GDK: 228.81 :945.2 Kako predstaviti pragozd Tomaž HARTMAN* 1 OO LET VAROVANJA NARAVNE DEDIŠČINE- PRAGOZDOV NA KOČEVSKEM Ob jubilejih - in 1 OO-letnica zaščite pra- gozdov (med prvimi v Evropi!) to prav gotovo zasluži - pobrskamo po arhivih iščoč sledi prednamcev, ki so z naravovar- stveno mislijo videli v prihodnost. »Drobna« pripomba:"· .. naj ostane pragozd .. ·" nam je pred sto leti in sredi nepreglednih reških pragozdov obvarovala dragoceno naravno dediščino. Glede na >>naravovarstvenost« predpisa- nega prebiralnega gospodarjenja za viso- kokraške jelovo-bukove gozdove - v nas- protju s tedanjimi v Evropi strokovno uteme- ljenimi golosečnjami- pripisujemo tudi prvo pobudo za zaščito pragozdov sestavljalcu gozdnogospodarskega plana dr. Leopoldu Hufnaglu, takratnemu centralnemu ravna- telju Auerspergove posesti. Večina današnjih pragozdov na Kočev­ skem je >•priznanih in zavarovanih" v prvih revizijskih elaboratih leta 1904 in 1914 (pregledali smo mikrofilme, originale hrani Auerspergov arhiv v Avstriji) . Nato se zapisi o kočevskih pragozd nih ostankih množijo: od naštevanja in predlogov za zavarovanje naravne dediščine do raziskovalnih projek- tov (glej Pregled razprav o pragozdovih in gozdnih rezervatih v Sloveniji - Mlinšek 1989). Kratkih - dolgih sto let. Smo naredili malo ali veliko? VAROVATI AU PREDSTAV ITI - ZAKAJ Morda veliko, saj se posebno na Kočev­ skem radi ponašamo z naravno ohranjeno gozdno krajino, in tudi premalo, saj so bili že zavarovani pragozdovi okrnjeni ali izse- kani pravzaprav pred nekaj desetletji. Naloženo znanje, oprema rezervata in pripravljenost gozdarjev so vse bolj odpirali vrata v pragozd. Radovednim raziskoval- cem, ki so z barvo in številkami nokrasili« »Oddelka 38 in 39 naj se kot pragozd ohranita, zato je tu vsaktera raba izključena. (( Znamenita ,,zaščitna« pripomba je zapisana v prvem gozdnogospodarskem načrtu na Kočevskem: Herzogtum Gottschee Wirtschaftsplan der Betriebsklasse l. GOTENITZER-GEBIRGE Giltig vom 1. Janner 1892 • Tomaž Hartman, dipl. 1nz. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, 61330 Kočevje, Rožna ulica 39, Slovenija 310 G. V. 5-6192 Vojvodstvo Kočevje Gospodarski načrt Gospodarski raz. l. GOTENIŠKO POGORJE Veljavnost od 1 . januarja 1892 kar precej pragozdnih dreves, so sledili zelo različni obiski: strokovne in šolske ekskurzije, seminarji in pragozdne okrogle mize, fotografi, časopis in televizija. Dober glas, ki je segel v deveto vas, je pripeljal tudi prve turiste, saj so ogled pragozdov (kljub opozorilom gozdarjev) ponudile vse novopečene turistične agencije na Kočev­ skem. Ob vse bolj nujnem varovanju pragozda smo obiske - z redkimi izjemami - omejili na obmejni pas; razširili in označili pa smo varovalni pas, ki postaja »pragozd za obi- skovalce«. Splošna varoval nost in naravi prijaznejše vedenje bo poudarjeno z razvo- jem naravnega parka Kočevske. 'Očitna je vse večja (ne)strpnost do one- snaženja ·okolja - posebno nevarna za gozd. Posameznik dojema trenutno danost, ki se mu dozdeva - zaradi dolgoživosti drevesa ali gozda- trajna in nespremenlji- va. Nekdaj oddaljena, mogočna pragozdna pogorja so danes ob onesnaženem zraku kislem dežju, preštevilčni divjadi in obiska~ valcih skrčena na dober ducat pragozdnih ostankov, ki po kritični strokovni definiciji prenesejo le ime - gozd s pragozdnim značajem. ln vendar - tako (ne)vajene modernega okolja nas stik s pradavnine, notranji mir, ali pa samo nenavadnost mogočnih trhle- žev vedno znova očara in prevzame. Prvo- bitnost in drugačnost ter človekov intimni odnos do življenja, često nedojemljiv, nerazložljiv... opravičuje ime: pragozd. Redek in ogrožen, a prav zato tako drago- cen, je naš pragozd naravni spomenik in dediščina, ki jo s spoštovanjem varujemo. Podobna občutja so verjetno pred stole- tjem budila umne gozdarje k zaščiti prvo- bitne narave. Danes pa nam pragozd po- meni tudi edinstveno raziskovalno delavni- co, saj je ekosistem, ki se tisočletja polede- nih dob samodejno razvija, vsekakor vredno posnemati. Vendar pragozd ni samo učilna vse bolj sonaravnejšemu gozdarju; zanimiv postaja fiziku, kemiku, zdravniku, energetiku, psihologu, umetniku... saj hrani starodavna in preverjena sporočila o stabilnosti, varnosti in harmoniji preživetja. Naj - ohranjenost in mehanizem samo- delovanja pragozdnega ekosistema vseka- kor še čaka na podrobne analize strakov- nja kov. Večnamenski gozdni perpetuum mobi le pa nam je imperativ! Drugačna duhovna, estetska razsežnost večnega pragozda pa je morda v premislek in poudarek človeku, majhnemu in spoštlji- vemu med stoletnimi orjaki pramatere Na- rave. Zato je pravi odgovor: varovati IN pred- staviti; pa tudi spoštovati, raziskati, razume- ti, posnemati, razširiti ... Pragozd ni in je tu zaradi nas. VAROVATI IN PREDSTAVITI- KAKO? Nasprotje med varovati in predstaviti vse- kakor ni navidezno. Skušajmo ga preseči z razčlenitvijo nekaterih vlog in omejitev, ki jih danes »nalagamo« pragozdu; in ne pozabimo: več glav- več ve. Naravna dediščina: zakonsko varova- nje z varstvenimi režimi in dovoljenimi izje- mami (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter gozdarstvo). Obisk pragozd- nega rezervata je praviloma voden. Raziskovalno delo: obvezno prijavljeno pri BF - gozdarstvo in GG-ju; čim manj vpliva na ekosistem, le z najnujnejšimi vid- nimi oznakami na terenu. Za zbiranje po- datkov glej navodila: Knjiga opazovanj v gozdnih rezervatih Slovenije. Strokovna monografija naj ima tudi opremo vsebine: poljuden tekst v atraktivni zloženki, posterji, povzetki v tujem jeziku, fotodokumentaci- ja ... Vzgojno - poučen: je pragozd prilož- nost za našo »zeleno politiko«, srečanja z mladino, strokovno javnostjo, umetniki, po- potniki ... in nazadnje z radovednimi turisti. Razgledani strokovno-poljudni besedi daje mogočna naravna scena še posebno moč in preblisk za snovanje novih idej. Strokovne ekskurzije: omejene na del pragozda, množičnejše le ob meji rezervata s stalnim predstavitvenim stojiščem. Druge ekskurzije naj bodo omejene le na predsta- vitveno stojišče ob meji pragozda ter opremljen zaščitni pas. Turizem: le· ·za nekaj objektov; omejen izključno na razškