milan Dekleva, Milcek Komelj Nina Šenk Kosem Skladateljica Nina Šenk Kosem je že v casu študija kompo­zicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljublja­ni v razredu Pavla Mihelcica prejela vec nagrad. Med njimi evropsko nagrado za najboljšo kompozicijo na festivalu Yo­ung Euro Classic leta 2004 za svoj prvi violinski koncert. V tem obdobju je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. Podiplomski študij kompozicije je nadaljevala na Vi-soki šoli za glasbo Carla Marie von Webra v Dresdnu pod mentorstvom Lotharja Voigtländerja in leta 2008 zakljucila mojstrski študij na Visoki šoli za glasbo in gledališce v Münchnu v razredu Matthiasa Pintscherja. »Všec mi je bilo, da nas je spodbujal, da najdemo nekaj svojega, izcistimo svojo govorico in da smo vsako sekundo glasbe prepricani, kaj želimo z njo poveda-ti,« pravi o njem. To obdobje je potrdila prva nagrada na festivalu Weimarski pomladni dnevi za skladbo Movimento Fluido (2008). Istega leta je sprejela dvo­letno povabilo in postala rezidencna skladateljica orkestra Deželnega gledališca v Cottbusu v Nemciji. Navdih oziroma iztocnice za pisanje glasbe je sprva iskala v literaturi, naj­raje pri Hesseju in Endeju, ter tudi med slovenskimi literati. Pred sedmimi leti je dobila narocilo za skladbo, ki bi orisala razpoloženje v Sloveniji. Obrnila se je na Društvo slovenskih pisateljev in uporabila tekste iz romanov, dram, pa tudi posebej za to skladbo napisanih kratkih misli 23 domacih pisateljev. Leta 2013 je tako nastalo odmevno delo Dvajset v pet, katerega sporocilo je aktualno še danes. Nagrada Prešernovega sklada za skladateljsko delo zadnjih dveh let je leta 2017 vsekakor potrdila njeno skladateljsko prizadevanje. Vrhunec nagrajenega obdobja je zagotovo koncert za štiri tolkalce in orkester z naslovom Quadrum, ki ga je izvedel orkester Slovenske filharmonije s solisti, in sicer Tolkalnim an-samblom Slovenske filharmonije. Tu sta še dve pomembni sodelovanji s Ko­mornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije za skladbi Capriccio za violoncelo in godalni orkester ter Flux za trobento, rog, harmoniko in godalni orkester s solisti priznanega ansambla Klangforum Wien iz Avstrije. Poleg ome­njenih skladb so poslušalci in strokovna javnost navdušeno sprejeli tudi skladbo Obrisi in sence v izvedbi pihalnega kvinteta Slowind. Na tem mestu naj dodam, da so poleg že omenjenih njene skladbe zaživele v številnih najprestižnejših orkestrih in ansamblih: Newyorška filharmonija, Nemški simfonicni orkester, Londonska Sinfonietta, Orkester Slovenske filhar­monije, Simfonicni orkester RTV Slovenija, ansambli InterContemporain, Mo­dern, Scharoun, Mosaik, Altera veritas, MD7, DC8 in drugi. Med pomembnejšimi festivali doma in v tujini izstopajo predvsem: BBC Proms, Bienale Newyorške filharmonije, Salzburške slavnostne igre, Musica Viva München, Festival Takefu na Japonskem, Zagrebški bienale, Svetovni kon­gres saksofonov in Svetovni glasbeni dnevi. Še posebej blizu, skoraj stalnica, so ji domaci vsakoletni dogodki: Festival Ljubljana, Festival Slowind in Slovenski glasbeni dnevi. Želja, da želi tudi sama nekaj prispevati h kulturnem razvoju sodobne glas-be, se odseva tudi v vecletnem umetniškem oblikovanju cikla koncertov komor­ne glasbe na Društvu slovenskih skladateljev z naslovom Koncertni atelje ter ciklu koncertov klasicne glasbe v Ribnici na Dolenjskem z imenom Koncertni abonma Ribnica. Leta 2019 je skladateljica prejela naziv docentke za podrocje kompozicije. V prihajajoci sezoni pripravlja dve noviteti za festival Donaueschingen Musiktage ter Musica Viva v Münchnu. Aprila 2020 pa se nam bo predstavila s svojo prvo opero Marpurgi. Skladateljski dosežki Nine Šenk so tako v kvantitativnem kot v kvalita­tivnem pogledu izjemni, a ne samoumevni. Njeno ustvarjanje odlikuje prepo­znaven in prepricljiv slog komponiranja, ki nam razkriva skladateljicino željo po nenehnem iskanju lastnega glasbenega izraza v skladanju sodobne glasbe. Pogosto poudarja, da je »biti vztrajen v samem procesu dela in iskren do samega sebe« kljucnega pomena. Nina Šenk Kosem je bila na skupšcini 6. junija izvoljena za izredno clanico SAZU. Janez Maticic POKOJNI CLANI / DECEASED SASA MEMBERS Andolšek - Jeras, Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fa-kultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna clani-ca od 23. aprila 1987, redna clanica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; clanica predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti. Andric, Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd, Srbija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni clan od 2. junija 1953. Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni clan od 10. marca 1977. Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profe­sor za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 13. marca 1972, redni clan od 23. marca 1978. Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonom­skih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. aprila 1987; nacelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995. Balenovic, Krešimir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni clan od 25. marca 1976. Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni pro-fesor, College Station, Teksas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni clan od 23. maja 1985. Bartoš, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 17. oktobra 1958. Batis, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl 1. oktobra 2002, dr. veterinarskih zna­nosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 10. marca 1977, redni clan od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, clan predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002. Bedjanic, Milko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1968, redni clan od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti. Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in kon­kurencno pravo, München, Nemcija. Dopisni clan od 6. junija 1983. Belic, Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profe­sor za lingvistiko na Univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akade­mije znanosti in umetnosti. Dopisni clan od 7. novembra 1947. Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških zna­nosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni clan od 23. marca 1978. Benhart, František, rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006, slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Ceška republika. Dopisni clan od 23. maja 1985. Bergles, Arthur E., rojen 9. avgusta 1935, umrl 17. marca 2014. Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, v pokoju. Dopisni clan od 7. junija 2001. Berkopec, Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije slavik v ceškem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Ceška. Dopisni clan od 5. februarja 1971, redni clan od 24. aprila 1981. Bernik, Janez, rojen 6. septembra 1933, umrl 15. julija 2016, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 18. maja 1989, redni clan od 27. maja 1993. Redni clan Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni clan od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. Bezlaj, France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni pro-fesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 3. julija 1964. Blinc, Robert, rojen 31. oktobra 1933, umrl 26. septembra 2011, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor fizike, dekan Mednarodne podiplomske šole Jo-žefa Stefana, znanstveni svetnik Institita »Jožef Stefan«. Izredni clan od 7. februarja 1969, redni clan od 25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999. Bogdanovic, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na Univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališca v Beogradu, Sr-bija. Dopisni clan od 2. junija 1953. Bole, Jože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog – malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni clan od 10. marca 1977. Redni clan od 23. maja 1985. Borisevic, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923, umrl 25. oktobra 2015. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Boršnik, Marja, rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani. Izredna clanica od 10. marca 1977. Brajdic, Ivan, rojen 16. junija 1924, umrl 5. junija 2008, pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni clan od 18. maja 1989. Brajkovic, Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo Pravne fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Bravnicar, Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni clan od 13. marca 1972, redni clan od 21. marca 1974. Brecelj, Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in pred­stojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949. Breznik, Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni clan od 16. maja 1940. Brodar, Srecko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljublja­ni. Izredni clan od 6. decembra 1949, redni clan od 2. junija 1953. Broz - Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi castni clan SAZU od 6. novembra 1948. Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih zna­nosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 21. marca 1974, redni clan od 29. marca 1979. Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 23. maja 1985. Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, castni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni clan od 7. februarja 1967. Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 2. junija 1953. Cevc, Emilijan, rojen 5. septembra 1920, umrl 30. januarja 2006, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inšti-tutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. maja 1985. Nacelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda SAZU od 1. marca 1995 do 7. maja 1996. Cigoj, Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univer­ze v Ljubljani. Izredni clan od 6. junija 1983, redni clan od 23. aprila 1987. Cilenšek, Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemcija. Dopisni clan od 7. februarja 1967. Cronin, James W., rojen 29. septembra 1931, umrl 25. avgusta 2016, dr. fizike, redni profesor na Univerzi v Chicagu, ZDA. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1980, castni doktor Univerze v Novi Gorici. Dopisni clan od 21. maja 2009. Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakul­tete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1967, redni clan od 5. februarja 1970. Nacelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgo­dovinske in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991. Camo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profe­sor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni clan od 13. marca 1972. Celešnik, Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za celjustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1969. Cernigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Cop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani. Izredni clan od 13. marca 1972, redni clan od 25. marca 1976. Cubrilovic, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Deanovic, Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profe­sor za romansko filologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 21. marca 1974. Demus, Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Despic, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005, redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Do-pisni clan od 25. marca 1976. Djordjevic, Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politicne vede in ustavno pravo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 17. oktobra 1958. Djurdjev, Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni pro-fesor za zgodovino turškega obdobja na Filozofski fakulteti Univerze v Sa­rajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni clan od 7. februarja 1969. Djuricic, Ilija, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni clan od 22. decembra 1961. Dolar, Davorin, rojen 1. februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 5. februarja 1970, redni clan od 10. marca 1977. Dolenc, Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938; nacelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni clan od 2. junija 1953, redni clan od 5. februarja 1970. Drovenik, Matija, rojen 14. februarja 1927, umrl 30. oktobra 2015. dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališca mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profe­sor. Izredni clan od 23. marca 1978, redni clan od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999. Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske ke­mije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Ca-racasu, Venezuela. Dopisni clan od 10. marca 1977. Dyggve, Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, castni dr., inž., arhi­tekt in arheolog v Köbenhavnu, Danska. Dopisni clan od 17. oktobra 1958. Elsner, Norbert, rojen 11. oktobra 1940, umrl 16. junija 2011. Vodja Zoološke­ga inštituta Univerze v Göttingenu, Nemcija. Specialist s podrocja nevro­etologije akusticne komunikacije pri insektih. Dopisni clan od 12. junija 2003. Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925, umrl 30. marca 2019. Redni profesor za muzikologijo na Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tübingenu, Nemcija. Dopisni clan od 30. maja 1991. Fettich, Janez, rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljublja­ni. Izredni clan od 21. marca 1974, redni clan od 29. marca 1979. Finžgar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljublja­ni in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 20. marca 1975, redni clan od 23. marca 1978. Nacelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in druž­bene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991. Finžgar, Fran Saleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni clan od 7. oktobra 1938; nacelnik razreda za umetnost od 28. januar­ja 1939 do 30. septembra 1949. Fischer, Kurt von, rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni clan od 29. marca 1979. Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924, umrl 25. oktobra 2010, redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrva­ška. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Franchini, Aldo, rojen 3. decembra 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija. Dopisni clan od 29. marca 1979. Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hr-vaška. Dopisni clan od 6. junija 1983. Fucic, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni sve­tnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Reka, Hrvaška. Dopisni clan od 18. maja 1989. Gabrovec, Stane, rojen 18. aprila 1920, umrl 12. januarja 2015, dr. arheolo­ških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodne­ga muzeja v Ljubljani. Izredni clan od 23. aprila 1987, redni clan od 30. maja 1991. Gams, Ivan, rojen 5. julija 1923, umrl 10. marca 2014, dr. znanosti, redni profe­sor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 23. marca 1978, redni clan od 23. maja 1985. Gaspari, Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Lju­bljana. Redni clan od 13. marca 1972. Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 25. marca 1976. Gerškovic, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor politicnih znanosti, Beograd, Srbija. Dopisni clan od 17. oktobra 1958. Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za obco zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Lju­bljani. Izredni clan od 6. junija 1983, redni clan od 23. aprila 1987. Geyer, Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stratigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemcija. Dopisni clan od 7. junija 2001. Gligoric, Velibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Srbija. Dopisni clan od 7. februarja 1967. Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališca v Ljubljani. Redni clan od 2. junija 1953. Golic, Ljubo, rojen 2. julija 1932, umrl 5. julija 2007, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko teh­nologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 18. maja 1989, redni clan od 27. maja 1993. Goricar, Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, re-dni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1969, redni clan od 25. marca 1976; nacelnik oddelka za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti. Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni pro-fesor za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izre­dni clan od 10. marca 1977. Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni clan od 21. decembra 1962. Grafenauer, Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 7. februarja 1968, redni clan od 13. marca 1972. Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimna­zijski profesor, Ljubljana. Izredni clan od 16. maja 1940, redni clan od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septem-bra 1949 do smrti. Grafenauer, Stanko, rojen 13. maja 1922, umrl 7. avgusta 2010, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fa-kultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 17. aprila 1973, redni clan od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989. Grdenic, Drago, rojen 31. avgusta 1919, umrl 7. septembra 2018, redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni clan od 25. marca 1976. Grickat - Radulovic, Irena, rojena 19. januarja 1922, umrla 7. aprila 2009. Znan­stvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd. Dopisna clanica od 6. junija 1983. Grimic, Vill, rojen 7. junija 1925, umrl 3. oktobra 2016. Književnik in preva­jalec. Tajnik uprave kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni clan od 30. maja 1991. Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasicno filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Iz­redni clan od 17. oktobra 1958, redni clan od 10. marca 1977. Gubenšek, Franc, rojen 31. oktobra 1937, umrl 17. avgusta 2010, dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Gušic, Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 3. julija 1964. Gyergyek, Ludvik, rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. upo­rabnih znanosti, castni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehni­ko in racunalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. aprila 1987. Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923, umrl 17. julija 2019. Redni profesor za sta­tiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Hadži, Dušan, rojen 26. avgusta 1921, umrl 24. septembra 2019, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fa-kultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1967, redni clan od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992. Hadži, Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematicni fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938. Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni pro-fesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni clan od 27. maja 1997. Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921, umrl 20. septembra 2016. Redni profe­sor za fiziko Univerze v Berkeleyu, Kalifornija, ZDA. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Hauptmann, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., re-dni profesor za obco zgodovino srednjega veka Univerze v Zagrebu, Hrva­ška. Dopisni clan od 16. maja 1940. Hegedušic, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski sli­kar mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni clan od 20. marca 1975. Herak, Milan, rojen 5. marca 1917, umrl 26. aprila 2015, redni profesor za pale-ontologijo Fakultete za naravoslovne in matematicne vede Univerze v Za­grebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni clan od 30. maja 1991. Hieng, Andrej, rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljublja­na. Izredni clan od 6. junija 1995. Horvat, Matija, rojen 23. septembra 1935, umrl 26. aprila 2014, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Lju­bljani. Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003. Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933, umrl 4. septembra 2011. Redni profesor za paleontologijo na Geološko-paleontološkem inštitutu Univerze v Baslu, Švica. Dopisni clan od 27. maja 1993. Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 17. aprila 1973. Ilešic, Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profe­sor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1967, redni clan od 5. februarja 1970. Ingolic, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981. Inkret, Andrej, rojen 29. aprila 1943, umrl 2. avgusta 2015, dr. znanosti, za­služni profesor za dramaturgijo in zgodovino drame AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Tajnik II. razreda od 1. julija 2010 do smrti. Ivic, Milka, rojena 11. decembra 1923, umrla 7. marca 2011. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Sr-bija. Dopisna clanica od 6. junija 1983. Ivic, Pavle, rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbi­ja. Dopisni clan od 29. marca 1979. Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Aka-demije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949. Jakopic, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni clan od 7. oktobra 1938. Jakopin, Franc, rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni clan od 23. maja 1985, redni clan od 18. maja 1989. Jama, Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Lju­bljana. Redni clan od 7. oktobra 1938. Jovcic, Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogra­du, Srbija. Dopisni clan od 7. februarja 1967. Jurancic, Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984. Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920, umrl 30. septembra 2016, redni profe­sor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Giessnu, Nemcija. Dopisni clan od 12. junija 2003. Kalin, Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni clan od 2. junija 1953. Kalin, Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985. Kambic, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, re-dni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Lju­bljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 23. maja 1985, redni clan od 18. maja 1989. Karamata, Stevan, rojen 26. septembra 1926, umrl 25. julija 2015, redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni clan od 30. maja 1991. Kardelj, Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksisticni teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s podrocja marksisticnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Ca-stni clan SAZU od 6. decembra 1949. Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928, umrl 10. februarja 2014. Redni pro-fesor heterociklicne kemije Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni clan od 7. junija 2001. Kenk, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslov­nih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretencarjev, ZDA. Dopisni clan od 6. junija 1983. Kermauner, Taras, rojen 13. aprila 1930, umrl 11. junija 2008, dr. literarnih zna­nosti, habilitirani redni profesor za dramaturgijo. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Kermavner, Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni clan od 5. februarja 1971. Kidric, Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodar­skega sveta FLRJ. Redni clan od 6. decembra 1949. Kidric, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik Akademije. Redni clan od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 nacelnik filozofsko-filološko-historicnega ra­zreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti. Klopcic, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in pre­vajalec, Ljubljana. Izredni clan od 23. marca 1978, redni clan od 6. junija 1983. Koblar, France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališce, radio, film in televizijo v Ljubljani. Re-dni clan od 3. julija 1964; v. d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti. Kochansky - Devidé, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matema­ticni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna clanica od 20. marca 1975. Kogoj, Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 29. marca 1953. Koneski, Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Makedonija. Dopisni clan od 7. februarja 1968. Konstantinovic, Zoran, rojen 5. junija 1920, umrl 22. maja 2007, redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija. Dopisni clan od 18. maja 1989. Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni clan od 2. oktobra 1956. Kos, Božidar, rojen 3. maja 1934, umrl 29. marca 2015, skladatelj in teoretik, profesor za kompozicijo na Konservatoriju Univerze v Sydneyju v pokoju. Dopisni clan od 12. junija 2003, redni clan od 21. maja 2009. Kos, Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949. Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni pro-fesor za obco zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972. Kosmac, Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni clan od 22. decembra 1961. Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Münchnu, Nemcija. Dopisni clan od 30. maja 1991. Kostrencic, Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Prav­ni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 2. junija 1953. Košir, Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 24. junija 1955. Kovacic, Lojze, rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003. Kovic, Kajetan, rojen 21. oktobra 1931, umrl 7. novembra 2014, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomocnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002. Kozak, Juš, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni clan od 22. decembra 1961. Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni clan od 2. junija 1953. Koželj, Venceslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoreticno elektroniko Univerze v Ljubljani. Iz­redni clan od 2. junija 1953, redni clan od 21. decembra 1962. Kranjec, Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Lju­bljana. Redni clan od 2. junija 1953. Krašovec, Metka, rojena 7. oktobra 1941, umrla 24. aprila 2018. Akademska sli­karka in graficarka, redna profesorica za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Izredna clanica od 18. junija 2015. Krašovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 24. aprila 1981. Kratochvíl, Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravo­slovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant, vodilni znanstveni de­lavec Inštituta za raziskovanje vretencarjev pri Ceškoslovaški akademiji znanosti. Dopisni clan od 5. februarja 1970. Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasicno filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni clan od 23. maja 1985. Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni pro-fesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 17. oktobra 1958. Kreft, Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, knji­ževnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko knji­ževnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 22. de­cembra 1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. Krek, Uroš, rojen 21. maja 1922, umrl 2. maja 2008, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 29. marca 1979, redni clan od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996. Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912, umrl 21. junija 2007, redni profesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemcija. Dopisni clan od 27. maja 1993. Krklec, Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni clan od 7. februarja 1969. Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Za­greb, Hrvaška. Dopisni clan od 2. junija 1953. Kuhelj, Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških zna­nosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnolo­gijo Univerze v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. Kumbatovic Kalan, Filip, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Aka-demiji za gledališce, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. maja 1985. Kuret, Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih zna­nosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni clan od 18. maja 1989, redni clan od 30. maja 1991. Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938. Kühn, Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni pro-fesor za paleontologijo in paleobiologijo na Univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni clan od 6. februarja 1965. Kyovsky, Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 24. aprila 1981. Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog, Ljubljana. Redni clan od 16. maja 1940; tajnik razreda za ume­tnosti od 30. septembra 1949 do smrti. Laroche, Emmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splo­šno lingvistiko in primerjalno slovnico na Univerzi v Strasbourgu in di­rektor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni clan od 29. marca 1979. Lavrac, Ivan, rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politicno ekonomijo in zgodovino politicne ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 23. aprila 1987. Lavric, Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., castni dr., redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni clan od 6. decembra 1949; podpred­sednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti. Lavrin, Janko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na Univerzi v Nottinghamu. Dopisni clan od 2. oktobra 1956. Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni clan od 23. maja 1985. Lencek, Rado L., rojen 3. oktobra 1921, umrl 27. januarja 2005, redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA, in njen zaslužni profesor. Dopisni clan od 30. maja 1991. Lobe, Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, castni dr., redni pro-fesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949. Logar, Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni clan od 23. marca 1978, redni clan od 6. junija 1983. Logar, Valentin (Tine), rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 13. marca 1972, redni clan od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za fi­lološke in literarne vede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979. Lorkovic, Zdravko, rojen 3. januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni pro-fesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Do-pisni clan od 30. maja 1991. Luckmann, Thomas (Tomaž), rojen 14. oktobra 1927, umrl 10. maja 2016, zaslu­žni profesor za sociologijo Univerze v Konstanci, Nemcija. Castni doktor Univerze v Ljubljani, Univerze v Linköpingu, Nacionalne tehniške univer­ze v Trondheimu, Univerze v Trieru in Univerze v Buenos Airesu. Dopisni clan od 27. maja 1997. Lukic, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Lukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teo­loških znanosti, dr. fil., redni profesor za historicno dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni clan od 16. maja 1940. Lunacek, Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni clan od 30. junija 1954. Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925, umrl 24. junija 2007, redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Univerze v Za­grebu, Hrvaška. Dopisni clan od 8. aprila 1999. Majer, Boris, rojen 15. februarja 1919, umrl 14. aprila 2010, dr. filozofskih zna­nosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni clan od 25. marca 1975, redni clan od 24. aprila 1981. Maksimovic, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisatelji-ca, Beograd, Srbija. Dopisna clanica od 7. februarja 1969. Mansfield, Peter, rojen 9. oktobra 1933, umrl 8. februarja 2017. Redni profesor za fiziko na Univerzi v Nottinghamu in njen zaslužni profesor. Nobelov na­grajenec za fiziologijo in medicino leta 2003. Dopisni clan od 1. junija 2007. Mardešic, Sibe, rojen 20. junija 1927, umrl 18. junija 2016. Redni profesor za matematicno analizo in topologijo Prirodoslovno-matematicne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni clan Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni clan od 12. junija 2003. Matevski, Mateja, rojen 13. marca 1929, umrl 6. junija 2018. Pesnik in prevaja­lec, Skopje, Makedonija. Dopisni clan od 1. junija 2007. Maticetov, Milko, rojen 10. septembra 1919, umrl 5. decembra 2014, dr. znano­sti, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni clan od 6. junija 1995, redni clan od 7. junija 2001. Matjašic, Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadži­ja ZRC SAZU. Izredni clan od 21. marca 1974, redni clan od 18. maja 1989. Mavretic, Anton, rojen 11. decembra 1934, umrl 21. novembra 2019. Redni pro-fesor in raziskovalec na Univerzi v Bostonu, Center za vesoljsko fiziko in astronomijo. Dopisni clan od 1. junija 2007. Mayer, Ernest, rojen 10. novembra 1920, umrl 17. marca 2009, dr. filozofije, botanik taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biolo­škem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni clan od 21. marca 1974, redni clan od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, clan predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003. McLaren, Anne, rojena 26. aprila 1927, umrla 7. julija 2007, redna profesorica na inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna clanica od 6. junija 1995. Mekuli, Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo. Pesnik in prevajalec. Dopisni clan od 29. marca 1979. Melik, Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni clan od 16. maja 1940, redni clan od 21. decem-bra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti. Melik, Vasilij, rojen 17. januarja 1921, umrl 28. januarja 2009, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Lju­bljani. Izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 27. maja 1997. Menart, Janez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in pre­vajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladin-ska knjiga v Ljubljani. Izredni clan od 6. junija 1983, redni clan od 23. aprila 1987. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993. Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji sveto­valec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Merhar, Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Uni-verze v Ljubljani. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 23. maja 1985. Merků, Pavle, rojen 12. julija 1927, umrl 20. oktobra 2014. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni clan od 23. maja 1985. Micevski, Kiril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in ma­tematicne vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni clan od 6. junija 1995. Michie, Donald, rojen 11. novembra 1923, umrl 7. julija 2007, dr. bioloških zna­nosti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za ume­tno inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija. Dopisni clan od 5. maja 2005. Mihajlovic, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998. Redni pro-fesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematicne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 25. marca 1976. Mihalic, Slavko, rojen 16. marca 1928, umrl 5. februarja 2007, pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni clan od 6. junija 1995. Mihelic, France, rojen 27. aprila 1907, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Uni-verze v Ljubljani. Redni clan od 6. februarja 1965. Milcinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Lju­bljani. Izredni clan od 22. decembra 1961, redni clan od 5. februarja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Milcinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen za­služni profesor. Izredni clan od 23. marca 1979, redni clan od 6. junija 1983. Minatti, Ivan, rojen 22. marca 1924, umrl 9. junija 2012, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Izredni clan od 23. aprila 1987, redni clan od 30. maja 1991. Mohorovicic, Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profe­sor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 6. junija 1983. Molč, Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu, Polj-ska. Dopisni clan od 22. decembra 1961. Moravec, Dušan, rojen 4. oktobra 1920, umrl 25. februarja 2015, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Izredni clan od 25. marca 1976, redni clan od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988. Moszynski, Leszek, rojen 19. februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profe­sor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni clan od 7. junija 2001. Müller Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925, umrl 20. septembra 2013. Re-dni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemcija. Dopisni clan od 27. maja 1993. Murko, Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni clan od 16. maja 1940. Mušic, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, re-dni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Uni­verze v Ljubljani. Izredni clan od 5. februarja 1970, redni clan od 29. mar-ca 1979. Mušic, Zoran, rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Nahtigal, Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profe­sor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter castni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; nacelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filo­zofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Negovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija. Dopisni clan od 6. junija 1983. Nejedly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor mu-zikologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Ceškoslovaške akademi­je znanosti. Dopisni clan od 7. novembra 1947. Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni clan od 22. decembra 1961. Nitsch, Kazimierz, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor polj­skega jezika na Univerzi v Krakovu, Poljska. Dopisni clan od 7. novembra 1947. Nougayrol, Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, pro-fesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni clan od 7. februarja 1968. Novak, Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 22. decembra 1961, redni clan od 5. februarja 1970. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992. Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 22. decembra 1961. Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni pro-fesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fa-kultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 3. julija 1964. Olszak, Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanicne znanosti v Vidmu, Italija. Dopisni clan od 29. marca 1979. Oštir, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 2. junija 1953 do 17. junija 1958. Panteleev, Dimitr, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj, preva­jalec, bibliotekar in dramaturg, Sofija, Bolgarija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Paulin, Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanicno sistematiko, Ljubljana. Izredni clan od 16. maja 1940. Pavcek, Tone, rojen 29. septembra 1928, umrl 20. oktobra 2011, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe. Izredni clan od 7. junija 2001; clan predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 27. novembra 2003 do 22. aprila 2008, redni clan od 1. junija 2007. Pavicevic, Branko, rojen 2. marca 1922, umrl 13. marca 2012. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Podgorici, Crna gora. Dopisni clan od 10. marca 1977. Pavlov, Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialekticnega materializma in marksisticne estetike na Univerzi v Sofiji, Bolgarija. Dopisni clan od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949. Pavšic, Vladimir – Bor, Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj, Ljubljana. Redni clan od 6. februarja 1965. Pécsi, Márton, rojen 29. decembra 1923, umrl 22. januarja 2003, profesor raz­iskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni clan od 18. maja 1989. Peklenik, Janez, rojen 11. junija 1926, umrl 15. marca 2016, dr. inž. habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnicno kibernetiko, obdelovalne sisteme in racunalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za stroj­ništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 5. februarja 1970, redni clan od 29. marca 1979. Perovic, Slobodan, rojen 10. septembra 1932, umrl 17. februarja 2019. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu. Do-pisni clan od 23. aprila 1987. Persianinov, Leonid Semenovic, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Mo-skvi, Rusija. Dopisni clan od 29. marca 1979. Peterlin, Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslov­nih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni clan od 21. decembra 1946, redni clan od 6. decembra 1949. Pitamic, Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Crtan iz clanstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupšcini SAZU 17. decembra 1996. Plecnik, Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938. Plemelj, Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., castni doktor matematicnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938; nacelnik razreda za matematicne, prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. Plenicar, Mario, rojen 5. avgusta 1924, umrl 2. oktobra 2016, dr. znanosti, re-dni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 30. maja 1991. Pleterski, Janko, rojen 1. februarja 1923, umrl 2. junija 2018, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 18. maja 1989, redni clan od 27. maja 1993. Pogacnik, Jože, rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Maribo­ru in njen zaslužni profesor. Dopisni clan od 30. maja 1991, izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 23. marca 1999 do smrti. Polec, Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni pro-fesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938; nacelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. Popov, Andrej Vladimirovic, rojen 24. oktobra 1939, umrl 9. januarja 2009. Vodja oddelka za nevroetologijo žuželk Secenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v Sankt Peterburgu, Ru-sija. Dopisni clan od 7. junija 2001. Potrc, Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni clan od 10. marca 1977, redni clan od 6. junija 1983. Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik labo­ratorija za organsko kemijo Visoke tehniške šole v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni clan od 29. marca 1979. Pretnar, Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo in-dustrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 25. marca 1975, redni clan od 24. aprila 1981. Prevoršek, Dušan C., rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, razisko­valec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni clan od 7. junija 2001. Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921, umrl 20. januarja 2009. Redni profe­sor za sodno medicino Humboldtove univerze v Berlinu, Nemcija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Prunc, Erich, rojen 15. oktobra 1941, umrl 28. maja 2018. Redni profesor za pre­vodoslovje na Univerzi v Gradcu, Avstrija. Dopisni clan od 1. junija 2007. Pusic, Eugen, rojen 1. julija 1916, umrl 20. septembra 2010, redni profesor za upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 7. junija 2001. Rajicic, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni pro-fesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 20. marca 1975. Rakovec, Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehno­logijo Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 21. decembra 1946, redni clan od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981. Rammelmeyer, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filo­zofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemcija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Ramovš, Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljublja­ni. Redni clan od 7. oktobra 1938; nacelnik filozofsko-filološko-historicne­ga razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti. Ramovš, Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, viš­ji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni clan od 10. marca 1977, redni clan od 6. junija 1983; clan predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na Tehniški univerzi v Braun-schweigu. Dopisni clan od 3. julija 1964. Ravnikar, Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhi­tekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhi­tekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 7. februarja 1969, redni clan od 29. marca 1979. Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924, umrl 23. oktobra 2018, pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija. Dopisni clan od 27. maja 1993, redni clan od 21. maja 2009. Rechinger, Karl Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorni svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni clan od 30. maja 1991. Regen, Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana. Izredni clan od 16. maja 1940. Rigler, Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znano­sti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni clan od 23. maja 1985. Rumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935, umrl 10. februarja 2018. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni clan od 27. maja 1993. Rus, Veljko, Rojen 8. decembra 1929, umrl 26. februarja 2018, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fa-kultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Saeverud, Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in diri-gent, Norveška. Dopisni clan od 25. marca 1976. Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za reani­matologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave Univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni clan od 6. junija 1983. Salopek, Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., pro-fesor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 7. februarja 1967. Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemij­skega inštituta Boris Kidric v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni clan od 16. maja 1940 do 16. decembra 1940, ponovno od 6. decem-bra 1949; tajnik razreda za matematicne, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti. Savic, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizi­kalno kemijo Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 13. marca 1972. Seidl, Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, stro­kovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljublja­na. Izredni clan od 16. maja 1940. Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitek­ture, svetnik v Slovenija projektu. Izredni clan od 27. maja 1997. Severn, Roy Thomas, rojen 6. septembra 1929, umrl 25. novembra 2012. Redni profesor za potresno inženirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakul­tete Univerze v Bristolu, Anglija. Redni clan Royal Academy of Enginee­ring. Dopisni clan od 12. junija 2003. Simoniti, Primož, rojen 28. decembra 1936, umrl 17. julija 2018, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakulte­te Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 7. junija 2001, redni clan od 1. junija 2007. Tajnik II. razreda SAZU od 1. julija 2007 do 30. junija 2010. Sirotkovic, Jakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 29. marca 1979. Skok, Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 2. junija 1953. Slodnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni pro-fesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 7. februarja 1967. Sovrč, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni clan od 2. junija 1953. Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Stankovic, Siniša, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profe­sor za zoologijo na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 2. junija 1953. Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934, umrl 4. septembra 2009. Redni profesor za molekularno fiziko na Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademi­je znanosti, Poznanj. Dopisni clan od 27. maja 1993. Stanonik, Janez, rojen 2. januarja 1922, umrl 28. decembra 2014. Dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fa-kultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. aprila 1987. Stelč, France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni pro-fesor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 16. maja 1940. Stern, Pavao, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za far-makologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Do-pisni clan od 21. marca 1974. Stevanovic, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 20. marca 1975. Stuhlpfarrer, Karl, rojen 23. septembra 1941, umrl 5. novembra 2009. Redni profesor za zgodovino Univerze v Celovcu. Dopisni clan od 1. junija 2007. Stupica, Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni clan od 10. marca 1977, redni clan od 6. junija 1983. Svane, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927, umrl 22. junija 2012. Redni pro-fesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Ĺrhusu, Danska. Dopi­sni clan od 18. maja 1989. Szentágothai, János, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni pro-fesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Šalamun, Tomaž, rojen 4. julija 1941, umrl 27. decembra 2014. Pesnik in preva­jalec. Izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 21. februarja 2013. Šašel, Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstve­ni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni clan od 23. maja 1985. Šeligo, Rudi, rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Ma-riboru. Izredni clan od 7. junija 2001. Šercelj, Alojz, rojen 8. decembra 1921, umrl 17. maja 2010, dr. znanosti, palino-log, znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni clan od 18. maja 1989, redni clan od 27. maja 1997. Šidak, Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za obco zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Škerjanc, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949. Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menicno in cekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni clan od 16. maja 1940. Škerlj, Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 7. februarja 1969. Šlebinger, Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slo­venski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni clan od 21. decembra 1946. Šnuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni clan od 2. oktobra 1956. Štampar, Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška; predsednik JAZU. Dopisni clan od 7. novembra 1947. Šuklje, Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnicne mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 7. februarja 1969, redni clan od 20. marca 1979. Tavcar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za gene-tiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 2. junija 1953. Tavcar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni clan od 6. decembra 1949. Taylor, Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, pro-fesor zgodovine na Univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni clan od 6. junija 1983. Tesničre, Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija. Dopisni clan od 2. junija 1953. Teune, Henry, rojen 19. marca 1936, umrl 12. aprila 2011. Sociolog, redni pro-fesor na oddelku za politicne znanosti pensilvanske univerze v Filadelfiji, ZDA. Dopisni clan od 1. junija 2007. Todorovic, Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 2. junija 1953. Tolstoj, Nikita Iljic, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanšcino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni clan od 23. aprila 1987. Tomovic, Rajko, rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za racunalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Uni-verze v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 18. maja 1989. Toporišic, Jože, rojen 11. oktobra 1926, umrl 9. decembra 2014, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 30. maja 1991, redni clan od 27. maja 1997. Trofenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Münchnu, Nemcija. Dopisni clan od 30. maja 1991. Trontelj, Jože, rojen 1. junija 1939, umrl 9. decembra 2013, dr. znanosti, dr. me­dicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti in Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, zdravnik specia­list nevrolog na Inštitutu za klinicno nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinicni center v Ljubljani. Izredni clan SAZU od 30. maja 1991, redni clan od 6. junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002 do 6. maja 2008; predsednik SAZU od 6. maja 2008 do smrti. Trstenjak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, castni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psiholo­gijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 29. marca 1979, redni clan od 6. junija 1983. Udovic, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevaja­lec, Ljubljana. Izredni clan od 24. aprila 1981, redni clan od 23. maja 1985. Ušenicnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., re-dni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni clan od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Cr-tan iz clanstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na skupšcini SAZU 17. decembra 1996. Vavilov, Sergej Ivanovic, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predse­dnik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni clan od 7. no-vembra 1947. Vavpetic, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni clan od 17. oktobra 1958. Veber, France, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profe­sor filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 16. maja 1940 do 18. maja 1945, ko se je odrekel clanstvu. Posmrtno rehabiliti-ran na skupšcini SAZU 17. decembra 1996. Vidav, Ivan, rojen 17. januarja 1918, umrl 6. oktobra 2015, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 17. oktobra 1958, redni clan od 21. decembra 1962. Vidmar, Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, castni doktor Univerze v Ljubljani. Redni clan od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; castni clan SAZU od 25. marca 1976. Vidmar, Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, castni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni clan od 16. maja 1940, nacelnik matematicno-prirodo­slovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matema­ticne, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti. Vilfan, Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni pro-fesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 23. marca 1978, redni clan od 6. junija 1983. Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektro­tehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 10. marca 1977, redni clan od 6. junija 1983. Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in nacelnik oddelka za tehniške vede III. razre­da od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996; clan predsedstva SAZU po 22. clenu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Volkov, Mstislav Vasiljevic, rojen 2. junija 1923, umrl 1. januarja 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Mo-skvi, Rusija. Dopisni clan od 7. februarja 1968. Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni clan od 2. junija 1953. Vratuša, Anton, rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavecih, Murska Sobota, umrl 30. julija 2017, dr. slavisticnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogra­du in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Izredni clan od 23. marca 1978, redni clan od 23. maja 1985. Vrišer, Igor, rojen 13. januarja 1930, umrl 23. januarja 2013, dr. znanosti, re-dni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 23. aprila 1987, redni clan od 27. maja 1993. Vucenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. zna­nosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni clan od 24. aprila 1981. Vuga, Saša, rojen 8. februarja 1930, umrl 25. decembra 2016, pisatelj in drama-tik. Izredni clan od 1. junija 2007, redni clan od 21. februarja 2013. Waugh, John S., rojen 25. aprila 1929, umrl 22. avgusta 2014, redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni clan od 18. maja 1989. Wollman, Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni clan od 7. februarja 1969. Wraber, Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni clan od 7. februarja 1969. Zadnikar, Marijan, rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavo­du za spomeniško varstvo. Izredni clan od 27. maja 1997, redni clan od 12. junija 2003. Zadravec, Franc, rojen 27. septembra 1925, umrl 24. julija 2016, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni clan od 29. marca 1979, redni clan od 23. maja 1985. Zajc, Dane, rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižnicar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni clan od 27. maja 1993, redni clan od 27. maja 1997. Závada, Vilém, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga, Ceška. Dopisni clan od 29. marca 1979. Ziherl, Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za obco sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fa­kulteti za sociologijo, politicne vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni clan od 6. decembra 1949, redni clan od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti. Zlobec, Ciril, rojen 4. julija 1925, umrl 24. avgusta 2018, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju. Izredni clan od 23. maja 1985, redni clan od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999; clan predsedstva SAZU po 22. clenu Zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zorko, Zinka, rojena 24. februarja 1936, umrla 22. marca 2019. Dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Peda­goške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Izredna clanica od 12. junija 2003, redna od 21. maja 2009. Zupancic, Crtomir, rojen 28. novembra 1928 , umrl 28. septembra 2018, dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor Ludwig-Maximilianove univerze v Münchnu, Nemcija. Izredni clan od 5. maja 2005, redni clan od 5. maja 2011. Zupancic, Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni clan od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik nacelnika matematicno-priro­doslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945. Zupanec - Sodnik, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, sli­karka. Izredna clanica od 25. marca 1976. Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profe­sor za obco zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljublja­ni. Izredni clan od 2. junija 1953, redni clan od 17. oktobra 1958. Tajnik ra­zreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982. Župancic, Andrej O., rojen 27. januarja 1916, umrl 3. decembra 2007, dr. zna­nosti, dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni clan od 3. julija 1964, redni clan od 5. februarja 1970. Župancic, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljub­ljana. Redni clan od 7. oktobra 1938. UMRLI V 2019 DEPARTED IN 2019 ARNOLD FEIL (1925–2019) Arnold Feil se je rodil 2. oktobra 1925 v Mannheimu. Na Vi-sokih šolah za glasbo v Mannheimu in zatem v Heidelbergu je opravil študij klavirja in dirigiranja, ki ga je na heidel­berški univerzi dopolnil s študijem muzikologije, srednje­veške latinske filologije, zgodovine srednjega veka, filozofije in umetnostne zgodovine. Tu je leta 1954 tudi promoviral z muzikološlo disertacijo Satztechnische Fragen in den Kom­positionslehren von Niedt, Riepel und Koch, ki je leto pozneje izšla tudi v knjižni obliki. Univerzitetno kariero je zacel kot predavatelj muzikologije na Univerzi v Stuttgartu, leta 1965 pa se je habilitiral na Univerzi v Tübingenu z delom Studien zu Schuberts Rhythmik (v knjižni obliki München 1966). Po namestitvi za nesistematiziranega profesorja v Tübingenu (leta 1972 je nasledil dve leti poprej upokojenega Walterja Gerstenberga) in dve­letni profesuri na Visoki šoli za glasbo in predstavitveno umetnost v Hannovru je bil tam leta 1979 imenovan za rednega profesorja muzikologije, kar je ostal do upokojitve leta 1988. Kot vsak dober muzikolog je Feil že od vsega zacetka združeval prakticno glasbeno udejstvovanje z znanstvenim delom, pri cemer se je posebej ogrel za Franza Schuberta. Tako je leta 1965 soustanovil Schubertu posveceno mednarodno društvo (Internationale Franz-Schubert-Gesellschaft), katerega naloga je bilo proucevanje in izdajanje skladateljevega opusa. Društvo se je takoj lotilo nove kriticne izdaje Schubertovih del (Neue Schubert-Ausgabe), za katero je izdajateljsko poskrbela Založba Bärenreiter v Kasslu. Predvideno je bilo 83 zvezkov v osmih serijah. Feil sam je prispeval izdajo prvih treh simfonij (1967, skupaj s Christo Landon), simfonij št. 4 do 6 (1999, skupaj z Douglasom Woodfull-Harrisom), oktetov in noneta (1967) ter del za klavir z vec instrumenti (1975). Sodeloval je tudi pri novi izdaji tematicnega popisa Schubertovih del Otta Ericha Deutscha (Franz Schubert, Thematisches Verzeichnis seiner Werke in chro­nologischer Folge, Kassel 1978). Medtem je nadaljeval s snovanjem samostojnih publikacij, med katerimi se je bralcem posebej priljubila monografija o Schuber­tovih ciklih samospevov Lepa mlinarica in Zimsko popotovanje (Franz Schubert. Die schöne Müllerin, Winterreise, Stuttgart 1975, druga izdaja 1996). Pozornost je vzbudilo tudi obsežno delo z notnimi zgledi in komentarji, ki kronološko pona­zarjajo zgodovino glasbe od zgodnjega srednjega veka do danes, imenovano po založbi J. B. Metzler v Stuttgartu (Metzler Musik Chronik vom frühen Mittelalter bis zur Gegenwart, Stuttgart in Weimar 1993, druga, razširjena izdaja 2005); prav v komentarjih k posameznim delom v tej knjigi se najbolje razpoznava izvirno Feilovo pojmovanje zgodovine glasbe kot kronisticnega odvijanja, odmiranja in rojevanja, ki ga je mogoce dojeti le z zgodovinskimi mišljenjskimi kategorijami. V spominu ostaja Feil kot prijazna in dobrohotna oseba, a jasnih besed in trdnih stališc. Znana je njegova odprtost do kolegov »izza železne zavese«. 30. maja 1991 je bil izvoljen tudi za dopisnega clana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Arnold Feil je umrl 30. marca 2019 v Tübingenu. Izida svoje zadnje knjige, pri kateri je še sodeloval, zbranih spisov z naslovom Über Musik als Wirklichkeit (Wilhelmshaven 2019, v zbirki Taschenbücher zur Musikwissenschaft), ni vec docakal. Janez Höfler SLOBODAN PEROVIC (1930–2019) Slobodan Perovic se je rodil 10. septembra 1930 v Prokuplju (Srbija), umrl pa je 17. februarja 2019 v Beogradu. Dopisni clan SAZU je bil od 23. aprila 1987. Gimnazijo je obiskoval v Beogradu; na beograjski prav­ni fakulteti je diplomiral februarja 1956 in leta 1963 obranil doktorsko disertacijo. Leta 1964 je bil izbran za docenta, leta 1969 je postal izredni, leta 1977 pa redni profesor. Slobodan Perovic je bil vodilni teoretik civilnega (zlasti obligacijskega) prava v nekdanji Jugoslaviji in v Srbiji. Inten­zivno se je ukvarjal tudi s filozofijo prava. Uveljavil se je kot ustanovitelj, predse­dnik in spiritus agens Kopaoniške šole naravnega prava, ki deluje že dobrih tride-set let. Od leta 2005 je šola pod pokroviteljstvom UNESCA. Seznam Perovicevih publikacij, funkcij in organizacij, katerih clan je bil, je zelo obsežen. Med drugimi je avtor knjig: Obligacijsko pravo (to delo je doživelo sedem izdaj), Splošna teorija pogodb, Oblicne pogodbe civilnega prava, Prepove­dane pogodbe, Retroaktivnost zakona, Naravno pravo in sodišce (prevedeno tudi v francošcino), Neodvisnost sodstva (izšlo tudi v francošcini in anglešcini) in del, ki so posvecena naravnemu pravu. V ta sklop sodijo, denimo, monografije Svoboda in naravno pravo, Naravno pravo in univerzalne vrednote ter Deklaracija naravnih clovekovih pravic (v vec tujih jezikih). Posebno težo ima ne nazadnje še kolektivni komentar k Zakonu o obligacijskih razmerjih (iz leta 1980), ki je nastal pod njegovo taktirko in taktirko profesorja Stojanovica. Kot vrhunski znanstvenik je vodil delovno skupino, ki pripravlja civilni zakonik Republike Srbije. Uveljavil se je tudi kot urednik, še posebej kot glavni urednik revije Pravni život. Profesor Perovic je bil clan Crnogorske akademije znanosti in umetnosti, Akademije znanosti in umetnosti Republike Srbske, Makedonske akademije znanosti in umetnosti, Mednarodne akademije za primerjalno pravo (Interna­tional Academy of Comparative Law) v Parizu, Association Henri Capitant des Amis de la Culture Juridique Française in še kopice drugih domacih in medna­rodnih forumov. Veckrat je sodeloval s slovenskimi znanstveniki. Znan je bil tudi kot odli-cen govornik in predavatelj. Na SAZU je imel januarja 2008 predavanje o narav­nem pravu in univerzalnih vrednotah. (Bolj podrobno glej Biografski zbornik ob petinsedemdesetletnici SAZU 1938-2013. Ljubljana 2013, str. 69-70.) Marijan Pavcnik ZINKA ZORKO (1936-2019) 25. februarja 2019, dan po tem, ko je dopolnila 83. rojstni dan, sem Zinki Zorki vošcil s šopom tulipanov, podobo božje ljubezni in simbolom lepote ter razkošnih custev. To troje, mi je zadnja leta veckrat razlagala, cloveka na starost pomirja in osrecuje. Božjo ljubezen je povezovala z mamo in ocetom, ki sta ji podarila kršcansko vero in vzgojo; lepo-to je razumela kot izraz najvecje prijetnosti, ki jo pooseblja sveta družina, zato jo je izenacila z družinskim življenjem in zadovoljstvom svojih Vanca, Lilijane in Janija, v najšir­šem pomenu pa je lepoto povezovala z lepoto duha, duhovno kulturo in kulturo naroda; custva so ji v simbolni trojici povezovala božjo ljubezen in družino, v okviru družine najprej materinska in verska custva, med sodelavci pa plemenita in prijateljska custva ter custva hvaležnosti in ljubezni do ljudi, s katerimi se je srecevala. Sedela sva za mizo v njeni domaci kuhinji in se pogovarjala o njenem ži­vljenju in nacrtih za prihodnost. Po vstavitvi srcnega spodbujevalnika le nekaj dni pred njenim letošnjim rojstnim dnem je bila spet polna nacrtov. Nasmejana mi je z žarom pripovedovala o svojih spominih, ki jih piše in ki jih je zadnjih nekaj mesecev zaradi utrujenega srca odlagala na stran. O rojstni Kapli in letu 1936, mamini domaciji in družini enajstih bratov in sester, o otroštvu Lepove Zinke ter vlogi, ki sta jo imela za njen nadaljnji razvoj dedek in babica, o selitvi v Ožbolt in nato, ker so jim domaco hišo zaradi graditve hidroelektrarne Fala podrli, v Selnico, pa o študiju slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in štu­dentu arhitekture Vancu, s katerim je zaplesala v zakon in sta si na Koroškem ustvarila prvi dom; o ravenskih železarjih in desetletju poucevanja slovenšcine na njihovi srednji šoli ter rušcine na ravenski gimnaziji, o selitvi v Selnico in po­diplomskem študiju dialektologije, ki ga je zakljucila leta 1986 z disertacijo Ko­roški govori dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu, o svojih univerzitetnih uciteljih, najvec o Logarju in Toporišicu, o sodelavcih na mariborski univerzi, tu sta z Jankom Carom postavljala temelje sodobnega študija slovenistike, o sopotnikih na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter o številnih dobrih ljudeh, s katerimi se je družila in sodelovala na poklicnem ali zasebnem podrocju. Del njenega vsakdana je bilo znanstveno-raziskovalno delo in raziskovanje slovenskih narecij, pedagoško delo na mariborski univerzi pa jo je še dodatno osrecevalo. »Bilo je lepo, vse to bi rada zapisala in ohranila, da ne bo potonilo v pozabo,« mi je razlagala in dodala, da ji je bila družina kljub vsem službenim obveznostim, izzivom, uspehom in priznanjem vedno na pr-vem mestu. Vanc, Lilijana in Jani so ji pomenili najvec. Med pripovedovanjem teh spominov je bila nasmejana in dobre volje, z znacilnimi iskricami v oceh, ki sem jih pred tem ob februarskih obiskih v bolnišnici zelo pogrešal. Na mizi je imela Pavckove Angele, ki so med praznovanjem rojstnega dne preletavali njene misli. »Rada ga imam, to je moj najljubši pesnik, najbližja mi je njegova posmr­tna pesniška zbirka angelov za vsako priložnost!« je razlagala. Medtem ko sem se sladkal z rojstnodnevno torto, cokoladno, tako najboljšo, ki jo pece vnukinja Klara, mi je citirala nekaj verzov iz Angela za mamo - ta ji je bil še posebno ljub - in me nagovarjala, naj ji preberem celo pesem: Mama je angel sama, Pa angela ne potrebuje. Njej je naloga dana, Da druge varuje. Kot angel je za otroka, Ki ga nosi v trebuhu, Potlej vodi ga njena roka K delu in h kruhu. Mama za svoje stvarce Srajcko ljubezni veže In rade volje udarce, Namenjene njim, prestreže. Z mamo otrok je združen Z vecno popkovino, Mama je angel, zaslužen Za srecno rimo. A sreca kot sonce zahaja In z njo odidejo mnogi, Le mama vztraja do kraja V svoji angelski vlogi. ***************************** Slovenska akademija znanosti in umetnosti je na zacetku pomladi 2019, v prebujajocem se 22. marcevem jutru kmalu po cetrti uri izgubila svojo clanico Zinko Zorko, ki je bila šestnajst let ena redkih akademikinj (izredna clanica od 12. junija 2003, redna od 21. maja 2009) - danes je med 94 rednimi in izrednimi clani osem žensk. Sprejem v Akademijo je sicer doživela kot priznanje za svoje delo, vendar pa predvsem kot obveznost, da raziskuje naprej, saj je imela še veli­ko nacrtov za dialektološko raziskovanje. Svoje znanstveno delo je vedno znala plemenititi s humanisticnim spoznanjem in zavedanjem, da znanje brez duha in smisla ni nic – misel, ki jasno loci izbrance od povprecnežev, odlicnost ter poštenost od povprecnosti in nedelavnosti v znanstveno-raziskovalnem, uni-verzitetnem in pedagoškem okolju. Taka znanstvenica in raziskovalka je velik božji dar, clovek z velikim C. Po Slomšku, ki ji je bil zelo blizu in se je v njegovo mariborsko stolnico pogosto zatekala po pomoc in navdih (ker Zinki Zorko hvala ne škoduje vec in je cast ne prevzame vec), lahko recem, da se bo težko ali celo nikoli nadomestila. Akad. Zinka Zorko je že za casa življenja, v sojih najbolj ustvarjalnih znan­stveno-raziskovalnih letih, veljala za najvecjo korifejo na podrocju dialektologi­je, saj v naši Sloveniji pred njo še ni bilo vecjega poznavalca štajerskih in koro­ških narecij. »Dobra vila materinšcine«, kakor smo jo imenovali, se je rodila 24. februarja leta 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku, na meji med Slovenijo in Avstri­jo, v bližini južnoštajerskega Arneža. Gimnazijo je obiskovala v Mariboru, na ljubljanski univerzi pa je leta 1961 diplomirala iz slovenšcine in rušcine. Najprej se je zaposlila na Ravnah (1961), leta 1971 pa je prišla na Univerzo v Maribor, kjer je bila njena poklicna pot tesno povezana z vsemi napori (in zadovoljstvi), ki so spremljali ustanavljanje visokošolskega študija slovenistike v Mariboru. Od leta 1986 do 1996 je ob rednem delu v Mariboru predavala dialektologijo in vokalizem tudi na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bila je predstojnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru, prodekanka Pedagoške fa-kultete in prorektorica Univerze v Mariboru. Ljubezen do koroškega narecja so Zinki Zorko predali starši, strast za ukvarjanje z maternim jezikom pa se je rodila že zelo zgodaj v casu nacisticne okupacije, ko so nemški ucitelji mlado deklico kaznovali za rabo slovenšcine. Do narecja in slovenskega jezika je imela vedno zelo custven odnos: »Narecje je bil moj jezik, moja materinšcina - doma nismo nikoli govorili knjižne slovenšcine, ampak sem se je naucila v šoli. Pobuda za to, da mi sloven-šcina veliko pomeni, je prišla med nemško okupacijo, ko sem hodila v osnovno šolo v Ožboltu ob Dravi. Imeli smo sila zahtevne nemške ucitelje, ki nam niso dovolili govoriti slovensko. Ucili smo se nemško, tudi brati in pisati. Bila sem zelo zgovorna deklica in uciteljica je slišala, da med odmori s sošolci govorim slovensko. Za slovenske besede sem bila kaznovana, tako da sem morala pred razredom celo uro klecati v kotu - kazen je bila še težja, ker je potrosila na tla malo žita, ajde, da je bilo ostro za kolena. Cutila sem, da sramotijo moj jezik, kapelsko korošcino, to je materinšcino, ki je bila govorica okolja, v katerem sem živela. Po vojni sem se ucila knjižnega jezika na novo. Ko sem prišla v nižjo gimnazijo v Ruše, sem cutila, da me sošolci nenavadno poslušajo. V Rušah se govori 'svejt' in 'moust', jaz pa sem govorila 'sviet', 'muost', zato so se norcevali iz mojega narecja. Takrat sem se še bolj navezala na narecje, vanj sem pognala svoje korenine in sklenila, da bom raziskala govore Dravske doline in ce se bo dalo, se bom temu posvetila tudi poklicno.« Zinka Zorko je bila pregovorno prijazna, vedno nasmejana gospa, ki je svo­jo okolico napolnjevala s cloveško in custveno toplino, predvsem pa z neizmer-no pozitivno energijo. Vsi, ki smo jo poznali, pa smo jo cenili tudi zaradi njene delavnosti in skromnosti, ceprav je v življenju dosegla vse in še vec, kar si je zastavila na zacetku svoje pedagoške in znanstveno-raziskovalne poti. Pripove­dovala mi je, da je clovek skromno, delovno bitje, in ce bo kaj po njem ostalo, bo dobro in prav, tudi ce bo to samo lep spomin. Na Zinko Zorko ostajajo lepi spomini, seveda pa še mnogo vec - njena znanstveno-raziskovalna misel, tj. dedišcina, ki zavezuje slovensko jezikoslovno znanost, da odgovorno nadaljuje njeno dialektološko delo. V središcu znanstvenega dela Zinke Zorko je bilo raziskovanje koroških, štajerskih in panonskih narecij na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in be-sedijski ravni. Znamenito je njeno raziskovanje mariborskega mestnega govora, ki ga je razložila kot mednarecno, neenotno tvorbo slovenjegoriškega narecja, ki se dotika Maribora v Melju in na Košakih, severnoštajerskega narecnega koz­jaškega govora kamniškega predmestja, severnopohorskega govora, ki se pribli­žuje Mariboru na Studencih in v Radvanju, in vzhodnopohorskega govora na Pobrežju, Teznem in v Razvanju. Tako natancno v Sloveniji ni bila raziskana še nobena druga mestna govorica. Dolocila je tudi mejo med koroškim in štajer-skim narecjem v Dravski dolini (na desni strani Drave je bilo to ocetovo, na levi pa mamino narecje), in sicer jo je pomaknila tako rekoc pred vrata Maribora, hkrati pa je v tem prostoru odkrila tudi zanimive prehodne in vmesne govore ter mednarecja v slovensko-nemškem sticnem prostoru na Kozjaku. Upošteva­joc stare naselitvene tokove je mejo med štajerskim in koroškim narecjem na Pohorju postavila pri Cinžatu, na Kozjaku pa mejo doloca potok Crmenica: »Štajerci so se selili po Dravi navzgor z vzhodne smeri do potoka Crmenica in do pragozda nad Rušami na Smolniku, koroška plemena pa z zahodne strani, tudi na Kozjak in na severno Pohorje) - crmljen je zelo stara beseda in pomeni 'rdec'. In res je morala biti zemlja ob tem potoku polna železa, zato je še danes tako rdeca, in je to redeci potok. Od potoka Crmenica proti vzhodu se govori štajersko na Svetem Duhu na Ostrem vrhu, medtem ko je Kapla kozjaški in koroški govor.« Zunaj meja Republike Slovenije je raziskala govore v Podjuni, na Mlakah, v Radvanju, Gradišcu, Lucanah in v Radgonskem kotu v Avstriji, v Števanovcih in Andovcih na Madžarskem ter v Štrigovi in Humu na Sutli na Hrvaškem. Povsod tod je bila v dialektologiji še trda ledina. Zinka Zorko je v poglobljeni znanstveni razpravi dokazala, da na avstrijskem Štajerskem v Radgonskem kotu živijo avtohtoni Slovenci, ki govorijo slovensko panonsko narecje. Gre za Šta­jerske Slovence, majhno narodnostno skupnost v Avstriji ob meji z Republiko Slovenijo. Slovenci so po prvi svetovni vojni kljub 7. clenu Avstrijske državne pogodbe ostali brez pravic, brez dvojezicnih šol in dvojezicnih maš. Zinka Zor­ko je ves cas dokazovala, da se slovensko narecje iz roda v rod prenaša po ustni tradiciji. Ce ni slovenskega ucnega jezika, ce ni slovenske pridige v cerkvi in slo­venske molitve doma, se zacne jezik izgubljati. Zavedala se je, da je le vprašanje casa, kako dolgo lahko jezik še obstane, ce ni izobraževanja in molitve v njem. Opozorila je, da si leta 1988 ustanovljeno Kulturno društvo clen 7 za avstrijsko Štajersko prizadeva za ucenje slovenšcine in za razvoj kulture pri štajerskih Slo­vencih. Bila je neizmerno vesela, ko je ugotovila, da se konec osemdesetih let ponovno ucijo slovenšcine v osnovnih šolah v avstrijski Radgoni, Lucanah in Arvežu, s terenskimi raziskavami pa je dokazala, da se slovensko narecje ohra­nja še v krajih Mlake (Laaken), Radvanje (Rothwein), Gradišce (Schlossberg), na Velikem Bocu pri Lucanah (Leutschah) - odkrila je, da se je v Lucanah ohranil arhaicen štajerski govor, ljudje pa še cutijo pripadnost pomembnemu jeziku, tj. slovenšcini; prav tako tudi v Doitschlandsbergu. Govore petih vasi v t. i. Radgonskem kotu je uvrstila v koroško, štajer­sko in panonsko narecno skupino. Natancno je preucila glasoslovje v govorih: Radvanje, Veliki Boc in Žetinci. Radvanjski govor je uvrstila v vzhodno pod-junsko narecje s koroškim razvojem dolgega jata in etimološkega e v dvogla­snik ie in dolgega etimološkega o v dvoglasnik uo, dolgi a se zaokroži v široki o, dolgi a pa zastopa tudi dolgi polglasnik. Ohranja se tudi premena trdega l v w pred zadnjimi samoglasniki. Pri Lucanah je na Velikem Bocu dokazala, da je tam še ohranjen severnoštajerski kozjaški govor z dvoglasnikoma ej za dolgi jat in etimološki e ter ou za dolgi etimološki o. Mednarecni prekmur­sko-slovenskogoriški govor v Žetincih pozna fonem ü za u, u pa je nastal iz zlogotvornega l, dolgi jat se je razvil v dvoglasnik ej, dolga o in nosni o imata odraz ou; ohranjen je izgovor samoglasniškega r. V soglasniškem sestavu je znano prehajanje koncnega -m v -n, sicer pa so soglasniške premene v teh govorih redkejše. Slovenska narecja so bogastvo slovenšcine, tj. misel, ki Zinko Zorko osebo doloca tako, da je po njej razpoznana. Razlagala je, da v literaturi sicer piše, da imamo Slovenci okoli 50 narecij, vendar pa kar naprej odkrivamo nove govore in nova mednarecja. Slovenski narecni prostor je tako razgiban, da nikoli ni bil raziskan v celoti. Logarjev Zemljevid slovenskih narecij je imenovala za »pravo umetniško sliko«, ceprav je njen ucitelj sam priznaval, da je na njem še veli­ko belih lis, zlasti na severovzhodu. Slovenija je narecno razdeljena na sedem narecnih skupin, ki se locijo predvsem po slušnem vtisu, glasoslovju, melodiji besed in besednem naglasu. Zinka Zorko je veliko narecno razgibanost sloven-skega jezika razlagala tudi kot posledico razlicnih naselitvenih valov, ki so naše prednike naplavili v geografski prostor današnje Slovenije. Najprej se je v naše kraje pomikala zahodna naselitvena skupina, plemena, ki so šla proti Koroški in vse do Primorske tudi po nekdanji rimski cesti. Druga skupina plemen je potovala z južnimi Slovani, kajkavci, štokavci, cakavci, s katerimi so imeli naši predniki isto pradomovino, kasneje pa so se te povezave prekinile. Kajkavski govori so bili do leta 1000 del slovenskih panonskih narecij, kasneje so se kaj­kavci obrnili proti vzhodu. V Dravski dolini, ki jo je Zinka Zorko natancno raziskala, je bilo po prvi naselitvi le okoli 100 ljudi. Kasneje, ko je prostora zacelo zmanjkovati, so se za-celi razseljevati, in sicer je šlo za t. i. notranjo kolonizacijo in v Dravsko dolino so se naselili Korošci iz Labotske doline. Ceprav je Štajerska pokrajina vcasih segala od Mure do Dravograda, pa se jezikovno podoba Dravske doline temu ni prilagajala, saj so se Korošci naselili tako rekoc do Maribora, tj. do Fale in Ruš. V Dravski dolini je popisala tudi vsa hišna imena, vse žage in mline ter veliko ledinskih imen, ki so že izginjala v pozabo. Med njimi je še posebno pozornost namenjala besedi zolika 'jasa sredi gozda', ki jo je zelo presenetila, saj je bila za njen narecni prostor nenavadna in težko razložljiva. Zinka Zorko je dokazala, da gre za del besedja, ki so ga v njene kraje prinesli staroselci: zol je 'pepel', Zolu­ška je 'Pepelka'. To pa pomeni, da so ljudje pridobili ta prostor sredi gozda, jase, njive s požiganjem. Besedo so prinesli iz pradomovine in bolj kot so ljudje živeli osamljeno, vec se je ohranilo takih arhaizmov. Naselitveni val je vplival tudi na razmere na slovenski zahodni jezikov­ni meji, kjer je naše prednike ustavil langobardski zid in jih postavil v sticni romansko-furlansko-slovenski jezikovni prostor. Na severu slovenskega jezi­kovnega prostora so se meje ustalile šele v 19. oz. 20. stoletju, do takrat pa je agresivno nemštvo pomikalo slovenski jezik na jug, tako da se je vsakih sto let nacionalna meja premaknila za en dan hoda. Pripovedovala mi je, da so najvecje razlike med panonsko in primorsko skupino. A ne v celoti. Izpostavila je Rezijane, koroške pastirje iz Zilje, ki so ob Furlanih razvili, tako je rekla, težko razumljivo slovensko narecno govorico z zamolklimi vokali. Baudouin de Courtenay je zato mislil, da je odkril rusko ple-me v skrajnem severozahodnem slovanskem jezikovnem prostoru. Zinka Zorko je vedela, da to ne drži, in je arhaicnost tega slovenskega govora pripisovala pa-stirjem, ki so pregovorno samotarji in jezika ne spreminjajo tako hitro. Narecja v Beneški Sloveniji pa je imenovala za razumljiva, saj je tam imela Cerkev ves cas pomembno vlogo pri ohranjanju jezika in pripadnost narodu. Zinki Zorko so bila najbližja narecja njene koroške narecne skupine - ro­žanšcino, se spomnim, je imela za težje narecje zaradi grlnega r, o ziljšcini pa mi je v isti sapi pripovedovala kot o redki, a spevni govorici s tonemskim naglaše­vanjem. Najbolj vesela je bila, da se Kanalska dolina ni zlila z Nemci, ceprav je tako mislil tudi že del jezikoslovne stroke. Pred nekaj vec kot petimi leti mi je, ko sva se vozila na simpozij v Celovec, navdušeno pripovedovala, da v Kanalski dolini živi dobra petina Slovencev. Mislim, da mi je omenjala število 1600, ko sva se pogovarjala o melodiki njihovega narecja in prepletanju nemšcine, itali­janšcine in slovenšcine v tem prostoru. Bolj natancno je raziskovala jezik v Radgonskem kotu in zaskrbljena je bila, ker v Radgoni dolgo casa ni bilo nobene slovenske šole, slovenske maše, cerkve. »Upajmo, da se bo tam kaj prebudilo,« je zelo pogosto ponavljala. Radgonski kot se ji je zdel še posebno zanimiv, ker so se v njem križali avtohtoni prebivalci s Prekmurci, ki so šli cez mejo kot hlapci in dekle, ceprav so bili ponosni Slovenci in evangelicani. Dialektološko delo, ki ga je opravila na terenu v Radgonskem kotu, je bilo pionirsko, še zlasti pa je bilo pomembno, ker so se ljudje sprva bali spregovoriti v slovenskem narecju in so bili zelo nezaupljivi. Zinka Zorko je ta zid znala prebiti in v Pepici iz Radgonskega kota je dobila eno izmed svojih naj­bolj zaupnih informatork, s katero se je tudi cloveško zelo zbližala. Veliko je raziskovala tudi prlešcino, ki jo je pritegnila z enoglasniškim sis-temom. Na Miklošicevem simpoziju v Ljutomeru se je zavzela, da moramo Slo­venci bolj sistematicno raziskati razmere v panonski narecni skupini, saj hrvaški raziskovalci namigujejo, da je prlešcina hrvaško narecje (enako tudi stari prek­murski knjižni jezik), ceprav vemo, da je kajkavšcina v osnovi naša, slovenska, in se je šele kasneje razvila v svoje narecje. Hrvatje so imeli svoj knjižni jezik, ki so ga imenovali slovenski, medtem ko je izraz kajkavski sodobno poimenovanje. Haloško mejo je postavila kot ostro razmejitveno crto med slovenskimi in hrva­škimi obmejnimi narecji. Podobnosti ni odkrila veliko, potrdila je zakoreninje-no slovensko leksiko, ki je, tako mi je razlagala, posledica našega »premikanja na sever« - kajkavska je le oblika oni delado, vse ostalo je znacilno slovensko. Zinka Zorko je z zanimanjem spremljala tudi boj za slovenski ucni jezik na slovenskih univerzah. Podpirala nas je, ki smo zagovarjali samoumevnost slo­venšcine in zgražala se je nad jezikovnim odpadništvom dela slovenske univer­zitetne elite, ki je želela anglizirati slovensko visoko šolstvo. »Moja generacija,« mi je rekla, ko sem jo spodbujal, naj se nam pridruži in aktivno poseže v ta boj, »je slovenšcino ubranila pred nasilno srbohrvatizacijo, danes ste na vrsti Vi, da naše delo nadaljujete. Odpadništvo je enako, le da je en jezik zamenjan z dru­gim. Gre za hudo preizkušnjo, za pritisk. Ali bomo zdržali? Verjemite, da bomo, ker moramo in ker smo že veckrat v zgodovini. Pripadnost pokrajini, tj. nare-cju, ter narodu, tj. knjižnemu jeziku, ohranja slovenstvo. Narod, ki da kaj nase, se ne more odpovedati svojemu jeziku v visokem šolstvu in znanosti, znanost v tujšcini je kratkega roka! Dolžnost svoj jezik spoštovati nam je narocil tudi Slomšek, ko se je boril za pravice slovenskega jezika v 19. stoletju, kako znacilno za današnje case, ne z Nemci, ampak z nemškutarji!« Svoja razmišljanja o vlogi in pomenu slovenskega jezika v vzgoji ter izobraževanju je pogosto zakljucevala na enak nacin: »Nacionalna zavest in domoljubje izgubita svoj smisel, ce sloven-ski ucitelj, raziskovalec in znanstvenik ne zmore ali noce vec uciti, raziskovati in pisati znanstvenih razprav v slovenskem jeziku.« Zinka Zorko se je zavedala, da mora kot dialektologinja do potankosti po­znati tudi normo in predpis slovenskega knjižnega jezika ter slovensko jezikov-no politiko in nacrtovanje, zato je sodelovala tudi v parlamentarni skupini, ki je pripravila Zakon o javni rabi slovenskega jezika. Kljub temu pa je bila rojena v narecje in dialektologija je bila njena prva ter najvecja raziskovalna ljubezen. Po njej je prepoznavna, zato nadaljnje dialektološke raziskave naših narecij ne bodo mogle brez njenih treh monografij (Narecna podoba Dravske doline, Ha-loško narecje in druge dialektološke študije in Narecjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih) in brez vsega, kar je Zinka Zorko zapustila v 623 enotah svoje bibliografije, ki nam sporoca: »Tako pisane narecne podobe nima noben slovanski jezik. Izrekam veliko spoštovanje tistim, ki ohranjajo narecje v svoji domaci hiši, ki govorijo v narecju tudi v svoji družbi, ko pridejo skupaj, in tistim, ki imajo tudi tako samozavest. Narecje naj ostane, narecje nas ohranja in narecje je naše bogastvo.« Pomembnih nalog in zadolžitev se nikoli ni izogibala, tako da se je ob pe­dagoškem in znanstveno-raziskovalnem delu razdajala še na številnih drugih podrocjih. Ob skrbi za družino je imela še dovolj energije, da je bila tudi clanica Sveta za visoko šolstvo RS, predsednica Komisije za volitve pri Svetu za viso­ko šolstvo RS, predsednica Strokovnega sveta pri Uradu Republike Slovenije za slovenski jezik, clanica Komisije za jezikovno nacrtovanje in jezikovno politiko pri Državnem zboru Republike Slovenije. Ogromno za eno življenje, tako rekoc nemogoce za vzorno ženo in mater. Toda: po zodiakalnem znamenju je bila riba in njene ustvarjalne, raziskovalne, duhovne in custvene zmožnosti je dolocal prostor neskoncnega oceana. Ce za koga, potem za Zinko Zorko velja, da je bila tipicna riba - zelo navezana na družino in na domace ognjišce, ki je bilo zanjo edini kraj, kjer se je pocutila varno in zašciteno, to pa ji je omogocalo najbolj­še pogoje za vrhunsko znanstveno-raziskovalno delo. Sodelavci smo upoštevali njeno mnenje, jaz sem ji neizmerno zaupal ter se k njej pogosto zatekal po na­svete. Za osemdeseti rojstni dan sem jo zato imenoval dobra vila žive slovenske besede, danes pa knjižni izraz dobra vila zamenjujem z njeno narecno koroško sopomenko dobra bela žena. Za izredne uspehe, dosežke in zasluge pri znanstvenoraziskovalnem ter vzgojno-izobraževalnem delu je prejela srebrno in zlato plaketo Univerze v Ma-riboru, najvišjo nagrado Ministrstva za šolstvo, znanost in šport za življenjsko delo na podrocju visokega šolstva, leta 2013 pa še najvišjo nagrado Republike Slovenije na podrocju znanosti in raziskovanja, tj. Zoisovo nagrado za življenj­sko delo. Z Aškercevimi verzi iz Caše nesmrtnosti se v spoštljivem spominu pokla­njam Zinki Zorko in velikemu delu, ki ga je opravila za slovenski jezik in na­recja: Truplo tvoje pac strohni v gomili, ali caša tvojih del ostane! Narod tvoj bo pil iz caše tvoje, s pitjem njenim bode se napajal –v delih svojih živel sam boš vecno!… Marko Jesenšek DUŠAN HADŽI (1921–2019) V devetindevetdesetem letu življenja je 24. septembra 2019 umrl eden velikanov slovenske kemije in stebrov Kemijske­ga inštituta ter pionir raziskav mocne vodikove vezi, akad. Dušan Hadži. Rodil se je 26. avgusta 1921 v Ljubljani, v družini zna­mentega biologa Jovana Hadžija. Po koncani I. realni gim­naziji se je 1939 vpisal na Medicinsko fakulteto, 1942 pa še na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter diplomiral 1944 iz kemije s fiziko. Po dveletni službi v JLA je bil eno leto raziskovalec v laboratoriju Direkcije medicinske proizvodnje v Beogradu, 1948 pa je bil sprejet na mesto asistenta v novoustanovljenem Kemijskem inšti-tutu SAZU. Leta 1950 je bil tri mesece pri prof. Freymanu in prof. Barchewitzu (Rennes, Pariz) na uvajanju v infrardeco spektroskopijo, 1950/51 pa je pri prof. Normanu Sheppardu (Cambridge, Velika Britanija) nadaljeval z izpopolnjeva­njem. Leta 1953 je doktoriral na SAZU kot prvi kandidat po tedanjem zakonu. Istega leta je bil izvoljen za docenta za fizikalno organsko kemijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Leta 1962 je bil izvoljen za rednega profesorja novega pred-meta Struktura atomov in molekul, kar je v Slovenijo prineslo pomembno vejo kemije. Njegova znanstvena pot je bila do smrti nelocljivo povezana s Kemijskim inštitutom. Bil je vodja Laboratorija za strukturno kemijo, kjer je dosegel znan­stvena odkritja in vzgojil številne generacije raziskovalcev. S svojim zgledom mednarodne prepoznavnosti je postavil visoka merila za znanstveno kvaliteto. Leta 1957 je organiziral prvi mednarodni kongres o vodikovi vezi, kar je bilo v Sloveniji prvo mednarodno srecanje in obenem prvo srecanje najboljših sve­tovnih raziskovalcev vzhodnega in zahodnega bloka vkljucno z nobelovcema Linusom Paulingom ter Manfredom Eignom. Leto 1960/61 je prebil v Mellono­vem institutu (Pittsburgh, Pensilvanija) pri prof. Foilu A. Millerju ob raziskavah sistemov z mocnimi vodikovimi vezmi v daljnem infrardecem podrocju. V Slovenijo je uvedel vec pomembnih smeri raziskav, od infrardece spek­troskopije, kar je bil z nabavo sperktrometra pravi podvig v povojnih casih po­manjkanja sredstev, prvi digitalni racunalnik v Sloveniji, s katerim je razširil raziskave na uvedbo kvantnokemijskih izracunov in spektroskopske analize in leta 1969 še spektrometrijo jedrske magnetne resonance visoke locljivosti, po­drocja, na katerih je še danes slovenska znanost svetovno priznana. Zacetne raziskave akad. Hadžija na tedanjem Kemijskem inštitutu SAZU so bile usmerjene v mehanizem tvorbe koksa za podporo nastajajoce domace industrije. Z infrardeco spektroskopijo mu je uspelo prispevati k razumevanju tvorbe metalurškega koksa za disertacijo in objavo v mednarodni reviji. Med delom v Cambridgeu se je navdušil nad problematiko vodikove vezi, ki je bila te­daj še v povojih, vendar se je pokazala kot zelo pomembna za številne kemijske in biokemijske procese. Prof. Hadži se je usmeril predvsem na mocne vodikove vezi in je med prvimi dokazal obstoj simetricne vodikove vezi v kristalih. Obde-lava infrardecih spektrov številnih primerov mocne vodikove vezi ga je privedla do predloga za sistemizacijo mocnih vodikovih vezi na podlagi spektralnih zna-cilnosti, ki je še danes v splošni rabi. Za njegove raziskave je bila znacilna velika širina obvladovanja teorije in razlicnih eksperimentalnim metod. Poleg infrar­dece spektroskopije je s sodelavci uporabljal pri raziskavah vodikove vezi tudi kvantnokemijske izracune in jedrsko magnetno resonanco (NMR). Raziskave skupine je razširil tudi na molekularno farmakologijo, predvsem na elektronski opis strukturnih znacilnosti ucinkovin, ki so bistvene za specificno vezavo na receptorje. S sodelavci je objavil vec kot 300 clankov v mednarodnih revijah, od tega že leta 1966 clanek v reviji Nature. Organiziral je pet mednarodnih kongre­sov in prejel številna domaca in tuja priznanja, vkljucno s castnim doktoratom Univerze v Uppsali, bil dopisni clan Srpske akademije nauka i umetnosti (1979), Jugoslavenske (sedaj Hrvatske) akademije nauka i umjetnosti (1975), Indian Academy of Sciences (1980) in Makedonske akademije naukite i umetnostite (2005). Bil je predsednik Slovenskega kemijskega društva (1974–1986) in castni predsednik ter predsednik Unije kemijskih društev Jugoslavije (1970–1974). Bil je castni clan (2001) in zaslužni raziskovalec (2011) Kemijskega inštituta ter ca-stni clan Društva biofizikov Slovenije (1996). Prejel je nagrado Sklada Borisa Ki­drica (1958), Kidricevo nagrado (1976), nagrado Republike Slovenije za življenj­sko delo (1994), nagrado AVNOJ (1988) in Preglovo nagrado (2007) Kemijskega inštituta. Hrvaško kemijsko društvo mu je podelilo priznanje in plaketo Boža Težaka (1994). Dušan Hadži je bil izredni clan SAZU od leta 1967 in redni clan od 1974 ter tajnik III. razreda SAZU od 1980 do 1992. Bil je nosilec reda zaslug za narod s srebrnim vencem in reda republike z zlatim vencem. V zadnjem desetletju pred upokojitvijo leta 1992 je bil svetnik generalnega direktorja farmacevtske tovarne Lek in je dal pecat podpori novih smeri farma­cevtskih raziskav. Tudi po upokojitvi se je zanimal za razumevanje bioloških procesov in nacrtovanje zdravil. Akad. Hadži nikoli ni prenehal biti znanstvenik. Še po upokojitvi, dokler mu je zdravje dopušcalo, je vec desetletij vsakodnevno prihajal v svoj kabinet na Kemijskem inštitutu in ne samo spremljal znanstveno literaturo, ampak aktiv-no sodeloval v raziskavah. Ko je bil že dve desetletji upokojen, me je na primer prav on opozoril na zanimivo vlogo Tollu podobnih receptorjev v imunskem odzivu, in delovanje teh receptorjev smo nato zaceli raziskovati tudi na Kemij­skem inštitutu in prispevali k razumevanju njihovega delovanja v imunskem odzivu in boleznih. Še v zadnjih mesecih življenja je bil umsko popolnoma cil ter je razpravljal o molekulski osnovi spomina ter novih pristopih k terapiji raka. Njegova vloga mentorja je nepogrešljiva za razvoj slovenske kemije. Imel je jasen vpogled v kljucne probleme kemije, bil je zahteven, vendar je podpiral naj­bolj sposobne. Bil je mentor 38 doktorantov in na temelju njegovih raziskav in vizije vrhunske znanosti so se razvile infrardeca spektroskopija, jedrska magne­tna resonanca, kvantna in strukturna biologija, na katerih so njegovi nasledniki ter danes že ucenci njegovih ucencev tako v Sloveniji kakor v tujini uveljavljeni v svetu. Na osnovi laboratorija, ki ga je vodil, so se razvili trije današnji Odseki na Kemijskem inštitutu, sledi njegovega delovanja pa so razvidne prav v vseh. Bolj kot katerikoli drug znanstvenik je zaznamoval razvoj Kemijskega inštituta od zacetkov do danes. Roman Jerala NIKOLA HAJDIN (1923–2019) Akad. Nikola Hajdin, dolgoletni predsednik Srbske akade­mije znanosti in umetnosti (SANU), profesor na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Beogradu in vrhunski gradbeni inženir, je umrl 17. julija v Beogradu v starosti 96 let. Dopi­sni clan SAZU je bil od leta 1987. Nikola Hajdin se je rodil 4. aprila 1923 v Vrbovskem na Hr-vaškem. Po narodnosti je bil Srb. Doktoriral je na Fakulte-ti za gradbeništvo v Beogradu leta 1956. Za znanstvenega sodelavca na isti fakulteti je bil izvoljen 1958, za docenta 1960, izrednega profesorja 1961 in rednega profesorja 1966. Razen splošnih predmetov, Teorija gradbene mehanike, Trdnost materialov, Teorija plošc in lu-pin, je predaval tudi na podiplomskem študiju, predmete Teorija plasticnosti, Nelinearna elasticnost in Teorija tankostenskih konstrukcij. Bil je tudi dekan fakultete. Leta 1970 je bil izvoljen za dopisnega clana Srbske akademije znanosti in umetnosti, leta 1976 je postal njen redni clan. Podpredsednik SANU je bil od 1994 do 2003, njen predsednik pa tri mandate od 2003 do 2015. Raziskovalno delo N. Hajdina je segalo predvsem na naslednja podrocja: Numericne metode v teoriji elasticnosti in teorija konstrukcij, Teorija tanko­stenskih žarkov, Mostovi, Dinamicni vplivi na inženirske konstrukcije. Njegova dela so bila objavljena doma in v tujini ter pogosto citirana. Leta 1954 je izdelal metodo numericne analize problemov robnih vrednosti v teoriji elasticnosti, ki se je izkazala za primerno tako v teoriji linijskih nosilcev kot tudi v teoriji plošc in lupin. Metoda je osnovana na konceptu moderne numericne analize in uporabi racunalnika. Uporabljala se je na razlicnih podrocjih tehnike, zlasti v gradbenem konstrukterstvu in v hidrotehniki. Zelo pomembne rezultate je do-segel na podrocju teorije tankostenskih konstrukcij, ki so zaradi svojih lastnosti široko uporabljene v številnih tehnicnih vejah, kot so gradbeništvo, strojništvo, ladjedelništvo in aeronavtika. Na tem podrocju sta izjemno dragoceni njegovi monografiji Dünnwandige Stäbe, Bd. 1 in 2 (s Kollbrunnerjem), ki ju je izdal Springer v letih 1972 in 1975. Monografiji zajemata avtorjevo delo v obdobju dvajsetih let. Pozneje se je Hajdin ukvarjal z nelinearnimi dinamicnimi pro-blemi v mehaniki, zlasti s preucevanjem vpliva udarcev vozil (vlaka ali plovnih objektov) v gradbene konstrukcije. Rezultati tega dela, pretežno objavljeni v Švi­ci, so pomembno vplivali na uradna priporocila za analizo mostov, zlasti v Švici. Nikola Hajdin je kot zelo cenjen avtor niza gradbenih konstrukcij, pred­vsem mostov, prenašal rezultate svojih raziskav v prakso. Izjemen dosežek pred­stavljajo njegovi mostovi z zategami: železniški most z zategami cez Savo v Beo­gradu (z Lj. Jevtovicem), 1979, s središcnim razponom 254 m in skupno dolžino 556 m – prvi most te vrste za železniški promet; cestni most z zategami cez Do-navo v Novem Sadu (1981) z rekordno širino 351 m in najvecji most z zategami (razpon 375 m) cez reko Vislo na Poljskem. Poudariti je treba, da je bil Hajdin eden od pionirjev pri uvajanju in preverjanju tega sistema gradnje mostov, ki je pozneje postal v svetu prevladujoc sistem za mostove z velikimi razponi. Pri gradnji premostitvenih objektov manjših razponov je pogosto uporabljal inova­tivne rešitve s sovprežnimi konstrukcijami iz betona in jekla, kjer oba materiala sodelujeta v celovitem sistemu. V svoji karieri je Hajdin opravljal številne znanstvene in strokovne funkcije v razlicnih domacih in tujih organizacijah. Bil je predsednik jugoslovanske sku-pine Mednarodnega združenja za mostove in gradbeništvo (IABSE) in clan stal­nega odbora te organizacije, predsednik jugoslovanskega odbora Mednarodne zveze za teoreticno in uporabno mehaniko, predsednik nekdanjega Jugoslovan­skega društva konstrukcijskih inženirjev, clan Grškega združenja za raziskave metalnih konstrukcij, clan znanstvenega odbora Costruzioni Metalliche Jour­nal v Italiji, Švicarskega združenja za jeklene konstrukcije, znanstvenega odbora Mednarodnega združenja za jeklene konstrukcije (EUROSTEEL). Bil je castni clan nekdanjega Jugoslovanskega društva za mehaniko, nekdanje Jugoslovanske zveze gradbenih inženirjev in Grškega nacionalnega združenja za teoreticno in aplikativno mehaniko. Nikola Hajdin je bil (dopisni) clan vec akademij, poleg SAZU tudi Nacio­nalne akademije v Atenah, Evropske akademije znanosti, umetnosti in litera­ture s sedežem v Parizu, Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu in Evropske akademije znanosti v Ličgeu, pa tudi clan številnih strokovnih združenj in odborov. Leta 2000 mu je Nacionalna tehniška univerza v Atenah podelila naziv castnega doktorja. Prejel je številne nagrade, med njimi so: oktobrska nagrada Beograda (1959), oktobrska nagrada Novega Sada (1981), nagrada AVNOJ-a (1987), vec na-grad na anonimnih tekmovanjih za mostove v Jugoslaviji, 1. nagrada na anoni­mnem tekmovanju za most cez reko Vislo na Poljskem (1996), red dela z zlatim vencem (1979), red zaslug za narod z zlatim vencem (1987) in plaketa svetega Jurija mesta Kragujevac leta 2011. Nikola Hajdin je imel v nekdanji Jugoslaviji pomemben vpliv tudi na gradbeništvo v Sloveniji. V zacetku šestdesetih letih je bil projektant dveh železniških podvozov v centru Ljubljane, kjer je uporabil inovativno sovprežno konstrukcijo. Predaval je tudi na podiplomskem študiju na tedanji FAGG Univerze v Ljubljani. Med študenti in kolegi je bil zelo prilju­bljen zaradi velikega teoreticnega znanja in bogatih prakticnih izkušenj, zaradi široke razgledanosti in izjemne duhovitosti. Kot predsednik SANU se je mocno trudil, da bi obnovil odnose s SAZU, ki so se skrhali ob razpadanju Jugoslavije. Peter Fajfar ANTON MAVRETIC (1934–2019) V letu 2019 je umrl Anton Mavretic, dopisni clan SAZU od leta 2007. Prof. Mavretic se je rodil 11. decembra 1934 na Boldražu pri Metliki v Beli krajini. Na Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani se je vpisal leta 1954, jeseni 1957 pa se je odzval povabilu strica v ZDA in nadaljeval študij na Uni-verzi v Denverju. Tu je jeseni 1958 pridobil naziv bakalavra (Bachelor of Science, B. Sc.), leta 1961 pa še magistrski naziv (M. Sc.). Po koncanem študiju v ZDA se je vrnil v Sloveni­jo in odslužil redni vojaški rok. Jeseni 1962 se je vpisal na doktorski študij na Syracuse University v New Yorku, kjer je v letu in pol opravil vse kvalifikacijske izpite. Sledila je dvoletna zaposlitev pri firmi Westinghouse v Pittsburghu v Pensilvaniji, ki mu je omogocila, da je ostal v ZDA. Pri Westinghousu je sodelo-val pri razvojnih projektih za implementacijo njihovega patenta za enožarkovno podajanje slike pri barvni televiziji. Jeseni 1965 je na Pensilvanijski državni univerzi (Pennsylvania State University) nadaljeval doktorski študij in decembra leta 1968 pridobil dok­torski naziv (Ph. D.). Po doktoratu je deset let razvojnoraziskovalno deloval v centru za raziskave vesolja (Center for Space Research) na MIT (Massac­husetts Institute of Technology), Cambridge, MA. Po dveh letih raziskav na univerzi Harvard, Center for Astrophysics, Harvard Observatory, Cambridge, MA, se je jeseni leta 1980 zaposlil kot profesor na oddelku za elektrotehniko in racunalništvo Boston University, Boston, MA. Tu je deloval do upokojitve leta 1995. V tem casu je delal na vec pomembnih projektih, med drugim na instrumentaciji legendarnega vesoljskega plovila Voyager (v povezavi z Naso in z Jet Propulsion Laboratory iz Pasadene v Kaliforniji). Razvijal je merilnike plazme za Voyagerjeve misije in medplanetarne merilne sisteme (Interplane­tary Measuring Platform-IMP) in delal na projektih Nase z imenom Wind Mission. Po upokojitvi se je najprej zaposlil v elektronski industriji, kjer je deloval do 2003. Bil je podpredsednik podjetja RF Power Products v New Jerseyju, kjer je deloval tudi kot glavni inženir ter mentor mnogim raziskovalcem, hkrati pa je deloval kot svetovalec pri razlicnih podjetjih, najdlje pri podjetju Veeco v New Yorku. Od 2003 do 2004 je bil svetovalec pri Princeton Power Systems v New Jerseyju. V tem letu je zacel s samostojnim svetovanjem v polprevodniški indu­striji in skoraj dve leti deloval v New Yorku kot svetovalec pri podjetju Veeco, ki je specializirano in znano po ionskih izvorih za naparevanje materialov pri izdelavi racunalniških pomnilnih plošckov. Na povabilo se je leta 2005 vrnil na univerzo v Bostonu, na Oddelek za astronomijo v Centru za fiziko vesolja. S kolegom dr. Theodorom Fritzem, ucencem prof. dr. Van Allena, ki je odkril in poimenoval Van Allenove pasove zunanjega dela Zemljine atmosfere, je v okviru vecmilijonskega raziskovalnega projekta razvil in izdelal napravo za merjenje visokoenergijskih delcev v Van Allenovih pasovih na oddaljenosti od Zemlje od 6000 do 12.000 km. Ti delci so problematicni in nevarni za potnike v vesolju, na primer na potovanju do drugih planetov. Projekt je bil namenjen tudi razumevanju fizike pojavov v Van Allenovih obrocih. Zelo uspešno je deloval tudi kot mentor mlajšim raziskovalcem in kot pre­davatelj tako na akademskem, kongresnem podrocju kot tudi v razlicnih zdru­ženjih. Izkazal se je tudi na podrocju promocije znanosti v Sloveniji, imel je na primer vrsto predavanj na šolah v okolici Metlike in Novega mesta. Bil je clan Slovenskega svetovnega kongresa (SSK), leta 2010 pa je bil imenovan za castnega obcana Metlike. Raziskovalno in razvojno delovanje prof. dr. Antona Mavretica je odliko­vano z mnogimi zelo vidnimi objavami v znanih revijah, strokovnimi dosežki in vec patenti. Med slednjimi izstopajo patenti, ki se uporabljajo v tehnologiji izdelave polprevodnikov, predvsem elektronsko usklajevanje povezav brez gi­bljivih delov za frekvencno podrocje 10 do 60 MHz in moci do 5 kW, proce­sna optimizacija RF-oddajnih sistemov, izboljšave in algoritmi za elektronsko usklajevanje povezav in elektronska tehtalna naprava. Peter Križan LOJZE GOSTIŠA (1923–2019) Dne 1. junija 2019 nas je zapustil Lojze Gostiša, svetovalec SAZU za umetnostno zgodovino. Še preden je 7. junija 1923 v Žireh rojeni pokojnik sle­dil svojemu notranjemu klicu in se na nejevoljo vladajo-cih politikov, s katerimi je bil povezan, v študijskem letu 1956/1957 vpisal na umetnostno zgodovino ljubljanske Fi­lozofske fakultete, si je že ustvaril položaj kot spremljevalec ljubljanskih intelektualnih in umetniških krogov. Za slo­vensko umetnostno zgodovino je bilo posebej pomembno njegovo znanstvo z Jožetom Plecnikom in Izidorjem Cankarjem. Z njegovim posredovanjem je v zmagoslavju funkcionalisticne arhitekture skoraj pozabljeni in iz politicne javnosti odrinjeni Plecnik leto pred smrtjo za Titovo rezidenco na Brionih postavil kamnit paviljon. Kot je ob neki priložnosti zapisal vodilni po­znavalec arhitektovega opusa, je od tistih, ki so bili blizu vladajocim politikom, v Plecnikovo poslanstvo verjel le Lojze Gostiša. Prav po zaslugi te pokojnikove pozicije in njegove siceršnje zavzetosti je Plecnikova zapušcina ostala sklenjena in dopolnjena z viri v tujini. Z razstavo v Narodni galeriji leta 1968 in spremnim katalogom je Gostiša spodbudil zanimanje domace javnosti za Plecnikov opus, katerega kvalitete je takrat neodvisno od dogajanja pri nas zacenjala spoznava-ti tudi tujina. S Plecnikovim opusom je Gostiša ostal povezan še v naslednjih letih, ko je kot zanesljiv in likovno obcutljiv organizator sodeloval pri arhitek­tovih predstavitvah v Parizu, na prelomni razstavi v Centru Georges Pompidou (1986), v Pragi in drugod. Iz prijateljevanja z Izidorjem Cankarjem, ki je trajalo vse do zadnjih minut njegovega življenja, in njegovo družino pa se je rodila kri­ticna izdaja Cankarjevega Londonskega dnevnika (1944–1945) (1985), že prej pa je dal pobudo za ponatis njegovega Uvoda v likovno umetnost: Sistematika stila (1959). Gostiševim prizadevanjem je treba pripisati tudi ponatis vseh treh knjig Cankarjeve Zgodovine likovne umetnosti v Zahodni Evropi (1992). Odlicna zagrebška fotografa Nenad Gattin in Nino Vranic, ki ju je Gostiša pritegnil k dokumentiranju Plecnikovih del, sta sodelovala tudi pri drugem nje­govem velikem projektu, zbirki Ars Sloveniae pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Z njunimi fotografijami sta bili opremljeni Cevcevo Gotsko kiparstvo in Vri­šerjevo Barocno kiparstvo, obe iz leta 1967, ki sta jima leta 1969 sledili Gotska arhitektura Ivana Komelja in Barocna arhitektura Naceta Šumija, naslednje leto še Zadnikarjeva Romanska umetnost. Denarne težave pa so izhajanje nadaljnjih zvezkov te prestižne zbirke otežile. Leta 1972 izdano Gotsko stensko slikarstvo Franceta Steleta s fotografijami Maura Sarrija in Maria Falsinija je zaokrožilo srednji vek, že nacrtovani knjigi o slikarstvu 17. stoletja in baroka pa sta ostali nerealizirani. Tristota obletnica izdaje Slave Vojvodine Kranjske leta 1989 je bila povod, da se je Gostiša lotil tudi Valvasorjeve dedišcine. Za Narodno galerijo je prispeval idejno in oblikovno zamisel razstave ter uredil in oblikoval katalog Janez Vaj­kard Valvasor Slovencem in Evropi s prvim avtorjem Brankom Reispom. Daljno­sežnejša je bila pobuda za ustanovitev Valvasorjevega odbora pri Slovenski aka-demiji znanosti in umetnosti, ki se je leta 2001 preoblikoval v Fundacijo Janez Vajkard Valvasor, z osnovnim namenom znanstvenokriticnega izdajanja polihi­storjevih del. Prvi veliki podvig pod Gostiševo taktirko je bila faksimilirana iz­daja Valvasorjeve Vélike grbovne knjige (1993) s spremnim študijskim zvezkom. V sodelovanju z Metropolitansko knjižnico v Zagrebu, ki hrani Valvasorjevo zapušcino, je izšel katalog polihistorjeve knjižnice (Bibliotheca Valvasoriana, 1995), zatem izjemno zanimiva knjiga skic za Topografijo Vojvodine Kranjske in posebej Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688–1801 (oboje 2001), s faksimilom ter transkripcijo in prevodom ter spremnimi študija­mi, ki je bila sprico razkošnosti izvirnika še posebej zahtevna in odgovorna na­loga. Pokojnikove organizacijske sposobnosti, vztrajnost in obcutek za likovne kvalitete pa so doživele vrhunec s faksimilirano izdajo vseh 17 volumnov Val-vasorjeve graficne zbirke v zagrebški Metropolitani, Iconotheca Valvasoriana (2004–2008; katalog 2009). Ta tudi za svetovne razmere izjemni, šest let trajajoci projekt je Gostiša idejno, vsebinsko, tehnicno, financno in organizacijsko vodil povsem sam, vkljucno z zahtevno koordinacijo piscev spremnih študij. Kot sodelavec in zatem, od 1. decembra 2009, svetovalec Slovenske akade­mije znanosti in umetnosti za umetnostno zgodovino je Lojze Gostiša osnoval akademijsko graficno zbirko. Zbirka je bila z naslovom Zakladi slovenske gra­fike 1955–2005 prvic predstavljena leta 2006 v galeriji Makedonske akademije znanosti in umetnosti v Skopju, zatem leta 2008 v palaciju in v stanovskih dvo­ranah Ljubljanskega gradu. Gre za najbolj reprezentativno zbirko sodobne slo­venske graficne ustvarjalnosti iz njenega najuspešnejšega obdobja. Izbor del je bil ponovno razstavljen leta 2011 v Mednarodnem graficnem centru v Ljubljani. Predalec bi nas zaneslo, ce bi našteli vse slovenske umetnike, ki se jim je Gostiša posvetil kot organizator razstav in pisec esejev. Moramo pa izposta­viti slikarja in grafika Franceta Mihelica. Od prve retrospektive na Ptuju leta 1969 do obsežne monografije v treh knjigah, izdanih pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (1994–1999), je pokojni spremljal Mihelicevo delo in po­doživljal njegove ustvarjalne vzgibe. Ko je ob vsej svoji aktivnosti koncal študij umetnostne zgodovine – diplomiral je leta 2000 –, je sklenil še doktorirati na temo iz Miheliceve ustvarjalnosti. Disertacijo z naslovom Izvirnost konstitutiv­nih prvin Miheliceve fantastike je obranil leta 2006, dve leti zatem pa je, spet pod okriljem Akademije, na osnovi disertacije pripravil še knjigo z naslovom Stvarnost fantastike (Mohorjeva družba v Celovcu, 2008). Leta 2009 je Lojze Gostiša za življenjsko delo prejel nagrado Izidorja Can-karja, ki jo podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Leta 2010 mu je bila podeljena nagrada mesta Ljubljana, za svoje udejstvovanje v Valvasorje­vih projektih pa je iz rok predsednika Janeza Drnovška prejel tudi red za zasluge Republike Slovenije. Janez Höfler (posodobljeno besedilo ob pokojnikovi devetdesetletnici, Zbornik za umetnostno zgodovino 49, 2013) IV. BIBLIOTEKA IN PUBLIKACIJE SASA LIBRARY AND PUBLICATIONS BIBLIOTEKA SAZU V LETU 2019 Ceprav je delo v letu 2019 potekalo brez zaostankov na podrocju obdelave gra-diva v sistemu COBISS, predstavlja nizko število specializiranega bibliotekar­skega kadra (ki se po ZUJF ni normaliziralo) vseskozi perec problem na vec spe­cialnih podrocjih našega dela, še posebej ocitno pa na podrocju zapušcin. Tukaj smo lahko vecinoma zgolj ohranjali stanje iz preteklosti, ne pa tudi napredovali, zlasti v smeri boljše dostopnosti tovrstnega gradiva sodobnemu uporabniku. Tudi statisticne primerjave z drugimi primerljivimi knjižnicami kažejo, da bi glede na obseg nalog in specificne zahteve v Biblioteki potrebovali vec ustreznih delovnih mest, in upamo, da se ta anomalija v prihodnosti popravi. Na kratko lahko izpostavimo naslednje vsebinske poudarke v letu 2019: - Pridobili in obdelali smo 8190 enot monografskega tiskanega gradiva in eno zapušcino, odpisali smo 6993 enot monografskih in serijskih publika­cij; celotni knjižnicni fond konec leta obsegal skupno 563.276 enot. - V bibliografsko bazo podatkov COBIB smo prispevali 6427 novih bibli­ografskih zapisov, s cimer se je skupni prispevek Biblioteke SAZU v bazi povzpel na 236.156 bibliografskih zapisov. V bazi normativnih osebnih imen CONOR smo kreirali 1365 zapisov, prevzeli 601 zapis ter verificirali 1839 zapisov. Skupni prispevek Biblioteke v bazi CONOR je bil konec leta 32.267zapisov. - Kreirali smo 3123 zapisov za namen bibliografij clanov SAZU in razisko­valcev ZRC SAZU. - Statistika obdelave starejšega gradiva kaže na 82 knjig, in sicer ene iz 16. st., šest iz 17. st., 29 iz 18. st. in 46 iz 19. st. - Iz knjižnic zapušcin smo obdelali 1113 enot, in sicer pretežno iz knjižnic Primoža Simonitija in Zore Koren Škerk. - Nadaljevali smo intenzivno urejanje bibliografije del in recepcije Franceta Balantica za izdajo 19. zvezka v zbirki Biblioteka. - V okviru sodelovanja pri OSICH smo pregledali, potrdili ali dopolnili 2422 bibliografskih zapisov, kar je v petletnem obdobju od 2015 do 2019 zneslo skupno 14.379 zapisov. - Podpisan je bil sporazum o sodelovanju med Slovensko akademijo zna­nosti in umetnosti kot pobudnico ter Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Inštitutom informacijskih znanosti (IZUM), Narodno in univer­zitetno knjižnico (NUK) ter racunalniškim podjetjem ArhivPro, d. o. o., pri projektu polavtomatskega retrospektivnega vnosa knjižnicnega gradiva Biblioteke SAZU v bibliografsko bazo COBIB. - Spletni portal Slovenska biografija smo dopolnili s 189 novimi gesli Novega Slovenskega biografskega leksikona (crke B, C, C), ki so objavljeni zgolj na spletu; pri 200 geslih Primorskega slovenskega biografskega leksikona smo podrobno oznacili strukturirane biografske podatke; kontinuirano je pote­kala tudi redakcija strukturiranih podatkov. Ob koncu leta 2019 je Sloven-ska biografija obsegala vec kot 10.741 oseb in 119 rodbin. - Povabljeni smo bili k sodelovanju na znanstveno-strokovnem posvetovanju Digitalna zbirka Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti - DiZbi.HAZU ob 10-letnici te zbirke, kjer smo predstavili portal Slovenska biografija. - Aktivni smo bili v nekaterih strokovnih telesih: v Komisiji za katalogizacijo pri NUK, v Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humani­stiko (OSICH) in v Svetu clanic COBISS. - Dejavni smo bili tudi na razstavnem podrocju, kar je podrobneje opisano v posebnem poglavju v nadaljevanju. - V decembru smo imeli cast, da je Biblioteko obiskal Nobelov nagrajenec s podrocja fizike slovenskega porekla gospod Duncan Haldane, ki si je z zanimanjem ogledal nekaj dragocenega gradiva iz naših trezorjev. PRIRAST KNJIŽNICNEGA GRADIVA Obdelali smo 8190 enot tiskanega knjižnicnega gradiva. Prirast po posameznih vrstah gradiva in nacinu nabave je prikazan v naslednjih preglednicah: Nakup Zamenjava Dar Lastne izdaje Stari fond Skupaj Monografske publikacije 1635 924 3509 370 221 6659 Serijske publikacije 166 876 350 122 17 1531 Skupaj 1801 1800 3859 492 238 8190 Od tega obsega neknjižno gradivo 186 enot: Nakup Zamenjava Dar Lastne izdaje Stari fond Skupaj Kartografsko gradivo 62 1 82 2 0 147 Slikovno gradivo 0 4 6 0 0 10 CD, DVD, (video)kasete 0 6 23 0 0 29 Skupaj 62 11 111 2 0 186 Prejeli in delno uredili smo dve zapušcini, prvo po pokojni Zori Koren Škerk in drugo po pokojnem Giorgiu Pilleriju. V zapušcini Zore Koren Škerk smo dokumentirali 18 likovnih del, ki so bila razstavljena na razstavi 20.–27. 5. v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ostala dela se še vedno nahajajo v Škerkovi hiši v Trnovci in bodo dokumentirana, ko bo to mogoce. V zapušcini Giorgia Pillerija je bilo poleg knjižnice še vec grafik in risb ter manjša zbirka naravoslovnih predmetov in darovalcevih raziskovalnih instru­mentov. Dokumentirali smo 78 predmetov iz naravoslovne zbirke in instru­mentov ter 179 umetniških predmetov. Hvaležni smo za dragoceno gradivo, ki je prišlo z obema zapušcinama, enako za njihove knjižnice, poleg tega smo posebej hvaležni še za humanisticno knjižnico iz zapušcine Primoža Simonitija. CELOTNI KNJIŽNICNI FOND Prirast gradiva v tem letu obsega 8190 enot, kar predstavlja 6890 naslovov, med serijskimi publikacijami s posameznimi številkami 2329 zvezkov, skupno z mo-nografijami pa ok. 9000 zvezkov. Odpis je bil obsežen: 6993 inventarnih enot, od tega 4700 monografij in 2293 serijskih publikacij, med njimi predstavlja to kar 6244 posameznih številk, kar v celoti pomeni skupno odpisanih 10.944 fi­zicnih zvezkov. Korpus rokopisov se je povecal za eno enoto (zapušcina G. Pil­leri), ki pa nam je še ni uspelo v celoti urediti in obdelati. Efektivni prirast z upoštevanjem odpisa obsega v l. 2019 torej 1198 enot. Celotni fond Biblioteke SAZU je tako ob koncu leta obsegal 563.276 enot. Iz preglednice so razvidni podrobnejši podatki: knjig in letnikov revij 545.121 rokopisnih zapušcin 151 mikrofilmov 856 kartografskega gradiva 4953 slikovnega gradiva 9745 plošc, CD, DVD, (video)kaset 1742 multimedialnega gradiva, rac. dat. 708 Skupaj enot 563.276 KATALOGI IN BAZE PODATKOV V bibliografsko bazo COBIB smo prispevali 6427 novih bibliografskih zapisov, s cimer se je skupni prispevek Biblioteke SAZU v bazi povzpel na 236.156 bibli­ografskih zapisov. Za namen bibliografij smo kreirali 3123 zapisov, dopolnili ali popravili smo 3309 zapisov. V bazi normativnih osebnih imen CONOR smo kreirali 1365 zapisov, pre­vzeli 601 zapis in verificirali 1839 znacnic. Skupni prispevek Biblioteke v bazi CONOR je ob koncu leta štel 32.267 zapisov. Ceprav nam zamenski program precej olajša delo, se neodvisno od tega že dalj casa zavedamo, da je podrocje zamene zaradi kadrovskih primanjkljajev v vsebinskem smislu zapostavljeno; zagotovo bi bila potrebna vsaj revizija na­slovnikov, poleg tega pa intenzivnejše sprotno spremljanje sprememb na tem podrocju. Racunamo, da bo že dalj casa obljubljena kadrovska okrepitev na tem delovnem mestu v prihodnjem letu pomagala zapolniti to vrzel. Prejeli smo tudi številne pozitivne informacije o uporabnosti listkovnega kataloga, ki smo ga v letu 2018 digitalizirali in postavili na splet, e-AIK SAZU (https://katalog.sazu.si). LASTNE PUBLIKACIJE – ZAMENA, DAROVI, RECENZIJE Število lastnih publikacij, ki smo jih v letu 2019 razposlali znotraj in izven do-movine, obsega 6123 izvodov, in sicer najvec v zameno v tujino 3181 izvodov, nato v dar 1941 ter v domaco zameno 638 izvodov, prodali smo 204 izvode. Zamena – tujina 3181 Zamena – Slovenija 638 Dar 1941 Prodaja 204 Recenzija 78 Lastni knjižni fond 81 Skupaj 6123 IZPOSOJA Clanstvo se je v letu 2019 povecalo za 126 in je ob koncu leta doseglo število 3969. Izposoja je potekala na oba nacina, klasicni listkovni in avtomatizirani prek sistema COBISS. Clanarine in zamudnin nismo zaracunavali. Avtomatizirana izposoja je štela 3036 enot, kar je za dobrih 1000 enot vec v primerjavi s preteklimi leti; klasicno izposojo ocenujemo na ok. 2000 enot; skupno torej vec kot 5000 izposojenih enot. Rokopisno in trezorsko gradivo si je v raziskovalne namene ogledalo 20 uporabnikov. Na podrocju medknjižnicne izposoje smo zabeležili 461 narocil za gradivo drugih knjižnic, kar spet pomeni porast glede na pretekla leta, med narocili drugih knjižnic za naše gradivo pa je bilo evidentiranih 110 enot, kar je neko­liko manj kakor v preteklosti. Storitev medbibliotecne izposoje še vedno nismo zaracunavali. Biblioteka je v svojih prostorih omogocala dostop do naslednjih baz po­datkov: ScienceDirect, SpringerLink, SAGE Journals Online, Scopus, JSTOR in Academic Search Complete. Dostop do posameznih baz podatkov je mogoc s spletne strani Biblioteke (http://www.sazu.si/biblioteka), kjer je naveden tudi seznam raznih drugih prosto dostopnih relevantnih spletnih virov. DIGITALIZACIJA Slovenska biografija Delo za spletni portal Slovenska biografija je obsegalo dodajanje novih gesel in redakcijo že obstojecih podatkov: - dodali smo 189 novih gesel NSBL (crke B, C, C) s strukturiranimi podatki, ki so objavljena zgolj v spletni izdaji; - dodali smo strukturirane podatke k vec kot 200 že objavljenim geslom PSBL; - redigirali smo vsebinske oznake () pri 119 rodbinah; - redigirali smo spletne povezave na bibliografijo COBISS pri geslih NSBL; - pri ok. 300 geslih NSBL smo dodali segment osnovnih biografskih po­datkov za prikaz na zaslonu; - dodali smo vec sorodstvenih povezav pri nekaterih že objavljenih geslih; - ažurirali smo vec strukturiranih podatkov ter redigirali nekatere napacne podatke v geslih; - sproti smo dopolnjevali taksonomijo poklicev; - odgovorili smo na vec kot 50 komentarjev, ki so nam jih poslali uporabniki portala Slovenska biografija. Skupno je konec leta Slovenska biografija obsegala 10.741 osebnih in 119 rodbinskih gesel. Spletna statistika je v celoletnem obdobju zabeležila 180.975 uporabnikov in 415.815 ogledov strani. Retrospektivni vnos knjižnicnega gradiva v bibliografsko bazo COBIB Podpisan je bil sporazum o sodelovanju pri projektu Retrospektivnega vnosa knjižnicnega gradiva Biblioteke SAZU v bibliografsko bazo COBIB med Slo­vensko akademijo znanosti in umetnosti ter Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Narodno in univerzitetno knjižnico, Institutom informacijskih znanosti IZUM in ArhivPro, d. o. o. Nacrtujemo, da bomo v omenjenem projektu s pol-avtomatskim postopkom pospešili vnos gradiva v sistem COBISS, in sicer na osnovi uparjanja podatkov digitaliziranega listkovnega kataloga s podatki že obstojecih bibliografskih zapisov v bibliografskih bazah COBIB idr. Projekt je pionirski, vendar prvi postopki, ki so že stekli, obetajo dobre rezultate. Digitalna knjižnica SAZU Nadaljevali smo s skeniranjem lastnih publikacij SAZU. V prihodnosti nacr­tujemo povezavo z zgoraj omenjenim projektom restrospektivnega vnosa gra-diva, in sicer vkljucitev digitaliziranih lastnih publikacij v bazo bibliografskih zapisov, ki jih bomo pridobili v okviru projekta. Na tak nacin bodo digitalizati posameznih publikacij avtomatsko povezani z metapodatki o teh publikacijah, kar bo omogocalo izgradnjo digitalne knjižnice z ustreznim iskalnim in poizve­dovalnim sistemom. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA HUMANISTI­KO, OSICH Tudi v letu 2019 smo sodelovali pri OSIC za podrocje humanistike in spremljali ustreznost razvrstitve bibliografskih zapisov ter redigirali njihove bibliografske zapise. Pregledali, potrdili in/ali ustrezno dopolnili smo 2422 bibliografskih za­pisov, kar v obdobju od 2015 do 2019 obsega 14.379 zapisov. Zahtevnost redakcij posameznih bibliografskih zapisov je bila primerljiva preteklemu letu. Obseg svetovanja posameznim raziskovalcem pri vrednotenju raziskovalnih dosežkov in bibliotekarjem pri katalogizaciji se povecuje, kar vzpostavlja Biblioteko kot referencno tocko strokovne pomoci na tem podrocju. OSICH je poleg osnovnih nalog izvajal tudi verifikacijo znanstvenih slo­varskih del in znanstvenokriticnih izdaj vira. To je posebna naloga OSICH, ki od uveljavitve novega Pravilnika Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS spremlja in preverja znanstvena slovarska dela, ne samo na podrocju humani­stike, temvec tudi na podrocju biotehnike, družboslovja, medicine, naravoslov­ja in tehnike. Torej na vseh raziskovalnih podrocjih znanstvenega slovaropisja in znanstvenokriticnih izdaj vira. RAZSTAVNA DEJAVNOST - V spomin Tomažu Jeglicu in Marjanu Ocvirku smo postavili razstavo pro­storocne arhitekturne risbe Arhitekt v risbi (Prešernova dvorana SAZU, 25. 2.–8. 3.) - Po prevzemu dedišcine zakoncev Koren Škerk smo pripravili razstavo del Zore Koren Škerk (Prešernova dvorana SAZU, 20.–27. 5.). - Ob simpoziju ob 100-letnici prikljucitve Prekmurja k Sloveniji smo v so-delovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico iz Murske Sobote postavili priložnostno razstavo (Prešernova dvorana SAZU, 27.5–3. 6.). - Za razstavo Impresionizem od zore do mraka: Slovenska umetnost (1870– 1930), ki je bila v galeriji Jízdárna na Praškem gradu v casu od 22. 4.–16. 9., smo posodili 3 osnutke platnic iz zbirke Ivana Jagra, in sicer: Osnutek naslovnice za knjigo: Oton Župancic,, Caša opojnosti, 1900, akva-rel in tuš/papir, 24×15,5 cm, inv. št. Biblioteka SAZU R51/XI-1; Osnutek naslovnice za knjigo: Ivan Cankar, Za narodov blagor, akvarel in tuš/papir, 16×13 cm, inv. št. Biblioteka SAZU R51/XI-5; Osnutek naslovnice, ok. 1900, akvarel in tuš/papir, 22×16 cm, inv. št. Bi-blioteka SAZU R51/XI-8. - Za razstavo Odlicno mesto ljubljansko in njen prvi škof Žiga Lamberg (1420– 1488), ki je bila v Narodni galeriji od 9. 10. 2019 do 6. 1. 2020, smo posodili inkunabulo In Europam Eneja Silvija Piccolominija. MUZEJSKA DEJAVNOST - Iz zapušcine Zore Koren Škerk smo dokumentirali in inventarizirali 18 del, ki so bila razstavljena na razstavi 20.–27. 5. Ostala dela se še vedno nahajajo v Škerkovi hiši v Trnovci in bodo dokumentirana in inventarizirana, ko bo to mogoce. - V mesecu septembru smo prejeli zapušcino Giorgia Pillerija, v kateri je bilo poleg knjižnice še vec grafik in risb ter manjša zbirka naravoslovnih predmetov in darovalcevih raziskovalnih instrumentov. Evidentirali smo 78 predmetov iz naravoslovne zbirke ter instrumentov (inv. št. PI–VAR 1–78) in 179 umetniških predmetov (risbe, kipi in grafike) (inv. št. PI 1–179). BIBLIOGRAFIJE Urejali smo bibliografije za clane Slovenske akademije znanosti in umetnosti in za raziskovalce Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Statisticni podatki iz sistema COBISS kažejo, da smo kreirali 3123 zapisov za namen bibliografij. Pri tem je pomembno sodelovanje pri Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humanistiko (OSICH), saj smo vedno seznanjeni z novostmi in ak­tualno problematiko in kjer tudi aktivno sodelujemo s strokovnimi rešitvami glede vrednotenja znanstveno-raziskovalnega dela. ZBIRKA BIBLIOTEKA / BIBLIOTHECA V letošnjem letu smo v zbirki pripravili 19. zvezek po vrsti: Mateja Švajncer, Mojca Mlinar Strgar. Bibliografija del in recepcije Franceta Balantica. 2019. (Biblioteka; 19) BIBLIOGRAFIJA OSEBJA BIBLIOTEKE SAZU Marjana Bencina »Izbrana bibliografija Neve Šlibar« v Literarische Freiräume, ur. Vesna Kondric Horvat et al., (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019): 485– 531. (Slovenske germanisticne študije; 15). Simona Frankl »Izbrana bibliografija« v Lojze Vodovnik, ur. Alojz Kralj (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019): 358–394. Dušan Koman Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952– (clan uredniškega odbora 2013–). Mojca Mlinar Strgar »Bibliografija del in recepcije Franceta Balantica« (Ljubljana: Slovenska akade­mija znanosti in umetnosti, 2019) (Biblioteka / Slovenska akademija znanosti in umetnosti = Bibliotheca / Academia scientiarum et artium Slovenica; 19) (Mateja Švajncer, Mojca Mlinar Strgar). Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademi­ja znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013– (Rocna redakcija zapisa TEI 2013–). Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952– (clan uredniškega odbora 2013–). Breda Pajsar »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2018 (z dodatkom za leto 2017)«, Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 69 (2018): 367–370. Nena Škerlj »Hoja med knjigami, pohajkovanje po knjižnici in Faldbakknova kaoticna gnezda knjig = Walking among books, strolling through the library and Faldbakken's cha­otic book nests«, Knjižnica 63, 1/2 (2019): 377–388. »O 56. bolonjskem sejmu knjig, ilustracijah in cricku: 56. BCBF - Sejem otroških in mladinskih knjig, Bologna, 1.–4. april 2019«, Umetnostna kronika 63 (2019): 45–48. Mateja Švajncer »Bibliografija del in recepcije Franceta Balantica« (Ljubljana: Slovenska akade­mija znanosti in umetnosti, 2019) (Biblioteka / Slovenska akademija znanosti in umetnosti = Bibliotheca / Academia scientiarum et artium Slovenica; 19) (Mateja Švajncer, Mojca Mlinar Strgar). Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952– (clan uredniškega odbora 2013–). Petra Vide Ogrin »Slovenska biografija: od starega k novemu«, predavanje na znanstveno-strokov­nem posvetovanju Digitalna zbirka Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti - DiZbi.HAZU 2009–2019, tematski sklop Digitalizacijske prakse partnerskih ustanova, Knjižnica HAZU, Zagreb (Hrvaška), 8. nov. 2019. Slovenska biografija [Elektronski vir]. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013– (Urednica zbirke podatkov 2013–). »Biblioteka SAZU v letu 2018«, Letopis Slovenske akademije znanosti in ume­tnosti 69 (2018): 357–366. Biblioteka. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952– (Glavna urednica zbirke 2013–). KNJIGOVEZNICA Tudi v letu 2019 smo bili hvaležni za delo naše knjigovezke, ki pogosto opravlja že na pol restavratorska dela. Brez nje bi bili prikrajšani za številne nove vezave in prevezave, popravljene in obnovljene zvezke, še posebej slovenike ali starejše­ga gradiva, torej tistega, kar je v Biblioteki najbolj dragocenega. S to možnostjo hišne knjigoveznice nam je v Biblioteki dano, da lahko kontinuirano skrbimo za obnavljanje gradiva, ki je v slabšem stanju, in s tem seveda za njegovo ohra­njanje za prihodnje rodove. OSEBJE Število zaposlenih v Biblioteki se v letu 2019 ni spremenilo in je štelo 18 zaposle­nih. Znotraj tega se je zgodila sprememba na enem delovnem mestu, kjer se je sodelavka s krajšim delovnim casom odlocila za prenehanje delovnega razmerja in namesto nje je bila za nedolocen cas s polnim delovnim casom zaposlena druga oseba. Glede na dinamiko dotoka gradiva in nacina nabave variirajo de­lovne naloge zaposlenih, tako da je vec oseb dejavnih na vec podrocjih razlicno intenzivno. Naceloma lahko povzamemo naslednje: -oddelek za inventarizacijo: tri osebe; -oddelek za katalogizacijo in klasifikacijo: štiri osebe; -oddelek za izposojo: ena oseba; -podrocje digitalizacije, specialno redakcije podatkov: dve osebi, od katerih je ena tudi katalogizirala in inventarizirala; -podrocje verifikacije bibliografskih zapisov: ena oseba, ki je urejala tudi bibliografije clanov SAZU; -ekspedit: štiri osebe, ki so intenzivno delovale tudi na podrocjih zamene, prodaje in odpisa publikacij, inventure gradiva, izdelave prevzemnih se­znamov gradiva ter urejanja listkovnega kataloga; -knjigoveznica: ena oseba; -poslovna sekretarka, ki je intenzivno delovala tudi na podrocjih digitaliza­cije lastnih publikacij, koordinacije nabave gradiva in odpisa. Štiri osebe so se udeležile sedmih tecajev v NUK in IZUM, šest oseb pa pe­ tih strokovnih srecanj, in sicer Dneva specialnih knjižnic: Profesionalna kultura in poslanstvo stroke v specialni knjižnici, Novosti v knjižnicarstvu, Visokošolske knjižnice: Primeri dobrih praks in novosti, Kongres ZBDS ter Workshop on the UDC updates and developments, ki je potekal v NUK. Delovali smo tudi v strokovnih skupinah na nacionalni ravni, in sicer Ma-teja Švajncer kot clanica v Komisiji za katalogizacijo pri NUK in predstavnica v Svetu clanic COBISS, Simona Frankl v Osrednjem specializiranem informa­cijskem centru za humanistiko (OSICH) ter Mira Sedmak v Izvršnem odboru Sekcije za specialne knjižnice. Marija Banjac je kot tajnica sindikata SAZU in ZRC SAZU urejala sindikalne zadeve. Mag. Petra Vide Ogrin, vodja Biblioteke SAZU PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA LETO 2019 PUBLIKACIJE SAZU ZA LETO 2019 Publikacije SAZU Akademijski pogledi na Cankarja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 203 str. (Razprave / Slovenska akademija znanosti in ume­tnosti, Razred za filološke in literarne vede, 23) Arheološka dedišcina Slovenije od osamosvojitve : varovanje in prezentacija : posvet ob evropskem letu kulturne dedišcine 2018, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, I. razred in Slovensko arheološko društvo, 22. no-vember 2018, Ljubljana. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in ume­tnosti, 2019. 195 str. (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetno­sti, Razred za zgodovinske in družbene vede, 38) Folia biologica et geologica. Letn. 60, št.1-2. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019 Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/folia_bio_geo ISSN 1855-7996 Letno srecanje clanic in clanov Slovenske akademije znanosti in umetnosti z mladimi (3 ; 2019 ; Ljubljana): Prebujanje plemenitosti in modrosti. Fizika osnovnih delcev. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Slovenska znanstvena fundacija, 2019. 35 str. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Knj. 69/2018. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 417 str. ISSN 0374-0315 Lojze Vodovnik : znanstvenik in humanist : 1933-2000. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 394 str. Mednarodni simpozij Matija Murko - slovanski filolog v najširšem pomenu besede (2019 ; Ljubljana): Mednarodni simpozij Matija Murko - slovanski filolog v najširšem pomenu besede : Ljubljana, 3. in 4. junij 2019, SAZU, Akademijska dvorana. Ljubljana: SAZU, 2019. 32 str. Mednarodni znanstveni simpozij Konstituiranje slovenske slovstvene folklori­stike (2019 ; Ljubljana): Mednarodni znanstveni simpozij Konstituiranje slovenske slovstvene folkloristike : ob stoletnici rojstva akademika Milka Maticetovega (10. 9. 1919 - 5. 12. 2014) : SAZU, Akademijska dvorana, Novi trg 3, Ljubljana, 10. in 11. september 2019. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 26 str. Nastopna predavanja novih izrednih clanic in clanov Slovenske akademije zna­nosti in umetnosti, izvoljenih v letih 2015 in 2017. Ljubljana: Slovenska aka-demija znanosti in umetnosti, 2019. 299 str. Pravni in družbeni položaj oseb z motnjo v duševnem razvoju. Ljubljana: Slo­venska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 156 str. (Razprave / Sloven-ska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, 37) PUBLIKACIJE SAZU V SOZALOŽNIŠTVU Z ZRC SAZU Acta carsologica = Krasoslovni zbornik. Letn. 48, št. 1-3. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Postojna: ZRC SAZU, Inštitut za razisko­vanje krasa, 2019 Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/issue/view/437 ISSN 0583-6050 Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik. Letn. 59, št. 1-2. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019 Dostopno tudi na: https://ojs.zrc-sazu.si/ags/issue/archive ISSN 1581-6613 Arheološki vestnik = Acta archaeologica. Letn. 70. Ljubljana: Slovenska akade­mija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2019 Dostopno tudi na: http://av.zrc-sazu.si/ ISSN 0570-8966 Di Battista, Alenka, Mohar, Katarina: Obcinska stavba v Novi Gorici. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 74 str. (Umetnine v žepu, 7) Izbrana dela iz Hrenovih kornih knjig. 2, Lambert de Sayve, Missa Exaudi Deus & Magnificat secundi toni = Selected works from the Hren choirbooks. 2, Lambert de Sayve, Missa Exaudi Deus & Magnificat secundi toni. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019. 1 partitura (XLIII, 112 str.) (Monumenta artis musicae Sloveniae, 63) Kocbek, Edvard: Zbrano delo. Knj. 11, 1. del.: Zgodnji in mladostni esejisticni spisi. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 481 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 279) Kocbek, Edvard: Zbrano delo. Knj. 11, 2. del.: Esejistika 1938-1957 : [od mlado­stne zrelosti do povojnega politicnega pogreza]. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 689 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 279) Šmid, Katarina: Orfejev spomenik na Ptuju. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 55 str. (Umetnine v žepu, 16) ) Traditiones : zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodo­pisnega inštituta. Letn. 48, št. 1-3. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019 Dostopno tudi na: http://isn.zrc-sazu.si/index.php?q=en/node/108 ISSN 0352-0447 Vodušek, Božo: Zbrano delo. Knj. 2: Ivan Cankar ; Eseji ; Clanki o literaturi ; Literarne ocene ; Razmisleki. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019. 485 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 278) Vodušek, Božo: Zbrano delo. Knj. 3: Duhovnoidejna in politicna publicistika ; Je­zikovni spisi ; Korespondenca. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019. 328 str. (Zbrana dela pesnikov in pisateljev, 280) PUBLIKACIJE SAZU V SOZALOŽNIŠTVU Z DRUGIMI ZALOŽBAMI Gozdarski vestnik : slovenska strokovna revija za gozdarstvo. Letn. 77, št. 1-10. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije, 2019 ISSN 0017-2723 Grafenauer, Niko: Mahajana in druge pravljice o Majhnici. Ljubljana: Beletrina, 2019. 165 str. Jemec, Andrej: Vse, kar je --- : slike 2018-19 = All there is --- : paintings 2018-19. Ljubljana: Slovenska matica, 2019. 127 str. Juvanec, Borut: Slovenija, arhitektura in dedišcina. 1. izd. 1. natis. Ljubljana: i2 : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019. 260 str. Lebic, Lojze: Diafonija : koncertino za klavir in orkester = Diaphonia : concer­tino for piano and orchestra. Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2019. 1 partitura (IV, 47 str.) (Edicije DSS, 1955) Macek, Jože: Samostanska in gospodarska zgodovina Jurkloštra (1165-1941) : zgodovina kartuzijanskih samostanov v Jurkloštru (1170-1199) in (1212­1595) ter proštije kanonikov (1200-1223), tamkajšnjega jezuitskega gospo­stva (1595-1773) ter državne domene (1774-1870) in zasebnega veleposestva (1870-1941). Ljubljana: Salve, 2019. 504 str. Maroevic, Tonko: Štirirocno : (izbrane pesmi). Ljubljana: Slovenski center PEN : Slovenska matica, 2019. 107 str. Maticic, Janez: Koncert št. 2, op. 52 : za klavir in orkester (verzija za dva klavirja) = Concerto no. 2, op. 52 : pour piano et orchestre (réduction pour deux pi­anos). Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2019. 32 str. (Edicije DSS, 2204) Pibernik, France, Simcic, Zorko: Dohojene stopinje : pogovori in dokumenti : 2000-2018. Ljubljana: Beletrina, 2019. 491 str. (Knjižna zbirka Beletrina) Pirjevec, Jože: Tito i tovariši : monografija. Naucnoe izd. Moskva; Sankt-Peter-burg: Nestor-Istorija, 2019. 632 str., 16 str. ilustr. pril. Pitamic, Leonid: Pravo in revolucija. 1. natis. Ljubljana: Lexpera : GV založba, 2019. 109 str. (Zbirka Pravna obzorja. Mali format, 4) Prunc, Erich: Tihožitja in Besi. 1. izd. Celovec: Mohorjeva družba ; Ljubljana: Slovenska matica, 2019. 160 str. (Ellerjeva edicija, 43) Rus, Veljko: Deset filozofsko-socioloških spisov Veljka Rusa, 1957-1964. Lju­bljana: Fakulteta za družbene vede, 2019. 370 str. (Znanstvena knjižnica. Refleksije, 8) Pripravila Breda Pajsar Vir: lokalna baza podatkov COBISS.SI/SAZU, 24. 1. 2020 V. SUMMARY REPORT ON THE WORK OF SASA THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2019 Presidential Address at the SASA Assembly on 27 February 2020 The election of nine new members was no doubt the most important event of the previous year. The Academy ranks are stronger, richer and younger, now including Roman Law Professor Janez Kranjc, historian and Scientific Coun­cillor Peter Vodopivec, English and American Literature Professor Igor Maver, Professor of Standard Slovenian Language Andreja Žele, Biochemistry Profes­sor Roman Jerala, Scientific Councillor at the Slovenian Forestry Institute Ho-jka Kraigher, sculptor and Professor Mirko Bratuša, poet and translator Milan Jesih, and last but not least, our youngest member, composer Nina Šenk Ko­sem. Each of these scientists and artists has achieved impressive internationally recognised scientific and artistic achievements. The Academy takes particular pride in its eleven new corresponding members: Charles G. Dempsey and Re­inhard Härtl in Section I, Marija Kozar - Mukic, Liliana Spinozzi Monai, Emil Tokarz and Ivan Verc in Section II, Nobel Award winner Duncan Haldane, Dejan Popovic and Claude Sammut in Section III, and Ivan Gušic and Alexei Verkhratsky in Section IV. All newly elected corresponding members have im­portantly featured in the Slovenian sciences and arts field. In the 21st century, European sciences and arts academies see providing sci­entific advice to politicians as their most important role. The most efficient way to achieve this goal is organising symposia, conferences and round tables. In 2019, the SASA prepared four major conferences. On the centennial of uniting Prekmurje with Slovenia, a two-day conference Mi vsi živeti šcemo (We all Want to Live) took place. The symposium The Other Brain featured an impressive number of international lecturers. In cooperation with the Faculty of Theology and the Faculty of Arts of the University of Ljubljana, the Academy prepared the symposium Hyeronimus noster. A Member of the Royal Society of London and former Vice-Rector of the University of Cambridge, Sir Leszek Borysiewicz was the keynote speaker at the symposium O kakovosti v visokem šolstvu (On the Quality of Higher Education). The SASA traditionally hosts three events. Last year, we prepared the third meeting of Academy members with secondary school students that annually takes place on European Youth Day. The topic of the third, very well attended gathering was particle physics. Dr. Cristoph Schaefer from CERN addressed the audience as one of the lecturers. The morning lectures were complemented by afternoon experimental work, all organised by Professor Peter Križan on behalf of Section III. Vice-President Robert Zorec prepared the third Dan fiziologije (Physiology Day), on the date of the awarding of the Nobel Award for Physiology or Medicine. Simultaneously, the Academy hosted a symposium for grammar school profes­sors, organised by the Slovenian Physiology Society, presided over by Dr. Nina Vardjan. This year, the emphasis was on oxygen and physiology. An international lecturer, Dr. Beatrice Giuntoli, Professor at the University of Pisa, also enriched this event. The last event of the year at the Academy was the pre-Christmas lec­ture, traditionally prepared by Section I members. In 2019, Vice-President Peter Štih prepared the lecture Novi pogledi na integracijo Karantancev in njihovih slo­vanskih sosedov v franko-otonsko cesarstvu (New Ideas on the Integration of Carin-thians and their Slavic Neighbours into the Frankish-Otonic Empire). No Academy year passes without a symposium on legal topics. Last year, the SASA first hosted a symposium on the legal and social position of adults with mental health difficulties and, before the end of the year, a conference on the explanatory interpretation of legal principles. As was the case in the previous years, SASA representatives met representatives from the Slovenian Scientific Research Agency at the first session of the Steering Committee for the Optimisation of the System of Research Co-financing and Monitoring. Academy councils and commissions had also been very diligent in the year gone by. The Council for Environmental Protection prepared three events. The first one was inspired by the Slovenian ratification of the Antarctic Treaty. The conference on the sustainable use of soil in Europe and Slovenia was organ-ised to complement an EASAC document to that effect. At the end of the year, experts discussed the forests and environmental changes during a conference, preceded by a number of conferences on forest and wood, organised in the pre­vious years. Preserving our mother tongue, Slovenian, is one of the key tasks of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. The SASA Commission for the Public Use of the Slovenian Language first prepared a press conference, during which they presented their views and endeavours for the preservation and develop­ment of Slovenian. It was followed by two symposia: Jezikovna samozavest – ob-stoj in razvoj materinšcine je odvisen od nas samih (Linguistic Confidence – the Existence and Development of our Mother Tongue Depends on Us) and ter pos-vet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik (Gender and Respect: Culti­vation of Differences Strategies). The Academy Development Council prepared two conferences under one title, Znanje za dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote (Knowledge to Raise the Competitiveness of the Slovenian Economy and Society in General). At the first event, the stakeholders discussed tax relief measures for research and development and the process of innovation in Slovenia was the topic of the second one. In the previous year, the Academy hosted a number of lecturers, including introductory lectures of its new members, elected in 2015 and 2017 respective­ly. The latter were also published in a special publication. Since the Academy strives to attract the best Slovenian sciences and arts have to offer, the lectures were outstanding. Allow me to reiterate, at this point, my desire I shared with you during my Christmas address. It is my great wish that the introductory lectures of new Academy members would be at least well attended as Academy election sessions. I would like to particularly compliment our esteemed Member Dragica Turnšek’s lecture on the Slovenian coral reef, which we all listened to attentively and with the greatest pleasure. In addition to member activities and Academy work, international rela­tions are vital for every national academy. The Slovenian Academy of Sciences and Arts has established permanent cooperation within two associations of Eu­ropean academies, EASAC and ALLEA. Each year, the SASA participates in the Danube Academies conferences, organised under the watchful eye of the European Academy of Sciences and Arts. The Slovenian Academy of Sciences and Arts as one of its founding members is also active in the ANSO, established two years ago by the Chinese Academy of Sciences. Last year, we qualified for the nomination of candidates for the newly created awards of this international organisation with head offices at the Chinese Academy of Sciences in Beijing. As in the previous couple of years, SASA representatives attended the an­nual Western Balkans Conference, organised by the German Leopoldina. Since all countries in the Western Balkans are characterised by considerable brain drain, I personally proposed the organisers to invite the president of the VTIS Association, Ms Andreja Bogataj, who is currently completing her PhD at the Max Planck Institute in Munich. Jointly, we presented the good practices of the VTIS Association, which numbers over 1500 Slovenian citizens studying or researching abroad. Retaining strong contacts with their native land, the brain drain is altered to brain circulation. I gratefully accepted the invitation to the meeting of Višegrad academies for the second consecutive year. This year’s meeting was hosted by the Austrian Academy of Sciences. The participants proposed the V4+2 scheme in science. Together with the Austrian Academy of Sciences and the Slovenian Academy of Sciences and Arts, the V4 academies will strive to achieve greater recogniza­bility of central European researchers throughout Europe. On the same occa­sion, the Austrian Academy hosted Joint Academy Day 2019 in Vienna. The year before last, Austrian Academy members first met with their Dutch counter­parts, and last year, they met with Academy members from Poland, the Czech Republic, Slovakia, Hungary and Slovenia. Each Academy prepared one panel session. The preservation of fully functional European native languages was the topic of the panel session hosted by the Slovenian delegation. It was presided over by SASA Associate Member, Professor Andreja Žele. Other topics included water supplies in the light of climate changes, the influence of ERC projects on research policies, the role of academies with and without research institutes, direct democracy and science for younger generations. A detailed description of our international activities is presented in the Academy yearbook. Allow me to also mention the seventh annual meeting with members of the VTIS Association, taking place on the 26th December each year, which the Head of the International Department for Scientific Coopera­tion, Academy Member Branko Stanovnik, and I always attend as Academy rep­resentatives. A series of well-attended lectures by members of the US- Slovenian ASEF Foundation in the Prešeren Hall. In 2019, we received a strong delegation from the Chinese Academy of Sciences, who kindly gifted us an art replica of the equatorial armillary sphere, an astronomical instrument, conceptualised and designed by a fellow Slovenian, Ferdinand Avguštin Hallerstein, known in Chine under his Chinese moniker Liu Songling. In this annual report, I would also like to provide a brief description of the work, carried out during regular Monday Executive Board meetings and the Head of the International Department, Academy Member Branko Stanovnik, Executive Director, Mr Zoran Mezeg, and Secretary to the Presidency, Mrs Eva Polanc. Several meetings saw us discuss three estates, willed to the Academy. Discussions concerning the splitting of the Škerk Estate between the Italian state of Friuli Giulia and the SASA are progressing slowly indeed. We were, therefore, unable to organise any event in Trnovca last year. Henceforth, we have decided to honour the memory of the artist Zora Koren Škerk by exhibit­ing her artwork at the SASA Prešeren Hall. Even though Trnovca is a difficult nut to crack, we have better news from Trnovo. Having obtained the building permit, the first renovation works to the Finžgar Villa are already underway. In 2019, the Academy was gifted the estate of the late Professor Giorgio Pileri, friend of Academy Member Matija Gogala. The estate mostly consists of scientific monographs, as well as anatomy artefacts and old optical instruments that he used in his profession as a neuro-patholo­gist to study whale brains. The end of September saw the signing of the act of establishment of the Cankar Award, with its accompanying statutes. The Award will be given to mark outstanding original literary works of any literary discipline Cankar was actively creative in. It was established by the Slovenian PEN Centre as instigator, the Slovenian Academy of Sciences and Arts, the SASA Scientific Research In­stitute and the University of Ljubljana. The call for the award had already been made public. It will include a certain financial sum and will first be awarded in 2020 in Cankar's birthplace, Vrhnika, on his birthday. In 2015, the SASA membership award base was lowered for 30 per cent as an austerity measure in times of recession. This is a special fee, which SASA full and associate members are awarded, in accordance with the Academy Statutes and other legal provisions for their outstanding contribution to Slovenian sci­ences and arts. In 2016, 2017 and 2018, Academy members decided to keep the fee at this amount due to decreased investments in science and research by means of a presidency decree. At various meetings with government representa­tives, we were repeatedly assured the awards amounts would be returned to their pre-recession amounts when the general economic situation in the coun­try improved. However, neither the then Prime Minister Miro Cerar nor Dušan Mramor, the Minister of Finance in his government delivered on that promise. In 2019, the Academy requests were heard by Minister of Finance Andrej Ber-toncelj and the Minister of Education, Jernej Pikalo. In the field of environmental protection and energy, the Academy exercised exemplary cooperation with the National Council and the National Assembly of the Republic of Slovenia. The Academy endorsed the proposal of Member Marko Noc to extend basic knowledge and information on infarction and car­diac arrest to higher grades of primary school and secondary school students. The proposal was also fully endorsed by the President of the Republic of Slove­nia, Mr Borut Pahor. The outstanding lecture by Professor Noc is also available at the Academy website. As requested by the Academy Executive Board, academy members from all six sections cooperated in the preparation of Article 8 of the amended Higher Education Act, regarding the use of English at universities. The proposal was forwarded to the Minister of Education, Science and Sport. Together with The Slovenian Business Club, the Academy suggested the introduction of tax reliefs for young Slovenian scientists returning from abroad willing to continue their research work in Slovenia. On several occasions, we discussed the currently developing Slovenian Science Centre and the ongoing work of The House of Experiments co-founded by the Academy. We decided to accept the initiative of the Croatian Academy of Sciences and Arts to cooperate in the planned activi­ties for the protection of the Adriatic Sea. The number and relevance of joint Academy public statements had also been discussed on a number of occasions. As every year, I have accepted several invitations to appear as opening speaker or lecturer. I shall only mention the most important ones. I have con­tributed the opening lecture at the X Conference of Slovenian and International Scientists and Entrepreneurs. I presented the activities of the Slovenian Acad­emy of Sciences and Arts in the recent years. On the centennial of the birth of Corresponding Academy Member Rajko Tomovic, I lectured at the Serbian Academy of Sciences and Arts in Belgrade. I spoke of bilateral cooperation of Ljubljana and Belgrade researchers in the field of robotics and bio cybernetics. I greeted the audience at the 65 Anniversary of Krka Pharmaceuticals and the related festive unveiling of the statue Girl with growing book collection. Like­wise, I addressed the audience at the Medis Awards ceremony for outstanding achievements in medical research and pharmacy. I also greeted the participants of the international scientific conference on production engineering, organised under the wing of the International Academy for Production Engineering. On the 100th anniversary of electrical engineering studies at the University of Lju­bljana, I addressed my fellow electrical engineers. The most enjoyable event of 2019 was, in my opinion, the outing to the prehistoric settlement at Cvinger and the monastery and church in Sticna in the company of our knowledgeable guides, Academy Members Biba Teržan and Peter Štih. The Academy was also designated to remember the lives and work of im­portant deceased scientists and artists. In 2019, we published an extensive bio­graphic monograph to Academy Member, electrical engineer Lojze Vodovnik. The Academy published two volumes in honour of the philosopher and sociolo­gist Veljko Rus. Academy Member Zorko Simcic penned his biographic remi­niscences in dialogue with France Pibernik. Last year, the Academy also hosted three important memorial symposia. The first one presented the life and work of slavist, comparative literary historian and ethnographer Matija Murko. The second was dedicated to ethnologist and ethnographer Milko Maticetov and the third to poet and playwright Dane Zajc. In 2019, we bade our final farewell to Academy Members Zinka Zorko and Dušan Hadži. We were sad to lose our Scientific Adviser Lojze Gostiša, as well as Corresponding Members Slobodan Perovic and Arnold Feil of Section I and Nikola Hajdin and Anton Mavretic of Section III. SASA members can be found listed as winners of reputable national and international awards. This fact seems to confirm that SASA members choose new peers responsibly and with care, finding the best scientists and artists to join our ranks. Academy Members Alenka Šelih and Josip Globevnik received the Lifetime Achievement Zois Award. Corresponding Member Marc L. Green­berg was named Slovenian Science Ambassador for exceptional achievements in Slovenistics and the promotion of Slovenian, Slovenistics and Slovenia in the USA. Corresponding Member Maja Haderlap received the Austrian National Art Award, and Corresponding Member Peter Handke is the recipient of the Nobel Award for Literature. Academy Member Janko Kos and Correspond­ing Member Florjan Lipuš were awarded the Slovenian Golden Order of Merit. Academy Member Drago Jancar was awarded the Stefan Mitrov Ljubiša Award, and Associate Member Boris A. Novak the Levstik Award. This is my sixth and final year of reporting at the Spring Academy Session. Allow me to conclude it with an expression of sincere gratitude to all Academy members for the work they had done in these years at 3 Novi trg. Tadej Bajd SASA ORGANIZATION A) THE PRESIDENCY President: Tadej Bajd Vice-Presidents: Robert Zorec, Peter Štih Secretary-General: Uroš Skaleric SECTION ONE Historical and Social Sciences Secretary: Slavko Splichal SECTION TWO Philological and Literary Sciences Secretary: Marko Snoj SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Secretary: Franc Forstneric SECTION FOUR Natural Sciences Secretary: Tatjana Avšic - Županc SECTION FIVE Arts Secretary: Milcek Komelj SECTION SIX Medical Sciences Secretary: Gregor Serša Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA: Peter Fajfar, Lojze Lebic, Jože Mencinger Boštjan Žekš, former SASA President, Branko Stanovnik, Head of Department for International Relations and Scientific Coordination, and Zoran Mezeg, Ma­naging Director, are also invited to the Presidency meetings. B) SASA ORGANIZATIONAL UNITS 1. Library 2. Department of International Relations and Scientific Coordination 3. Cabinet of Academician France Bernik C) COUNCILS, COMMITTEES AND COMMISSIONS 1. Environment Council 2. Council for Energetics 3. Council for Slovenian Spatial Culture And Identity 4. SASA Development Council 5. Committee for Ethnic Minorities Studies 6. The Orthography Commission 7. Committee for Printing and Publications 8. Commission for Statutory Issues 9. The Human Rights Commission 10. Commission for Advancing Slovenian Language in Public Use D)FOUNDATIONS 1. Dr. Bruno Breschi Foundation 2. The Ivan Vidav Foundation E)SASA MANAGEMENT MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS SECTION ONE Historical and Social Sciences FULL MEMBERS Bratož, Rajko, D. Sc., born on February 17, 1952. Emeritus Professor of Ancient History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Malgajeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 231-18-14, Mobile + 386 31-268-395. Office: Faculty of Arts, Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241­11-92, 231-18-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Tomišelj 31 a, SI-1292 Ig, Phone: +386 059-939-439, E-mail: valentin. hribar@siol.net. Office: Faculty of Arts, Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241­10-06, Fax: +386 1/ 425-93-37. Mencinger, Jože, Ph. D., Full Professor of Economic System and Politics, Sta­tistical Methods of Humanist Research, International Economic Relations and Law and Economics at the Faculty of Law of the University of Ljublja­na. Born on 5 March 1941 in Jesenice, Associate Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 8, 2017. Home: Bratov Ucakar 4, 1000 Ljubljana, e-mail: joze.mencinger@eipf.si Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana. Mlinar, Zdravko, Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Spa­tial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987 Home: Pod topoli 93, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/28-31-032. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Ljubljanska 3 a, SI-2000 Maribor, Phone: +386 2/ 331-13-94. Pavcnik, Marijan, D. Sc., born on December 8, 1946. Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Poljanski nasip 28, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/ 232-58-62. Office: Faculty of Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-97, Fax: +386 1/ 420-31-15, E-mail: marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si. Pirjevec, Jože, Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of Contemporary History at the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Correspond­ing Member since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 21, 2009. Home: Trg 28. avgusta 6, SI-6210 Sežana, E-mail: pirjevecj@gmail.com. Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, Titov trg 5, SI-6000 Koper, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: info@fhs­kp.si or joze.pirjevec@fhs.upr.si. Splichal, Slavko, D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Pot na Golovec 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 515-20-80, E­mail: slavko.splichal@guest.arnes.si. Office: Faculty of Social Sciences, Kardeljeva plošcad 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: slavko.splichal@ fdv.uni-lj.si. Šelih, Alenka, Ph. D., born on October 2, 1933. Emeritus Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Researcher at the Institute of Criminal Law. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 5, 2005 to May 6, 2008. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014. Home: Pod bukvami 40, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-47-01 or SI­4260 Bled, Gric 7a. Office: Faculty of Law, Institute of Criminal Law, Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 420-31-93, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alen­ka.selih@pf.uni-lj.si. Štih, Peter, Ph. D., born on November 27, 1960. Professor of Medieval History and Auxiliary Historical Sciences, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 8, 2017. Home: Bratovševa plošcad 36, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/059-018­908, E-mail: peter.stih@siol.net. Office: Faculty of Arts, Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/241­11-98, Fax:+386 1/425-93-37, E-mail: peter.stih@guest.arnes.si. Teržan, Biba, D. Archaeol. Sc., born on July 25, 1947, Emeritus Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, Zavetiška 5, SI-1000 Ljublja­na, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: biba.terzan@ ff.uni-lj.si. Žižek, Slavoj, Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theo­retic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Metelkova 7 B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail: szizek@yahoo.com. Office: Faculty of Arts, Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241­10-00. ASSOCIATE MEMBERS Höfler, Janez, born on December 11, 1942. PhD, Musicology; PhD, Art History; Distinguished Professor, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana; Phone: + 386 1/ 241 12 10; E-mail: janez.hoefler@ff.uni-lj.si. Kranjc, Janez, born on May 11, 1949, PhD of Legal Sciences, Full Professor of Roman Law and Legal History at the Faculty of Law of the University of Ljubljana and the University of Maribor and Professor of German Legal Terminology at the Faculty of Law of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Lju­bljana, Phone:+386 1 420 31 98, E-mail: janez.kranjc@pf.uni-lj.si. Salecl, Renata, born on January 9, 1962, Full Professor, Research Councillor at the Institute of Criminology of the Faculty of Law of the University of Lju­bljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, Phone: 01 4203246, E-mail: renata.salecl@pf.uni-lj.si. Vodopivec, born on Juliy 7, 1946, PhD of Historical Sciences, Full Professor of General 18th and 19th Century History at the Department of History of the Faculty of Arts of the University of Ljubljana until 1999, then Research Counsellor at the Institute of Contemporary History (1999–2012). He re­tired in 2012. Associate Member since June 6, 2019. Home: Poljanska 15, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1 2313 354, +386 41 796 713, E-mail: peter.vodopivec@guest.arnes.si. CORRESPONDING MEMBERS Dempsey, Charles G., Educator and art historian, Professor Emeritus, Johns Hopkins University. Born on March 11, 1937. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: Dept. of the History of Art, Mergenthaler Hall, Johns Hopkins Uni­versity, 3400 North Charles St., Baltimore, MD 21218; fax: 410-516-5188. E-mail: charles.dempsey@jhu.edu. Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Mu­sicology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Hans-Mauracher-Str. 81, AT-8044 Graz. Gleirscher, Paul, born on October 7, 1960. Head of the Department of Prehis­tory and Early History at the State Museum of Carinthia in Klagenfurt, Austria. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Landesmuseum Für Kärnten, Abteilung für Ur- und Frühgeschichte 9021 Celovec - Klagenfurt am Wörthersee, Museumgasse 2, Austria Gombocz, Wolfgang L., born on September 28, 1946, Retired (since 2010) Pro­fessor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Mem­ber since June 7, 2001. Home: Riesstrasse 362, AT-8010 Kainbach bei Graz, Phone: +43 316/ 302­ 324.E-mail: wum@utanet.at. Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrich-strasse 26, AT-8010 Graz. Fax: +43 316/ 380-9705, Phone: +43 316/ 380­2302, E-mail: gombocz@uni-graz.at. Härtel, Reinhard, born on November 24, 1945. Professor of Medieval History and of Historical Auxiliary Sciences at the Graz University, retired.Corre­sponding member since June 6, 2019. Home: Johann Paierlweg 7 / 17, A-8043 Graz Office: Institut für Geschichte, Karl-Franzens-Universität Graz, Heinrich-strasse 26 / III, A-8010 Graz, E-mail: reinhard.haertel@uni-graz.at. Klingemann, Hans-Dieter, born on February 3, 1937, Hans-Dieter, PhD., Emer­itus Professor, Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung (WZB). Corresponding Member since June 1, 2017. Office: BAU International Berlin, University of Applied Sciences, Heinrich-Heine-Strasse 15, D-10179 Berlin, Germany, Phone: +49-30-8105808-0, E­mail: lingemann@bauinternational-berlin.de. Košak, Silvin, born on March 10, 1942, Ph. D. in Archaeology. Associate Profes­sor of ancient orientalistics and hittitology, retired. Scientific co-worker of the Academy of Literature and Science in Mainz, Germany. Corresponding Member since May 21, 2009. Home: Berliner Strasse 27, D-55131 Mainz, E-mail: silvin.kosak@adw­mainz.de Madžar, Ljubomir, born on September 30, 1938, PhD., retired Professor of Eco­nomics and President of the Academy of Economic Sciences at the Univer­sity of Belgrade Faculty of Economics. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Alfa BK Univerzitet, Palmira Toljatija 3, 11070 Novi Beograd, Ser­ebia, Phone: 381 11 2 609 754. Menis, Gian Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeol­ogy and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Via Ursinis Grande 179, IT-33030 Buja (Udine). O'Loughlin, Niall, Ph. D., born on September 30, 1941. Musicologist, Senior Lecturer in Music and Director of the Arts Center at the Loughborough University, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: 350 Beacon Road, Loughborough, GB-Leicestershire, LE 11 2RD, E­mail: niall.oloughlin@hotmail.co.uk. Scalon, Cesare, born on November 20, 1939. PhD., retired Latin Paleography at the Udine Faculty of Arts. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Istituto Pio Paschini per la storia della chiesa in Friuli, Via Treppo 5/B, 33100 Udine, Italia, tel: + 0432 414585, e-mail: info@istitutopiopas­chini.it. Stefanovic, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Mu­sicology, retired. Secretary General of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Beograd, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Džordža Vašingtona 28a, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 3221­985. Office: SANU, Knez Mihailova 35, SER-11000 Beograd, Phone: +381 11/ 3342-400, E-mail: dimitr@eunet.rs. Straus, Jože (Joseph), born on 14 December 1938, Title Full Intellectual Prop­erty Law Professor at the Faculty of Law of the University of Ljubljana, Pro­fessor Honoris Causa in Patent Law at the Munich Ludwig MaximilianU­niversity, Director Emeritus of the Max Planck Institute for Innovation and Competition (formerly The Max Planck Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Munich). Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac. Corresponding Member since 6 June, 1995. Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Marstallplatz 1, D-80539 München, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: +49 89/ 24-246-506, E-mail: joseph.straus@ip.mpg.de. Supicic, Ivan, born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: Boškoviceva 9, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 487-32-73. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, Zrinski trg 11, HR-10000 Zagreb, Phone: +385 1/ 489-51-11. Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byz­antine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Via Margotti 9, IT-34170 Gorizia. Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Universitŕ degli studi di Trieste, Via Economo 4, IT-34123 Trieste, Phone: +39 040/ 676-7617. Wakounig, Marija, born on 19 March 1959. Historian, Associate Professor at the Institute for Eastern-European History at the University of Vienna. SASA Corresponding Member since May 5, 2011. Home: Klopstockgasse 49/9, A-1170 Wien, Avstrija. Office: Universität Wien, Institut für Osteuropäische Geschichte, Spital­gasse 2, Hof 3 (Campus), 1090 Wien, Avstrija. Wolfram, Herwig, born on February 14, 1934. Emeritus Professor of Medieval History and Historic Auxiliary Sciences at the University of Vienna, former Director of the Institute for Austrian Historical Research. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Sommeregg 13, 5301 Eugendorf, Austria. Phone: +43 664 73392522, E-mail: herwig.wolfram@univie.ac.at. SECTION TWO Philological and Literary Sciences FULL MEMBERS Bernik, France, Ph. D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927. Sci­entific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, SASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25, 2002, Honorary Mem­ber of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12, 2003. Home: Židovska ulica 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-03-65. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: ana.batic@sazu.si. Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associ­ate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5, 2005. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 5, 2011. Home: Rusjanov trg 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 540-90-60, E-mail: kajetan.gantar@siol.net. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-44, Fax: +386 1/ 425-64-92, Faculty of Arts, Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37. Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Lit­erary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Pot v Ceželj 14, SI-1231 Ljubljana - Crnuce, Phone: +386 1/ 537-40-14. Kos, Janko, Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: Pleteršnikova 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-80-99. Krašovec, Jože, Sc. B. D., Ph. D., Th. D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Lju­bljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 8, 2017. Home: Dolnicarjeva 1, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/ 433-04-05. Office: Faculty of Theology, Poljanska 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 1/, 434-58-54, E-mail: joze.krasovec@guest.arnes.si. Orešnik, Janez, Ph. D., Emeritus Professor, born on December 12, 1935. Profes­sor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: Janežiceva 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 51/622-732, E-mail: janez.oresnik@sazu.si. Office: Faculty of Arts, Aškerceva 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 241­14-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: janez.oresnik@sazu.si. Paternu, Boris, Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: Videmska 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-46-28, E-mail: pirjevec.paternu@gmail.com. ASSOCIATE MEMBERS Jesenšek, Marko, born on March 14, 1960, PhD in linguistic sciences, Full Pro­fessor of Slovenian Language at the Faculty of Arts of the University of Maribor. Associate Member since June 1, 2017. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta, Koroška cesta 166, 2000 Maribor, Phone: +386 2 22 93 630,+ 386 51 324 250, E-mail: marko.jesensek@um.si; marko@ jesensek.si. Maver Igor, born on December 1, 1960, PhD of Literary sciences, Full Professor of English and American Literature at the Department of English at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko, Aškerceva 2, 1000 Lju­bljana, E-mail: igor.maver@ff.uni-lj.si. Snoj, Marko, born on April 19, 1959. Comparative linguist, etymologist, lexi­cographer at the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, SRC SASA, Professor at the Department of Comparative and General Linguis­tics at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015. Office: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 4706 162, E-mail: marko.snoj@zrc-sazu.si. Stanonik, Marija, born on May 23, 1947 literary historian, literary folklorist, ethnologist; retired scientific advisor; Professor at the Department of Slo­venian Studies at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associ­ate Member since June 18, 2015. Office: Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Lju­bljana; Phone: + 386 1 519 88 64, E-mail: stanonik@zrc-sazu.si. Žele, Andreja, born on August 7, 1963, Professor at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana, Scientific Councillor at the Fran Ramovš Institute for the Slovenian language at the SRC SASA. Associate Member since June 6, 2019. Home: Phone: +386 51 335 052, E-mail: andrejaz@zrc-sazu.si. Office: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerceva 2/II, SI–1000 Ljubljana, Phone: +386 1 241 10 00, E-mail: andreja.zele@ff.uni-lj.si. CORRESPONDING MEMBERS Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of De­partment of Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: 2420 720 W. Gordon Terrace, Apartment 19L Chicago IL 60613. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Litera­tures, Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-In­diana 47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: cooper@indiana.edu. Dimnik, Martin, born on 6 October 1941, CSB, B. A., M. A. (Toronto), M. Div. (Toronto School of Theology), D. Phil. (Oxford), Senior Fellow at the Pon­ tifical Institute of Mediaeval Studies Kievan Rus, 9th to 13th century; His­tory of Medieval Slavs in the Balkans, (PIMS), Toronto. Corresponding Member since 5 May 2011. Office: Pontifical Institute of Mediaeval Studies, 59 Queen's Park Cr. E., Toronto, Ontario, Canada M5S 2C4, Phone: (416) 926-7137. Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Gies-sen. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: Paul-Hutten-Ring 31, D-35415 Pohlheim 5, Phone: +49 6403-63802. Greenberg, Marc Leland, born on November 9, 1961, Ph. D., Professor of Slavic Languages & Literatures, Department of Slavic Languages & Literatures, School of Languages, Literatures & Cultures, University of Kansas, USA. Director, School of Languages, Literatures & Cultures, University of Kan­sas. Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 4209 Wheat State St., Lawrence, KS 66049-3585, USA, Phone: +1­785-218-4767; +1-785-218-4767, E-mail: mlg@ku.edu. Office: Dept of Slavic Languages & Literatures, School of Languages, Lit­eratures & Cultures; University of Kansas; 1445 Jayhawk Blvd., Rm. 2080, Lawrence, KS 66045-7594, USA. Hannick, Christian, born on September 3, 1944. Head of Department of Slavic Philology at Julius-Maximilians-Universität in Würzburg. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Am Trimmelter Hof 70, D-54296 Trier. Office: Ostkirchliches Institut an der Universität Würzburg, D-97082 Wür­zburg, Steinbachtal 2a, Phone: +49-931-7841973, fax: +49-931-7841979, E­mail: hannick@uni-wuerzburg.de. Karnicar, Ludvik, born on August 23, 1949, retired Associate Professor (Graz University), Slavist, dialectologist and lexicographer. Corresponding Mem­ber since June 1, 2017. Home: + 43 664 870 33 18, E-mail: ludwig.karnicar@uni-graz.at. Kozar - Mukic, Marija, born on March 8., 1952, Retired Senior Custodian and Ethnologist (Savaria Museum, Szombathely, Hungary), Ethnologist and Slavist. Corresponding Member since June 6, 2019. Home: Váci M. u. 39. H-9700 Szombathely, Phone: +36 94 315 411, +36 30 9970 077; E-mail: mukic@t-online.hu Kurkina, Ljubov Viktorovna, born on February 17, 1937. Professor of Slavic Studies, etymologist, lexicographer, leading Research Associate at the In­stitute of Russian Language V. V. Vinogradova at the Russian Academy of Sciences in Moscow, Russia. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: ........ ........ ..... ..... .. .. ........... ..., 119019, ......, ... ........, .. 18/2, ....... Lauer, Reinhard, born on March 15, 1935. Head of Seminar of Slavic Philol­ogy and Professor at the Georg-August University in Göttingen. Associate Member since June 12, 2003. Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttin-gen, Humboldtallee 19, D-37073 Göttingen, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de. Martinovic, Juraj, born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Fac­ulty of Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Bolnicka 30, BA-71000 Sarajevo. Office: Filozofski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Rackog 1, BA-71000 Sa­rajevo, E-mail: jumar@bih.net.ba. Moskovich, Wolf, born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: wmoskovich@yahoo. com. Neuhäuser, Rudolf, born on June 17, 1933. Professor of Slavic Philology, Insti­tute of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt. Corre­sponding Member since June 6, 1995. Home: Italienerstrasse 39/10, AT-9500 Villach. Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9010 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270­03-22. Pohl, Heinz Dieter, born on September 6, 1942. Professor of General and Dia­chronic Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: Limburggasse 21, AT-9073 Klagenfurt, Phone: +43 463/ 913-001, +43 664-433-5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. pošta: heinz.pohl@chello.at. Office: Universität Klagenfurt, Universitätsstrasse 65-67, AT-9020 Klagen­furt, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99. Rothe, Hans, born on May 5, 1928. Professor of Slavic Philology, Head of Slav-istic Seminar at the Friedrich Wilhelm University in Bonn, Germany, re­tired. Corresponding Member since May 21, 2009. Home: Giersbergstrasse 29, D-53229 Bonn-Roleber, Phone: +49-228/481 841, Fax: +49-228/486 086. Office: Patristische Kommission, NRW Akademie der Wissenschaften, Arbeitsstelle, Lennéstr. 1, D-53113 Bonn, Phone: +49 228/737-217, E-mail: h.rothe@uni-bonn.de. Spinozzi Monai, Liliana, born on October 30, 1936. External associate at the International multilinguality centre (CEIP) of the University of Udine and former researcher at the Institute of Linguistics at the same institution. She studies theoretical linguistics and researches Slovenian dialects of the Friuli region. She has published several manuscript texts by Jan Badouin de Courtenay. Corresponding Member since June 6, 2019. Home: Viale Marconi, 35 I -33043 Cividale del Friuli, Phone: +39 0432 730426, Mobile: +39 3336883150, E-mail: ianaspinozzi@gmail.com. Tokarz, Bozena, born on October 17, 1946. Literary Theorist, Professor of Pol­ish and Slovenian Studies, comparativist, Full Professor at the University of Silesia in Katowice, where she is Head of Chair of Literary theory and Theory of Translation at the Department of Slavic Philology at the Faculty of Arts at the University of Silesia in Katowice, Poland, editor in Chief of the periodical Prevajanje slovanskih književnosti. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Ul. Zamknieta 5/1, 41-205 Sosnowiec, Poland, Phone: + 48 / 32 266 66 06; 739 33 34 26, E-mail: tokarzbozena@gmail.com Office: Ul. Gen. Grota-Roweckiego 5, p. 4. 15, 41-200 Sosnowiec, Poland, Phone: + 48 / 32 364 08 19; + 48 / 32 364 09 12, E-mail: filslow@us.edu.pl Tokarz, Emil, born on October 6, 1944, Linguist, Slavist and general linguist retired Full Professor at the University of Silesia in Katowice and University of Bielsko Biala (Poland). Corresponding Member since June 6, 2019. Home: ul. Zamknieta 5, 41-2015 Sosnowiec, Poland, Phone: +48 727 711 706, E-mail: tokarzemil@gmail.com. Verc, Ivan, born on February 2, 1950, Essayist and specialist of slavic studies, Full Professor of Russian Language and Russian Literature at the Univer­sity of Trieste (retired). Corresponding Member since June 6, 2019. Home: E-mail: iverc@spin.it. Woschitz, Karl Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of Theology, University of Graz, retired. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Treffelsdorf 28, AT-9064 Pischeldorf, Phone: +43 4224/29-569 or: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28. Office: Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, AT-8010 Graz, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 380­9315. SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences FULL MEMBERS Bajd, Tadej, D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Vice-President od the Slo­venian Academy of Sciences and Arts from May 5, 2011 to May 6, 2014. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2014. Home: Bobenckova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-23-80, E­mail: tadej.bajd@robo.fe.uni-lj.si. Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Infor­mation Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Podrožniška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Lju­bljana, Tržaška 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: bratko@fri.uni-lj.si. Emri, Igor, D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Grampovcanova 17, SI-1125 Ljubljana, Phone: +386 1/ 257-27-52, E­mail: ie@emri.si. Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor Emeritus of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Uni­versity of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 6, 2014. Home: Puharjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Jamova 2, SI-1000 Lju­bljana, Phone: +386 1/ 476-85-92, E-mail: peter.fajfar@fgg.uni-lj.si. Forstneric, Franc, D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. As­sociate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005. Home: Pot v Hrastovec 8, SI-1231 Ljubljana - Crnuce, Phone: +386 1/ 561-17-87. Office: FMF, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 476-65-56, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si. Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Retired Professor, Professor Emeritus of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: Trnovska 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 283-50-11. Office: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1111 Lju­bljana, Phone: + 386 1 476-65-48, + 386 1 476-65-00, Fax: + 386 1 251-72-81; E-mail: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Phys­ics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: Mirje 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 426-55-57, E-mail: peter. gosar@siol.net. Grabec, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Mem­ber since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Kantetova 75, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-37-18, E-mail: igor.grabec@fs.uni-lj.si. Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Pod bukvami 7, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-96-61. Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineer­ing, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002. Home: Planinska 26, SI-1231 Ljubljana - Crnuce, Phone: +386 1/ 537 4825, E-mail: alojzkralj7@gmail.com. Levec, Janez, D. Sc, born on October 23, 1943, retired Full Professor od Chemi­cal Engineering at the Faculty of Chemistry nd Chemistry Technology of the University of Ljubljana, and Researcher Emeritus od the National In­stitute of Chemistry. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Pirc, Raša, D. Phys. Sc., born on June 15, 1940. Professor of Physics and re­searcher at the Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Dept. of Theoretical Phys­ics. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Jamova 52, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-57-20. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Theoretical Physics, Jamova 39, SI­1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-35-88, Fax: +386 1/ 251-93-85, E-mail: rasa.pirc@ijs.si. Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organ­ic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Professor Emeritus of the University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of the SASA Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21, 1999. Home: Ticnica 26, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 1/ 755-11-40. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Vecna pot 113, SI­1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 4798 567, E-mail: branko.stanovnik@fkkt. uni-lj.si; SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: international@sazu.si. Tišler, Miha, D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home: Pod Gradom 32, SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Phone: +386 1/ 365­75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si. Tomaževic, Miha, D.Sc., born on September 19, 1942. Scientific Adviser at Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Lju­bljana, Professor of Earthquake Engineering and Masonry Structures at Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since May 21, 2009. Home: SI-1000 Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 41/667-497 Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, SI­1000 Ljubljana, Dimiceva 12, Phone: +386 1/ 280-44-00, Fax: +386 1/280­44-84, E-mail: miha.tomazevic@zag.si. Turk, Vito, D. Chem. Sc., born on June 27, 1937. Professor of Biochemistry. Sci­entific Adviser at the Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Mo­lecular Biology. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Lamutova 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 519-96-51. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology, Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-39­25, Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: vito.turk@ijs.si. Žekš, Boštjan, D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Home: Poštna 4, SI-1360 Vrhnika, Phone: +386 41 741-898. Office: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, 1000 Lju­bljana, Phone: + 386 1 543-76-18, + 386 1 543-76-00, Fax + 386 1 431-51-27 E-mail: bostjan.zeks@mf.uni-lj.si; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3. ASSOCIATE MEMBERS Brešar, Matej, born on September 26, 1963. PhD, Full Professor of Mathemat­ics at the Faculty of Natural Sciences and Mathematics of the University of Maribor and at the Faculty of Mathematics and Physics of the University of Ljubljana. Associate Member since June 18, 2015. Home: Kosarjeva 47b, 2000 Maribor, Phone.: + 386 2 251 47 34. Office: Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, tel. + 386 1 476 66 23, faks: + 386 1 251 72 81, or: Fakulteta za nara­voslovje in matematiko, Koroška c. 160, 2000 Maribor, Phone: + 386 2 229 36 91, Fax: + 386 2 251 81 80; E-mail: matej.bresar@fmf.uni-lj.si ali matej. bresar@um.si. Jerala, Roman, born on January 24, 1962, DSc of Chemical Sciences, Full Bio­chemistry and Molecular Biology Professor at the University of Ljubljana and Head of the Department of Synthetic Biology and Immunology at the National Institute of Chemistry in Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Office: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, E-mail: roman. jerala@ki.si. Knez, Željko, born on the August 26, 1954. Dr. Sci., Full Professor of Chemical Engineering at the Faculty of Chemistry and Chemical Technology of the University of Maribor. Associate Member since June 1, 2017. Home: Aljaževa 15, 2000 Maribor; Phone: + 386 2 320 3000, + 386 41 672 545; E-mail: zeljko.knez@guest.arnes.si. Office: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, Phone: + 386 2 22 944 31, 041 371 666; E-mail: zeljko.knez@um.si. Križan, Peter, born on May 21, 1958. PhD of Physical Sciences, Full Physics Professor at the Faculty of Mathematics and Physics of the University of Ljubljana, Research Councillor at the Jožef Stefan Institute, Visiting Professor at Nagoya University, Japan. Associate Member since June 1, 2017. Office: Fakulteta za matematiko in fiziko, UL, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, E-mail: peter.krizan@ijs.si. CORRESPONDING MEMBERS Boldyreva, Elena Vladimirovna, born on February 4, 1961, Chief Researcher at the Institute of Solid State Chemistry and Mechanochemistry, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences, Novosibirsk and Head of the Chair of Solid State Chemistry of Novosibirsk State University. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: Institute of Solid State Chemistry and Mechanochemistry, Siberian Branch of Russian Academy of Sciences, ul. Kutateladze, 18, Novosibirsk, 630128, Russian Federation, Phone: +73833321550, E-mail: boldyrev@solid. nsc.ru. Bratos, Savo, born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor of Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 24, 2e étage, Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris Cedex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 442-74-952, E-mail: bratos@lptmc.jussieu.fr. Carbonell, Ruben G., born on rojen December 27, 1947. Ph.D., Professor of Chemical and Biomolecular Engineering, North Carolina State University. Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 5217 Hartfelt Drive, Garner, NC 27529, Mobile: 919-971-2815, E­mail: ruben@ncsu.edu. Office: Kenan Institute for Engineering, Technology & Science, North Carolina State University, 1070 Partner’s Way, Hunt Library, Suite 5100, Raleigh, NC 27606; Phone: 919-515-5118 or 919-513-0050, Mobile: 919-971­2815, E-mail: ruben@ncsu.edu. Geiger, Manfred, born on June 13, 1941. Ph. D. in Mechanical Engineering. Professor of Manufacturing Technology, University Erlangen-Nürnberg, Germany. D. h. c. University of Ljubljana. Member of Berlin Brandenburg Academy of Sciences. Corresponding Member since May 21, 2009. Office: Lehrstuhl für Fertigungstechnologie, Friedrich-Alexander-Uni­versität Erlangen-Nürnberg, Egerlandstr. 13, D-91058 Erlangen, Germany. Phone: +49-9131/85-28599, Fax: +49-9131/85-27141, E-mail: geiger@lft.uni­erlangen.de. Haldane, Duncan, born on September 14, 1951, Professor of Physics at Prince­ton University, USA, co-recipient of the 2016 Nobel Prize in Physics, 2016. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: F. Princeton University, 330 Jadwin Hall, Princeton, NJ 08544-0708, USA, Phone: (609) 258-5856, Secretary: (609) 258-5650, (Antonia Sarchi, asarchi@princeton.edu). Fax: (609) 258-1549, E-mail: haldane@princeton.edu Lehn, Jean-Marie Pierre, born on September 30, 1939. Director of Laboratory of Supramolecular Chemistry at the Institute of Supramolecular Science and Engineering of the University of Strasbourg. Professor at the University of Strasbourg Institute of Advanced Study (USIAS). Nobel Prize for Chemis­try, 1987. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: ISIS, University of Strasbourg, 8, Allée Gaspard Monge, F-67000 Strasbourg, Phone: +33 368 / 85-51 45, Fax: +33 368 / 85-50 40, E-mail: lehn@unistra.fr. Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Mem­ber since April 23, 1987. Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04. Popovic, Dejan, Born on April 2, 1950, Professor Emeritus at Aalborg Univer­sity, Aalborg, Denmark and Professor by call as the Member of the SASA at the University of Belgrade. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: Faculty of Electrical Engineering, Bulevar kralja Aleksandra 73, 11000 Belgrade, Serbia, Phone: +381 11 321 83 45, +381 63 252 481, E-mail: dbp@etf.rs. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegi-um, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidel­berg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977. Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, p. f. 103980, D-69029 Heidel­berg, Phone: +49 622 1/ 516-272-270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bog-dan.povh@ampr-hd.mpg.de. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Sci­entific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@ incasr.ac.in. Sammut, Claude, born on March 9, 1956, Professor in the School of Computer Science and Engineering at University of New South Wales, Sydney, Aus­tralia, Head of the Artificial Intelligence Research Group. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: School of Computer Science and Engineering, The University of New South Wales, Sydney 2052 Australia, Email: c.sammut@unsw.edu.au, Phone: +61-2-9385-6932, Fax: +61-2-9385-5995. Scott, James Floyd, born on 4 May 1942. Full Professor of Physics, Director of research at Cavendish Laboratory, Physics Department at Cambridge University. Fellow of the Royal Society of London since 2008, SASA Cor­responding Member since 5 May 2011. Home: Thorndyke, Huntingdon Road, Cambridge CB3 0LG, U. K. Phone: 44(0)1223-277793 (home), E-mail: jfs32@hermes.cam.ac.uk Office: Department of Physics (QM), Cavendish Laboratory, Cambridge University, J. J. Thomson Avenue, Cambridge CB3 0HE, U. K. Villadsen, John, born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Phone: +45 49/ 707-709. Office: BioCentrum-DTU, Sřltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyn-gby, Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: jv@biocentrum. dtu.dk. SECTION FOUR Natural Sciences FULL MEMBERS Avšic - Županc, Tatjana, D. Sc., born on July 11, 1957. Professor of Microbiol­ogy and Immunology, University of Ljubljana, Medical Faculty, Institute of Microbiology and Immunology. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Head of Laboratory at the Institute of Microbiology and Immunology, Fac­ulty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Mocilnikarjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 529-20-87. Office: Institute of Microbiology and Immunology, Medical Faculty, Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-74-50, Fax: +386 1/ 543 74 01, E-mail: tatjana.avsic@mf.uni-lj.si. Gogala, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25, 2002 to May 6, 2008. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 5, 2011. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 5, 2011 to May 8, 2017. Home: Pot na Ticnico 6, SI-1351 Brezovica, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-26, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: matija.gogala@guest.arnes.si. Kiauta, Boštjan, D. Sc., born on January 20, 1937. Emeritus Professor of Cyto-taxonomy and Cytophilogeny of Invertebrates, State University in Utrecht, the Netherlands. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Murnikova 5, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-87-73; Cal-lunastraat 6, NL-5853 GA Siebengewald, The Netherlands, Phone: NL­(0)485-442772, E-mail: mbkiauta@gmail.com. Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser, retired. Emeritus Professor of Karstology, University of Nova Gorica. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to May 6, 2014. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2014 to May 8, 2017. Home: Cesta v Podboršt 12, p. p. 4959, SI-1231 Ljubljana – Crnuce. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: kranjc@sazu.si. Kreft, Ivan, D. Sc., Dr. h. c., born on November 23, 1941. Emeritus Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Kremžarjeva ulica 36, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1 517-44-29, E­mail: ivan.kreft@guest.arnes.si. Office: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1001 Ljubljana, Phone: +386 1 320-32-61. Macek, Jože, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emer­itus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 27, 2003 to April 22, 2008. Home: Jeranciceva 12, SI-1133 Ljubljana - Brod, Phone: +386 1/ 512-35-31. Sket, Boris, Ph. D., Full Professor, scientific Consultant at the Department of Biology at the Faculty of Biotechnology at the Univesity of Ljubljana. Born on July 30, 1936. Associated SASA Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Office: Department of Biology, Faculty of Biotechnology, p. o. BOX 2995, 1001 Ljubljana, Phone: 320-33-63, e-mail: boris.sket@bf.uni-lj.si. Turnšek, Dragica, D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Re­search Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993. Home: Tugomerjeva 4, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Novi trg 2, SI-1000 Lju­bljana, Phone: +386 1/ 470-63-73. Zorec, Robert, D. Sc., born on January 23, 1958. Professor of Pathophysiology, Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 8, 2017. Home: Brdnikova 31, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI­1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: robert.zorec@mf.uni-lj.si. Zupancic, Mitja, D. Sc., born on December 25, 1931. Phytocoenologist, Scien­tific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Re­search Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7, 2001. Home: Trubarjeva 61, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 432-41-66. Office: Jovan Hadži Institute of Biology, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/ 425-33-24. ASSOCIATE MEMBERS Anderluh, Gregor, born on July 15, 1969, PhD. in Biological Sciences, Full Bio­chemistry Professor at the Faculty of Biotechnology of the University of Ljubljana, Research Councillor at the Institute of Chemistry. Associate Member since June 1, 2017. Office: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, Phone: 01 476 02 61, E-mail: gregor.anderluh@ki.si. Gabrovšek, Franci, born on October 20, 1068. PhD in Physics, Associate Kars­tology Professor at the University of Nova Gorica, Scientific Advisor at the Karst Research Institute of the Scientific Research Centre of SASA in Pos­tojna. Associate Member since June 18, 2015. Home: Stara Vrhnika 79, 1360 Vrhnika, Phone: + 386 31 530 711, E-mail: gabrovsek@zrc-sazu.si. Office: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Phone: + 386 5 700 19 07. Kraigher, Hojka, born on September 4. 1956, DSc of Chemical Sciences, DSc of Agricultural Sciences from the field of forestry, Associate Professor at the Faculty of Biotechnology of the University of Ljubljana, Research Counsel-lor at the Slovenian Forestry Institute in Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Home: Brdnikova 31, 1125 Ljubljana, Phone: +386 1 256 13 84, +386 41 330 543, E-mail: hojkakz@gmail.com. Office: Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, Phone: 01 200 78 20, E-mail: hojka.kraigher@gozdis.si. CORRESPONDING MEMBERS Bosák, Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentolo-gist, Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2005. Office: Institute of Geology of the ASCR, v.v.i, Rozvojová 269, 165 00 Praha 6, CZ-16502 Praha 6, Lysolaje, bosak@gli.cas.cz. Ceulemans, Reinhart, born on January 15, 1954. Full Professor of Ecophysi­ology and Ecology of Vegetation at the Department of Biology, Head of Research of the group Plant and Vegetation and Ecology Director of the Research Center of Excellence ECO at the University of Antwerp, Belgium. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Oosterveldlaan 51, B-2610 Wilrijk (Antwerp), Belgium, E-mail: Re-inhart.Ceulemans@uantwerpen.be Office: University of Antwerp, Department of Biology, Universiteitsplein 1, B-2610 Wilrijk (Antwerp), Belgium, Phone: + 32 / 3265 2256 Mobile: ++32 478790696, E-mail: Reinhart.Ceulemans@uantwerpen.be Gušic, born on November 17, 1938, PhD. in Geology, Professor Emeritus at Za­greb University, Full Member oft he Croatian Academy of Sciences and Arts, Corresponding Member since 6 June 2019. Home: Križaniceva 3, HR-10000 Zagreb, Croatia. Office: Prirodoslovno-matematicki fakultet, Geološko-paleontološki za­vod, Horvatovac 102a, HR-10000 Zagreb, Croatia, Phone: +385 1 4606 102, +385 98 352 627, E-mail: gusic@hazu.hr. Ford, Derek Clifford, born on April 24, 1935, Doctor of Philosophy, Professor Emeritus of Geography and Earth Sciences at McMaster University (Cana­da). Corresponding Member since June 1, 2017. Home: 187 Cedar Island Road, Orillia, ON L3V 1T2, Canada, Phone: 17053263057, Mobile 17059550150, E-mail: dford@mcmaster.ca Haydon, Philip G., born on April 11, 1958. Ph. D. in Neurosciences, Head of De­partment for Neuroscience, University Tufts, Boston, USA. Corresponding Member since May 21, 2009. Office: Annetta and Gustav Grisard Professor and Chair Department of Neuroscience, Tufts University School of Medicine, 136 Harrison Avenue, Boston, MA 02111, USA. Phone: +1-617/636 2190, Fax: +1-617/636-2413. E­mail: philip.haydon@tufts.edu. Ilijanic, Ljudevit, born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geo-botany, Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: Savska cesta 1 a, HR-10000 Zagreb. Neher, Erwin, Ph. D., born on March 20, 1944. Professor of Physics, Director of the Max-Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen. Nobel Prize for Physiology and Medicine, 1991. Corresponding Member since June 1, 2007. Office: Max-Planck Institut für biophysikalische Chemie, Am Fassberg 11, D-37077 Göttingen, Phone: +49 551/ 201-1630, Fax: +49 551/ 201-1688, E­mail: eneher@gwdg.de. Nicod, Jean, born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography and Karst studies, University Aix-Marseille. Honorary doctor of Silesian University. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, FR-13012 Marseille, Fax: +33 491/ 930-026. Noble, Denis, born on November 16, 1936, CBE FRS FRCP held the Burdon Sanderson Chair of Cardiovascular Physiology at Oxford University from 1984 to 2004. Appointed Professor Emeritus and co-Director of Compu­tational Physiology at Oxford University. SASA Corresponding Member since May 5, 2011. Office: University of Oxford, Department of Physiology, Parks Road, Ox­ford, OX1 3PT, UK, denis.noble@dpag.ox.ac.uk. Parpura, Vladimir, born on December 5, 1946. MD, PhD (co-major in Zoology and Neuroscience), Professor of Neurobiology at University of Alabama at Bir­mingham, Birmingham, AL, USA. Corresponding Member since June 1, 2017. Office: 1719 6th Avenue South, CIRC 429, University of Alabama at Birmingham Birmingham, AL 35294-0021, Phone: +1-205-996-7369, Mobile: +1-951-288­4970, E-mail: vlad@uab.edu. Pignatti, Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930. Botanist, Phyto­coenologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E­mail: sandro.pignatti@gmail.com. Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, Univer­sity of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Universitŕ degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Via A. Valerio 32/34, IT-34127 Trieste, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855. Verkhratsky, Alexei, born on July 30, 1961, Professor of Neurophysiology at the Faculty of Life Sciences, The University of Manchester, UK. Corresponding Member since June 6, 2019. Office: The University of Manchester, Oxford Road, M13 9PT, Manchester, UK, +44 161 2755 414, alexej.verkhratsky@manchester.ac.uk SECTION FIVE Arts FULL MEMBERS Bernard, Emerik, painter, born on September 22, 1937. Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associ­ate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Gorenjska cesta 13A, SI-1370 Logatec, Phone: +386 1/ 754-26-78. Grafenauer, Niko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on De­cember 5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija, retired. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Bratovševa plošcad 21, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072, E-mail: nina.grafenauer@nova-revija.si. Jancar, Drago, writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Velika colnarska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-50-31. Office: Slovenska matica, Kongresni trg 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 422-43-42, Fax: +386 1/ 422-43-43, E-mail: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, re­tired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from April 22, 2008 to May 6, 2014. Home: Zabreznica 40 b, SI-4274 Žirovnica, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66. Studio: Prešernova 12, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: andrej.jemec@siol.net. Komelj, (Bogomil) Milcek, born on November 16, 1948. Ph. D., retired Associ­ate Professor at the Department of Art History at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since 5 May 2011, Full Member since June 1, 2017. Home: Glinškova plošcad 20e, 1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 537 18 83, Mobile: +386 41/ 737 863, E-mail: nada.sumi@ljubljana.si Kristl, Stanko, architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape ar­chitecture at the Faculty of Architecture and at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011. Home: Borsetova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail: s.kristl@biro-arcus.si. Lebic, Lojze, composer and conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Lju­bljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 6, 2014. Home: Ulica bratov Ucakar 134, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 518-31­55. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/ 425-34-23. Maticic, Janez, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Cor­responding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Lepi pot 10, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386 31/ 401-531. Mihelic, Milan, architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: Periceva 22, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-26-87. Office: Studio AB, Dunajska 29, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 436-14-48. Mušic, Marko Marijan, architect, born on January 30, 1941. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since June 1, 2007. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 2008 to February 27, 2014; Deputy President from December 17, 2013 to February 27, 2014; Presi­dent from February 27, 2014 to May 6, 2014. Home: Stari trg 11a, SI-1000 Ljubljana, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, E­mail: info@ateljemarkomusic.si. Office: SASA, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92. Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Slo­venian and Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993, Full Member since May 21, 2009. Home: Salita a Contovello 71, IT-34136 Trieste, Phone: +39 040/ 410-880. Simcic, Zorko, writer, playwright, born on November 19, 1921. Associate Mem­ber since May 5, 2005, Full Member since May 5, 2011. Home: Metelkova 7/B, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile: +386 1/ 31-200-866. Tršar, Drago, sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Mem­ber since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: Cesta na Rožnik 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 251-39-28. Studio: Svetceva 1, SI-1000 Ljubljana. ASSOCIATE MEMBERS Bratuša, Mirko, born on February 19, 1963, Sculptor, Full Sculpting Professor at the Department of Fine Art of the Faculty of Education of the University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 2019. Home: Linhartova cesta 42, 1000 Ljubljana, Phone: +386 41 692 516, E-mail: mirko.bratusa@guest.arnes.si. Office: Oddelek za likovno pedagogiko, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Kardeljeva plošcad 16, SI-1000 Ljubljana, Phone.: +386 1 5892 248, E-mail: mirko.bratusa@pef.uni-lj.si. Dekleva, Milan, born on October, 17, 1946. BA in Comparative Literature and Literary Theory, poet, author, playwright, essayist, translator. Associate Member since June 1, 2017. Home: Aljaževa 13, 1000 Ljubljana, E-mail: milan.dekleva@gmail.com. Jesih, Milan, born on April 14, 1950, poet, playwright and translator. Associate Member since June 6, 2019. Home: Ulica pregnancev 5, 1000 Ljubljana, Phone: +386 41 559 643, E-mail: milan.jesih@guest.arnes.si. Muhovic, Jožef, born on December 22, 1954. Fine Artist (painting, graphic art), Doctor of Philosophy, Full Professor of Art Theory at the Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Home: jozef_muhovic@t-2.net. Office: Akademija za likovno umetnost, Erjavceva 23. 1000 Ljubljana; E­mail: muhovicjo@aluo.uni-lj.si. Novak, Boris A., born on December 3, 1953. Poet, playwright, translator and author of youth literature, Full Professor at the Department of Compara­tive Literature and Literary theory at the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. Associate Member since June 1, 2017. Office: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 241-13-88, E-mail: boris-a.novak@guest.arnes.si. Rojko, Uroš, born on September 9, 1954. Full Professor of Composition at the Ljubljana Academy of Music of the University of Ljubljana, composer and clarinettist. Associate Member since June 18, 2015. Home: Tbilisijska 8, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 256 71 74, E-mail: ro­jkour@gmail.com, uros-rojko.de. Šenk Kosem, Nina, born on February 14, 1982, Composer, Assistant Professor of Music Composition. Associate Member since June 6, 2019. Home: Phone: +386 41 533 233, E-mail: senk.nina@gmail.com. CORRESPONDING MEMBERS Globokar, Vinko, born on July 7, 1934. Composer, Paris. Corresponding Mem­ber since June 1, 2007. Home: 82 Rue de Crimée, F-77019 Paris, Phone: +33 1/420-108-66, E-mail: vinkoglobokar@wanadoo.fr. Haderlap, Maja, born on March 8, 1961. PhD, poet, writer, playwright; Celovec/ Klagenfurt, Austria. Corresponding Member since June 1, 2017. Hamano, Toshihiro, born on December 6, 1937. Painter, graphic artist, sculptor, Takamatsu, Japan. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: 1-13-14 Matsushima-cho, Takamatsu, Kagawa, 760-0068 Japan. Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator, Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Mönchsberg 17/A, AT-5020 Salzburg. Konstantinovski, Georgi, born on July 29, 1930. Architect, Professor at the Fac­ulty of Architecture in Skopje, retired. Corresponding Member since June 1, 2007. Home: Ul. 6, br. 15, s. Bardovci, MK-1000 Skopje, Phone: +389 2/ 309-5864, GSM: + 389 70-338269; E-mail: g.konstantinovski@yahoo.com. Lipuš, Florjan, born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: Sele/Sielach 52, AT-9133 Miklavcevo/Miklauzhof. Maroevic, Tonko born on October 22, 1941. Scientific Consultant – Institute of Art History, Zagreb, retired Professor at the Department of Art History at the Zagreb Faculty of Arts, poet, comparativist, critic, essayist, translator. SASA Corresponding Member since 5 May 2011. Home: Gunduliceva 36, HR-1000 Zagreb, Phone: + 385 1 / 485-60-38. Office: Institut za povijest umjetnosti, Ul. grada Vukovara, 68/III, HR-1000 Zagreb, Phone: + 385 1/ 611-20-48. Neidhardt, Velimir, born on october 7, 1943. Architect, Zagreb, Croatia. Cor­responding Member since June 18, 2015. Office: Neidhardt Arhitekti d.o.o., Ilica 26, 10000 Zagreb, Croatia; Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, zrinski trg 11, Zagreb, Croatia. Oman, Valentin, born on December 14, 1935. Painter, Finkenstein/Bekštajn, Austria. Corresponding Member since June 18, 2015. Home: Villacher Weg 19, 9584 Finkenstein, Österreich, Phone: 0676 / 425 82 36 0676 / 425 82 35, E-mail: elisabeth@oman-valentin.com. Paljetak, Luko, born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editor-in-chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Gorica sv. Vlaha 155, HR-20000 Dubrovnik, Phone: +385 20/ 332-490. Podrecca, Boris, architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corre­sponding Member since April 23, 1987. Home: Architekturatelier Podrecca, Jörgerbadgasse 8, AT-1170 Vienna, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20, E-mail: boris.podrecca@ podrecca.at. Ugljen, Zlatko, born on September 15, 1929. Architect and designer. Professor at the Technical Faculty and Academy of Fine Arts in Sarajevo, retired. Cor­responding Member since June 1, 2007. Home: Hazima Šabanovica 3, BA-71000 Sarajevo, Phone: +387 33/ 212-413, E-mail: nnug5@bih.net.ba. SECTION SIX Medical Sciences FULL MEMBERS Cercek, Bojan, Ph. D., born on September 20, 1949. Cardiologist, Professor at the University of California, Los Angeles, and Director of the Coronary Care Unit at the Cedars-Sinai Medical Center, L. A. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: 4319 Manson Avenue, Woodlandhills, CA 91364, USA. Office: Cedars-Sinai Medical Center, 8700 Beverly Boulevard, Division of Cardiology, Room 5534, Los Angeles, CA 90048, USA, Phone: + 1/ 310-423­38-36, Fax: +1/ 310-423-02-45, E-mail: bojan.cercek@cshs.org. Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Fac­ulty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: Barvarska steza 7, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, Zaloška 7, SI­1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Emeritus Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: Komenskega 20/II, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, Korytkova 2, SI-1000 Lju­bljana, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-mail: dusan.ferluga@mf.uni-lj.si. Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Patho-physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Mem­ber since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Ilirska 8, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI­1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan.kordas@mf.uni-lj.si. Lamovec, Janez, D. Sc., born on April 14, 1941. Researcher at the Institute of Oncology in Ljubljana. Associate Member since June 1, 2007, Full Member since June 18, 2015. Home: Ul. Bratov Ucakar 132, SI-1000 Ljubljana. Office: Onkološki inštitut, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 587-97-19, E-mail: jlamovec@onko-i.si. Peterlin, Matija, D. Sc., born on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiol­ogy and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/ 665-2071. Office: University of California San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Par­nassus Aves., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, MD, Ph. D., born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Full Member since February 21, 2013. Home: Dermastjeva 17, SI-1235 Radomlje, Phone: +386 1/ 534-65-66. Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology, Vodnikova 62, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-55-33, Fax: +386 1/ 522-55-98. E-mail: meta.rozman@siol.net. Skaleric, Uroš, D. Sc., born on April 9, 1945. Professor at the Chair of diseases of oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Lju­bljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 2014. Home: Ul. bratov Jancar 25, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: uros.skaleric@mf.uni-lj.si. Sketelj, Janez, D. Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001, Full Member since June 1, 2007. Home: Jesihov štradon 47, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Zaloška 4, SI­1104 Ljubljana, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: janez.sketelj@mf.uni-lj.si. Strle, Franc, D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of Infectology at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infec­tious Diseases and Febrile Illnesses and Chairman of the Research Coun­cil of the University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003, Full Member since May 21, 2009. Home: Kmecka pot 20, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Japljeva 2, SI-1525 Ljubljana, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc. strle@kclj.si. Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 4, 2004 to April 22, 2008. Home: Gradišce 6, SI-1000 Ljubljana, Mobile: +386 41/ 778-235. Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Vrazov trg 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: +386 1/ 543-76-19, Fax: +386 1/ 543­76-01, E-mail: sasa.svetina@mf.uni-lj.si. ASSOCIATE MEMBERS Noc, Marko, born on March 6, 1963. Specialist of Cardiology, Vascular and Intensive Care Medicine. Head of the Intensive Care and Internal Care Medicine Department of the Ljubljana University Clinic, since 2001. Full Professor of Internal Medicine at the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana since 2007. Associate Member since 1 June, 2017. Office: Center za intenzivno interno medicino, Univerzitetni klinicni cent­er, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, Phone: + 386 1/ 522 37 90, Mobile: + 386 41 723 807; E-mail: marko.noc@mf.uni-lj.si. Serša, Gregor, born on March 4, 1956. Doctor of Sciences, Full Professor of Molecullar Biology and Radiobiology at the College of Health of the Fac­ulty of Health Sciences of the University of Ljubljana and Head researcher at the Department of Experimental Oncology at the Ljubljana Institute of Oncology. Associate Member since June 18, 2015. Home: Goce Delceva 78, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 31 648 015 Office: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, SI-1000 Ljubljana, Phone: + 386 1 58 79 434, E-mail: gsersa@onko-i.si CORRESPONDING MEMBERS Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939. Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES­08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50, Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acardesa@clinic.ub.es. Dimitrijevic, Milan R., born on January 27, 1931. Professor of Neurology, Head of Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: naisus@cs.com. Hausen, Harald zur, born on March 11, 1936. Virologist and Nobel Laureate, Heidelberg, Germany. Corresponding Member since June 18, 2015. Office: Im Neuenheimer Feld 280, 69120 Heidelberg, Germany, Phone: +49 / 6221 42 3850, E-Mail:zurhausen@dkfz.de Lajtha, Abel, born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N. S. Kline Institute, Orangeburg, N. Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Or-angeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845/ 398-55-30, Fax: +1 845/ 398­55-31, E-mail: lajtha@nki.rfmh.org. Milic-Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experi­mental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 4394 Circle Road, Montreal P. Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: +1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 398­7483. Shoenfeld, Yehuda, born on February 14, 1948. Appointed Professor of Medi­cine, Head, Department of Medicine ‘B’ and Center for Autoimmune Dis­eases, Sheba Medical Center, Incumbent of the Laura Schwarz-Kipp Chair for Research of Autoimmune Diseases, Tel-Aviv University, Israel. Corre­sponding Member since May 21, 2009. Home: Phone: +972-3/ 534-48-77. Office: Tel-Hashomer 52621, Israel. Phone: +972-3/-530-26-52, Mobile: +972-52/ 666-61-20, Fax: +972-3/-535-28-55, E-mail: shoenfel@post.tau. ac.il. Stĺlberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Emeritus Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala. Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751 85 Uppsala. Unger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Car­diac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Eu-ropaea. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, St-Peter-Bezirk 10, AT­5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: felix.unger@european-academy.at. Wernig, Anton, born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, Uni­versity of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Wernig Anton, D: Odertalweg 6, D-76275 Ettlingen, Germany, an-ton.wernig@ukb.uni-bonn.de, E-mail: anton.wernig@ukb.uni-bonn.de. SASA Library THE SASA LIBRARY IN 2019 In 2019, the SASA Library acquired and processed 8.190 units of monographic printed material and 1 estate, and wrote off 6.993 units of monographic and se­rial publications. At the end of 2019, the entire SASA Library fund comprised 563.276 units in total. The Library contributed 6.427 new bibliographic entries into the COBIB database, thus increasing the total SASA Library contribution to the said data­base to 236.156 bibliographic entries. 1.365 entries were created in the normative personal name base CONOR. We adopted 601 entries and verified 1.839. The total contribution of the SASA Library to the CONOR database thus stopped at 32.267 entries in the end of 2019. 3.123 entries were created for the purposes of SASA members' biographies and biographies of SRC SASA researchers. The statistics regarding the processing antiquated library material stand at 82 books, namely 1 from the 16th century, 7 from the 17th, 29 from the 18th and 46 from the 19th century respectively. The Library processed 1.113 of willed book units, predominantly from the estates of Academy Member Primož Simoniti and artist Zora Koren Škerk. Our staff actively worked on compiling poet France Balantic' s bibliogra­phy and critical reception of his art for publication in Folio 19 of the Biblioteka collection. As part of the cooperation on the OSICH project, the Library had revised, approved or updated 2.422 bibliographic entries. At the end of the five-year pe­riod (2015 to 2019), we contributed a total of 14.379 entries. We signed a cooperation contract between the Slovenian Academy of Sci­ences and Arts as the Instigator, the Science Research Centre at the Slovenian Academy of Sciences and Arts, the Institute of Information Sciences (IZUM), the National and University Library (NUK) and the computing company ArhivPro, Ltd., concerning the project of semiautomatic retrospective entry of SASA Library book material into the COBIB bibliography database. We updated the Web portal Slovenska biografija with 189 new citations for the Novi Slovenski biografski leksikon (initials B, C, C), currently only avail­able online; for 200 citations of the Primorski slovenski biografski leksikon, we outlined clearly structured biographic information and continued editing other structured information. In the end of 2019, the portal Slovenska biografija con­tained information on over 10.741 individuals and 119 families. The SASA Library was invited to participate at the scientific congress Digi­talna zbirka Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti - DiZbi.HAZU (the Digi­tal Collection of the Croatian Academy of Sciences and Arts) on its 10th anniver­sary. We presented the Web portal Slovenska biografija. We continued activities in the specialist professional bodies Osrednji spe­cializirani informacijski center za humanistiko (OSICH) and the Association of COBISS Members. The SASA Library also collaborated on the preparation of several exhibi­tions. The Library was particularly honoured by the visit of the Nobel Laureate for Physics of Slovenian descent, Professor Duncan Haldane, who spent a fair amount of time viewing some priceless book material from our vaults with con­siderable interest. Petra Vide Ogrin Head of SASA Library IMENSKO KAZALO CLANOV SAZU / MEMBERS IN ALPHABETICAL ORDER A Brajkovic, Vladislav 294 Anderluh, Gregor 11, 86, 151, 162–170, 187, 224, 248, 388 Andolšek-Jeras, Lidija 19, 292 Andric, Ivo 292 Apostolski, Mihailo 292 Avšic-Županc, Tatjana 11, 13, 40, 117, 149, 170–172, 240, 248, 367, 386 B Bajd, Tadej 11, 13, 18, 19, 28, 35, 41, 44, 47, 63, 69, 75, 77, 78, 86, 95, 96, 103, 106, 108, 109, 116, 118, 131, 143, 172, 282, 366, 367, 379 Bajec, Anton 292 Bajt, Aleksander 292 Balenovic, Krešimir 292 Barton, Derek Harold Richard 292 Bartoš, Milan 292 Batis, Janez 19, 292 Bedjanic, Milko 293 Beier, Friedrich-Karl 293 Belic, Aleksandar 293 Benac, Alojz 293 Benhart, František 293 Bergles, Arthur E. 293 Berkopec, Oton 293 Bernard, Emerik 11, 40, 45, 152, 172, 390 Bernik, France 11, 13, 17, 18, 35, 72, 87, 139, 173, 367, 374 Bernik, Janez 293 Bevk, France 293 Bezlaj, France 293 Blinc, Robert 18, 293 Bogdanovic, Milan 293 Boldireva, Jelena Vladimirovna 11, 147, 383 Bole, Jože 294 Borisevic, Nikolaj A. 294 Boršnik, Marja 294 Bosák, Pavel 11, 79, 151, 388 Brajdic, Ivan 294 Bratko, Ivan 11, 16, 35, 63, 64, 65, 143, 173, 380 Bratos, Savo 11, 147, 383 Bratož, Rajko 11, 15, 32, 61, 74, 113, 135, 173–174, 369 Bratuša, Mirko 11, 23, 30, 40, 154, 174, 285–287, 361, 392 Bravnicar, Matija 294 Brecelj, Bogdan 294 Brešar, Matej 11, 16, 35, 72, 147, 175, 382 Breznik, Anton 294 Brodar, Srecko 294 Broz - Tito, Josip 294 Brzin, Miroslav 294 Bujas, Zoran 294 Butozan, Vaso 294 C Cankar, Izidor 201, 294, 339, 340, 341 Carbonell, Ruben G. 11, 148, 384 Cardesa, Antonio 11, 86, 159, 397 Ceulemans, Reinhart 11, 86, 151, 388 Cevc, Emilijan 295, 340 Cigoj, Stojan 295 Cilenšek, Johann 295 Cooper, Henry R. jr. 11, 142, 376 Cronin, James W. 295 Cvetko, Dragotin 295 C Camo, Edhem 295 Celešnik, Franc 295 Cercek, Bojan 11, 86, 156, 394 Cernigoj, Avgust 130, 131, 295 Cop, Bojan 295 Cubrilovic, Vasa 295 D Deanovic, Mirko 295 Dekleva, Milan 11, 14, 41, 43, 52, 58, 105, 106, 113, 115, 154, 287, 289, 392 Dempsey, Charles G. 11, 23, 30, 138, 258–259, 361, 372 Demus, Otto 295 Despic, Aleksandar 296 Dimitrijevic, Milan R. 11, 159, 397 Dimnik, Martin 11, 142, 376 Djordjevic, Jovan 296 Djurdjev, Branislav 296 Djuricic, Ilija 296 Dolar, Davorin 296 Dolenc, Metod 296 Dolenc, Vinko V. 11, 156, 395 Dolinar, Lojze 296 Drovenik, Matija 19, 296 Drujan, Boris 296 Dyggve, Ejnar 296 E Elsner, Norbert 296 Emri, Igor 11, 14, 36, 37, 52, 55, 57, 58, 76, 87, 92, 94, 144, 175–177, 380 F Fajfar, Peter 11, 13, 14, 20, 37, 87, 144, 177, 337, 367, 380 Feil, Arnold 27, 296, 323–324, 366 Ferluga, Dušan 11, 86, 156, 177–179, 395 Fettich, Janez 297 Finžgar, Alojzij 297 Finžgar, Fran Saleški 297 Fischer, Kurt von 297 Flaker, Aleksandar 297 Flotzinger, Rudolf 11, 86, 138, 372 Ford, Derek Clifford 11, 151, 389 Forstneric, Franc 11, 13, 30, 35, 37, 87, 144, 178, 367, 380 Franchini, Aldo 297 Frangeš, Ivo 297 Fucic, Branko 297 G Gabrovec, Stane 91, 132, 297 Gabrovšek, Franci 11, 14, 30, 151, 178–179, 388 Gams, Ivan 297 Gantar, Kajetan 11, 15, 16, 18, 19, 62, 70, 71, 75, 103, 127, 140, 179–180, 263, 374 Gaspari, Maksim 297 Gavazzi, Milovan 297 Geiger, Manfred 11, 148, 384 Gerškovic, Leon 297 Gestrin, Ferdo 298 Geyer, Otto F. 298 Giesemann, Gerhard 11, 142, 377 Gleirscher, Gerhard 11, 138, 372 Gligoric, Velibor 298 Globevnik, Josip 11, 14, 15, 16, 27, 37, 52, 62, 72, 87, 89, 144, 180, 366, 380 Globokar, Vinko 11, 86, 155, 393 Gogala, Matija 11, 14, 16, 19, 20, 26, 38, 63, 80, 149, 180, 364, 386 Golia, Pavel 298 Golic, Ljubo 298 Gombocz, Wolfgang L. 12, 138, 372 Goricar, Jože 19, 298 Gosar, Peter 11, 145, 380 Grabec, Igor 11, 15, 86, 145, 180, 381 Grad, Anton 298 Gradnik, Alojz 130, 298 Grafenauer, Bogo 298 Grafenauer, Ivan 298 Grafenauer, Niko 11, 15, 42, 44, 45, 61, 152, 180–181, 356, 390 Grafenauer, Stanko 298 Grdenic, Drago 298 Greenberg, Marc Leland 12, 27, 35, 87, 89, 90, 121, 142, 236, 366, 377 Grickat-Radulovic, Irena 299 Grimic, Vill 299 Grošelj, Milan 299 Gubenšek, Franc 299 Gušic, Branimir 299 Gušic, Ivan 12, 23, 30, 151, 284, 361, 389 Gyergyek, Ludvik 299 H Haderlap, Maja 12, 28, 40, 87, 155, 366, 393 Hadži, Dušan 27, 35, 181, 299, 333–335, 366 Hadži, Jovan 299 Hafner, Stanislav 299 Hahn, Erwin Louis 299 Hajdin, Nikola 27, 35, 299, 336, 336–337, 337, 366 Haldane, Duncan 12, 23, 30, 35, 36, 75, 148, 278–279, 346, 361, 384 Hamano, Tošihiro 12, 45, 155, 393 K Handke, Peter 12, 28, 40, 87, 155, 366, 393 Hannick, Christian 12, 86, 142, 377 Härtel, Reinhard 12, 23, 30, 138, 259, 259–261, 361, 372 Hauptman, Ljudmil 299 Hausen, Harald zur 12, 159, 397 Haydon, Philip G. 12, 151, 389 Hegedušic, Krsto 300 Herak, Milan 300 Hieng, Andrej 300 Höfler, Janez 11, 137, 181–182, 259, 324, 341, 371 Horvat, Matija 300 Hottinger, Lukas Conrad 300 Hribar, Valentin 11, 15, 62, 76, 129, 135, 182, 369 I Ibrovac, Miodrag 300 Ilešic, Svetozar 300 Ilijanic, Ljudevit 12, 151, 389 Ingolic, Anton 300 Inkret, Andrej 300 Ivic, Milka 300 Ivic, Pavle 300 J Jakac, Božidar 300 Jakopic, Rihard 300 Jakopin, Franc 300 Jama, Matija 300 Jancar, Drago 11, 28, 40, 41, 43, 44, 46, 87, 152, 182–183, 199, 223, 366, 390 Jemec, Andrej 11, 14, 15, 19, 40, 41, 45, 46, 61, 62, 86, 126, 153, 183, 198, 201, 287, 356, 391 Jerala, Roman 11, 23, 30, 35, 36, 37, 87, 122, 147, 183, 276–278, 335, 361, 383 Jesenšek, Marko 11, 14, 15, 16, 35, 44, 52, 59, 63, 64, 67, 69, 70, 97, 102, 104, 105, 141, 173, 189–191, 192, 202, 236, 238, 250, 251, 333, 375 Jesih, Milan 11, 23, 30, 40, 44, 45, 155, 192, 287–291, 361, 392 Jovcic, Dimitrije 301 Jurancic, Janko 301 Kahl, Hans-Dietrich 301 Kalin, Boris 301 Kalin, Zdenko 301 Kambic, Vinko 301 Karamata, Stevan 301 Kardelj, Edvard 301 Karnicar, Ludvik 12, 70, 71, 86, 127, 142, 180, 377 Katritzky, Alan R. 301 Kenk, Roman 301 Kermauner, Taras 288, 301 Kermavner, Dušan 301 Kernel, Gabrijel 11, 145, 381 Kiauta, Boštjan 11, 149, 192, 386 Kidric, Boris 302 Kidric, France 18, 302 Klingemann, Hans-Dieter 12, 138, 372 Klopcic, Mile 302 Kmecl, Matjaž 11, 14, 86, 140, 192–193, 375 Knez, Željko 11, 14, 37, 52, 86, 87, 147, 193–198, 383 Koblar, France 302 Kochansky-Devidé, Vanda 302 Kogoj, Franjo 302 Komelj, Milcek 11, 13, 16, 40, 41, 47, 63, 67, 69, 87, 126, 131, 153, 198–202, 287, 289, 367, 391 Koneski, Blaže 302 Konstantinovic, Zoran 302 Konstantinovski, Georgi 12, 155, 393 Kordaš, Marjan 11, 14, 15, 16, 63, 157, 395 Korošec, Viktor 255, 302 Kos, Božidar 302 Kos, Gojmir Anton 302 Kos, Janko 11, 28, 87, 140, 173, 189, 191, 192, 202–203, 238, 375 Kos, Milko 19, 85, 125, 302 Kosmac, Ciril 302 Kossack, Georg 303 Kostrencic, Marko 303 Košak, Silvin 12, 138, 372 Košir, Alija 303 Kovacic, Lojze 303 Kovic, Kajetan 303 Kozak, Juš 303 Kozar - Mukic, Marija 12, 23, 30, 142, 265–267, 361, 377 Kozina, Marjan 87, 303 Koželj, Venceslav 303 Kraigher, Hojka 11, 14, 23, 30, 37, 49, 87, 117, 151, 203, 283–284, 361, 388 Kralj, Alojz 11, 14, 18, 36, 37, 97, 126, 145, 180, 206, 282, 351, 381 Kranjc, Andrej 11, 13, 14, 19, 37, 49, 76, 95, 101, 117, 149, 206, 386 Kranjc, Janez 11, 23, 30, 44, 138, 207, 225, 241, 255–256, 361, 371 Kranjec, Miško 303 Krašovec, Jože 11, 15, 19, 61, 62, 77, 86, 110, 140, 207–208, 375 Krašovec, Metka 199, 303 Krašovec, Stane 303 Kratochvíl, Josef 303 Kravar, Miroslav 303 Krbek, Ivo 303 Kreft, Bratko 18, 304 Kreft, Ivan 11, 15, 149, 208–210, 387 Krek, Gregor 19, 207, 304 Krek, Uroš 86, 304 Kretzenbacher, Leopold 304 Kristl, Stanko 11, 14, 130, 153, 391 Križan, Peter 11, 23, 36, 91, 147, 210–213, 339, 383 Krklec, Gustav 304 Krleža, Miroslav 304 Kuhelj, Anton 18, 304 Kühn, Othmar 304 Kumbatovic, Filip Kalan 304 Kuret, Niko 304 Kurkina, Ljubov Viktorovna 12, 142, 377 Kušej, Gorazd 19, 304 Kušej, Rado 304 Kyovsky, Rudi 305 L Lajovic, Anton 305 Lajtha, Abel 12, 159, 397 Lamovec, Janez 11, 15, 62, 157, 395 Laroche, Emmanuel 305 Lauer, Reinhard 12, 142, 378 Lavrac, Ivan 305 Lavric, Božidar 18, 305 Lavrin, Janko 305 Lebic, Lojze 11, 13, 14, 20, 41, 42, 52, 61, 66, 86, 87, 153, 213–214, 356, 367, 391 Leeming, Henry 305 Lehn, Jean-Marie Pierre 12, 86, 148, 384 Lencek, Rado L. 305 Levec, Janez 11, 145, 214 Lipuš, Florjan 12, 28, 40, 88, 155, 366, 394 Lobe, Feliks 305 Logar, Janez 305 Logar, Valentin 268, 305, 326, 330 Lorkovic, Zdravko 305 Luckmann, Thomas 306 Lukic, Radomir 306 Lukman, Franc Ksaver 306 Lunacek, Pavel 306 M Maceljski, Milan 306 Macek, Jože 11, 19, 39, 61, 86, 150, 209, 214, 356, 387 Madžar, Ljubomir 12, 138, 373 Majer, Boris 306 Maksimovic, Desanka 306 Mansfield, Peter 306 Mardešic, Sibe 306 Maroevic, Tonko 12, 41, 61, 125, 126, 156, 222, 357, 394 Martinovic, Juraj 12, 142, 378 Matevski, Mateja 306 Maticetov, Milko 27, 34, 106, 107, 108, 250, 266, 268, 306, 355, 366 Maticic, Janez 11, 45, 61, 153, 215, 291, 357, 391 Matjašic, Janez 306 Maver, Igor 11, 23, 30, 141, 215–216, 261–263, 263, 361, 376 Mavretic, Anton 27, 35, 306, 338–339, 366 Mayer, Ernest 19, 307 McLaren, Anne 307 Mekuli, Esad 307 Melik, Anton 307 Melik, Vasilij 307 Menart, Janez 307 Mencinger, Jože 11, 13, 14, 15, 16, 20, 31, 52, 58, 62, 63, 129, 135, 216, 367, 369 Menis, Gian Carlo 12, 139, 373 Merchant, Mylon Eugene 307 Merhar, Boris 307 Merků, Pavle 87, 307 Micevski, Kiril 307 Michie, Donald 307 Mihajlovic, Mihajlo Lj. 308 Mihalic, Slavko 308 Mihelic, France 308, 341 Mihelic, Milan 11, 14, 153, 391 Milcinski, Janez 18, 308 Milcinski, Lev 308 Milic-Emili, Joseph 12, 159, 397 Minatti, Ivan 308 Mlinar, Zdravko 11, 14, 31, 52, 129, 135, 216–218, 369 Mlinaric, Jože 11, 132, 136, 369 Mohorovicic, Andre 308 Molč, Vojeslav 308 Moravec, Dušan 308 Moskovich, Wolf 12, 142, 378 Moszynski, Leszek 308 Muhovic, Jožef 11, 14, 40, 45, 47, 52, 61, 86, 155, 200, 218–219, 393 Müller, Karl-Alexander 12, 148, 384 Müller-Karpe, Hermann 308 Murko, Matija 27, 34, 103, 104, 190, 191, 250, 267, 308, 355, 366 Mušic, Marjan 41, 129, 131, 308 Mušic, Marko Marijan 11, 14, 18, 19, 41, 129, 130, 154, 219–220, 392 Mušic, Zoran 309 N Nahtigal, Rajko 18, 309 Negovski, Vladimir A. 309 Neher, Erwin 12, 86, 152, 389 Nejedly, Zdenek 309 Neubauer, Robert 309 Neuhäuser, Rudolf 12, 142, 378 Nicod, Jean 12, 152, 389 Nitsch, Kazimierz 309 Noble, Denis 12, 152, 389 Noc, Marko 11, 26, 47, 158, 220–221, 365, 396 Nougayrol, Jean 309 Novak, Boris A. 11, 15, 28, 34, 40, 41, 42, 43, 63, 69, 88, 106, 126, 155, 169, 222–224, 289, 366, 393 Novak, Franc 309 Novak, Grga 309 O Ocvirk, Anton 309 O'Loughlin, Niall 12, 139, 373 Olszak, Waclaw 309 Oman, Valentin 12, 156, 394 Orešnik, Janez 11, 15, 59, 140, 375 Oštir, Karel 309 P Pahor, Boris 11, 40, 46, 154, 224, 392 Paljetak, Luko 12, 156, 394 Panteleev, Dimitr 310 Parpura, Vladimir 12, 86, 152, 390 Paternu, Boris 11, 14, 141, 224, 276, 375 Paulin, Alfonz 310 Pavcek, Tone 19, 310, 326 Pavcnik, Marijan 11, 14, 15, 33, 52, 62, 118, 136, 224–227, 325, 370 Pavicevic, Branko 310 Pavlov, Todor 310 Pavšic, Vladimir – Bor Matej 310 Pécsi, Márton 310 Peklenik, Janez 310 Perovic, Slobodan 27, 310, 324, 324–325, 366 Persianinov, Leonid Semenovic 310 Peterlin, Anton 310 Peterlin, Matija 11, 157, 227, 395 Pignatti, (Sandro) Alessandro 12, 152, 390 Pirc, Raša 11, 145, 227, 381 Pirjevec, Jože 11, 14, 61, 136, 227, 228, 357, 370 Pitamic, Leonid 310 Plecnik, Jože 46, 129, 130, 310, 339, 340 Plemelj, Josip 89, 311 Plenicar, Mario 311 Pleterski, Janko 311 Podrecca, Boris 12, 156, 394 Pogacnik, Jože 311 Pohl, Heinz Dieter 12, 143, 378 Poldini, Livio 12, 152, 390 Polec, Janko 311 Popov, Andrej Vladimirovic 311 Popovic, Dejan 12, 23, 30, 35, 148, 280, 281, 282, 361, 385 Potrc, Ivan 311 Povh, Bogdan 12, 148, 385 Prelog, Vladimir 311 Pretnar, Stojan 311 Prevoršek, Dušan C. 311 Prokop, Otto 311 Prunc, Erich 312 Pusic, Eugen 312 R Rajicic, Stanojlo 312 Rakovec, Ivan 312 Rammelmeyer, Alfred 312 Ramovš, Fran 18, 19, 312 Ramovš, Primož 19, 86, 312 Rant, Zoran 312 Rao, Chintamani Nages Ramachandra 12, 86, 148, 385 Ravnikar, Edvard 130, 312 Rebula, Alojz 199, 312 Rechinger, Karl Heinz 312 Regen, Ivan 312 Rigler, Jakob 313 Rojko, Uroš 11, 14, 30, 46, 47, 52, 58, 86, 155, 228, 240, 393 Rothe, Hans 12, 143, 378 Rozman, Blaž 11, 15, 62, 86, 157, 231, 395 Rumpler, Helmut 313 Rus, Veljko 27, 33, 128, 129, 216, 217, 313, 357, 366, 377 S Saeverud, Harald 313 Safar, Peter 313 Salecl, Renata 11, 15, 31, 62, 138, 231–232, 371 Salopek, Marijan 313 Samec, Maks 313 Sammut, Claude 12, 23, 30, 35, 148, 282–283, 283, 361, 385 Savic, Pavle 313 Scalon, Cesare 12, 86, 139, 173, 260, 373 Scott, James Floyd 12, 148, 385 Seidl, Ferdinand 313 Serša, Gregor 11, 13, 30, 48, 158, 232, 234, 367, 397 Sever, Savin 313 Severn, Roy Thomas 313 Shoenfeld, Yehuda 12, 159, 398 Simcic, Zorko 11, 27, 42, 61, 88, 154, 234, 357, 366, 392 Simoniti, Primož 179, 199, 313, 345, 347 Sirotkovic, Jakov 313 Skaleric, Uroš 11, 13, 19, 157, 219, 234, 367, 396 Sket, Boris 11, 14, 38, 122, 150, 234–235, 387 Sketelj, Janez 11, 14, 157, 236, 396 Skok, Petar 314 Slodnjak, Anton 314 Snoj, Marko 11, 13, 14, 15, 16, 30, 35, 44, 52, 58, 59, 63, 65, 67, 69, 70, 86, 97, 103, 105, 106, 108, 141, 236, 265, 367, 376 Sovrč, Anton 314 Spacal, Lojze Luigi 314 Spinozzi Monai, Liliana 12, 23, 30, 143, 267–269, 269, 361, 378 Splichal, Slavko 11, 13, 31, 32, 33, 44, 46, 52, 55, 57, 58, 98, 129, 136, 236–237, 367, 370 Stĺlberg, Erik Valdemar 12, 159, 398 Stankovic, Siniša 314 Stankowski, Jan 314 Stanonik, Janez 314 Stanonik, Marija 11, 104, 105, 107, 108, 109, 141, 238–239, 250, 267, 376 Stanovnik, Branko 11, 13, 14, 15, 16, 25, 26, 36, 37, 62, 72, 74, 75, 78, 81, 146, 239, 364, 367, 381 Stefanovic, Dimitrije 12, 86, 139, 373 Stelč, France 125, 314, 340 Stern, Pavao 314 Stevanovic, Petar 314 Straus, Jože 12, 139, 373 Strle, Franc 11, 14, 52, 86, 158, 170, 239–240, 396 Stuhlpfarrer, Karl 314 Stupica, Gabrijel 314 Supicic, Ivan 12, 139, 373 Svane, Gunnar Olaf 314 Svetina, Saša 11, 19, 47, 158, 241, 396 Szentágothai, János 314 Š Šalamun, Tomaž 315 Šašel, Jaroslav 315 Šeligo, Rudi 315 Šelih, Alenka 11, 15, 18, 20, 27, 31, 32, 33, 62, 63, 77, 88, 89, 95, 96, 136, 241, 366, 370 Šenk Kosem, Nina 11, 23, 30, 40, 45, 88, 155, 241, 241–242, 290–291, 361, 393 Šercelj, Alojz 315 Šidak, Jaroslav 315 Škerjanc, Lucijan Marija 87, 315 Škerlj, Milan 315 Škerlj, Stanko 315 Šlebinger, Janko 315 Šnuderl, Makso 315 Štampar, Andrija 315 Štih, Peter 11, 13, 14, 15, 19, 24, 27, 32, 33, 52, 61, 67, 74, 75, 103, 123, 124, 132, 137, 242–243, 257, 258, 261, 362, 366, 367, 370 Šuklje, Lujo 315 T Tavano, Sergio 12, 139, 374 Tavcar, Alois 315 Tavcar, Igor 315 Taylor, Alan John Percival 316 Teržan, Biba 11, 14, 27, 31, 32, 33, 132, 137, 243–244, 366, 371 Tesničre, Lucien 316 Teune, Henry 316 Tišler, Miha 11, 146, 244, 382 Todorovic, Kosta 316 Tokarz, Bozena 12, 143, 379 Tokarz, Emil 12, 23, 30, 143, 269–273, 361, 379 Tolstoj, Nikita Iljic 268, 316 Tomaževic, Miha 11, 14, 37, 88, 146, 245, 382 Tomovic, Rajko 27, 316, 365 Toporišic, Jože 270, 316, 326 Trofenik, Rudolf 316 Trontelj, Jože 18, 316 Trstenjak, Anton 316 Tršar, Drago 11, 40, 42, 45, 154, 245, 287, 392 Turk, Vito 11, 146, 245, 382 Turnšek, Dragica 11, 24, 38, 120, 150, 363, 387 U Udovic, Jože 316 Ugljen, Zlatko 12, 86, 156, 394 Unger, Felix 12, 159 Ušenicnik, Aleš 316 V Vavilov, Sergej Ivanovic 317 Vavpetic, Lado 317 Veber, Franc 317 Velimir, Neidhardt 12, 156, 394 Verc, Ivan 12, 23, 30, 143, 273–276, 361, 379 Verkhratsky, Alexei 12, 23, 152, 162, 165, 172, 247, 248, 285, 361, 390 Vidav, Ivan 16, 17, 72, 317, 368 Vidmar, Josip 18, 317 Vidmar, Milan 18, 317 Vilfan, Sergij 317 Villadsen, John 12, 148, 385 Vodopivec, Peter 11, 23, 30, 138, 246–247, 256–258, 361, 371 Vodovnik, Lojze 19, 27, 37, 61, 126, 180, 206, 317, 351, 355, 366 Volkov, Mstislav Vasiljevic 317 Vouk, Vale 318 Vratuša, Anton 318 Vrišer, Igor 318 Vucenov, Dimitrije 318 Vuga, Saša 318 W Wakounig, Marija 12, 86, 139, 374 Waugh, John S. 318 Wernig, Anton 12, 86, 159 Wolfram, Herwig 12, 86, 139, 374 Wollman, Frank 318 Woschitz, Karl Matej 12, 143, 379 Wraber, Maks 318 Z Zadnikar, Marijan 132, 318, 340 Zadravec, Franc 318 Zajc, Dane 27, 41, 113, 114, 115, 181, 203, 318 Závada, Vilem 318 Ziherl, Boris 18, 318 Zlobec, Ciril 18, 19, 199, 319 Zorec, Robert 11, 13, 14, 19, 24, 47, 52, 65, 76, 77, 97, 116, 119, 150, 162, 165, 169, 170, 172, 247–249, 361, 367, 387 Zorko, Zinka 27, 33, 189, 249, 319, 325–333, 366 Zupancic, Crtomir 319 Zupancic, Mitja 11, 14, 15, 62, 117, 150, 249, 387 Zupancic, Rihard 319 Zupanec-Sodnik, Anica 319 Zwitter, Fran 319 Ž Žekš, Boštjan 11, 13, 14, 16, 18, 36, 52, 72, 146, 367, 382 Žele, Andreja 11, 15, 23, 25, 30, 34, 35, 44, 59, 104, 106, 108, 141, 191, 249–252, 263–265, 361, 363, 376 Žižek, Slavoj 11, 86, 137, 252–253, 371 Župancic, Andrej O. 319 Župancic, Oton 319 ISSN 0374–0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 70. KNJIGA 2019 Uredniški odbor: Tadej Bajd, Robert Zorec, Peter Štih Glavni in odgovorni urednik: Uroš Skaleric Zbiranje gradiva in urejanje: Veronika Simoniti Jezikovni pregled: Vladka Tucovic Sturman Prevod: Špela Truden Izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Prelom: Medija graficno oblikovanje, d. o. o. Tisk Abo Grafika, d. o. o. Ljubljana, 2020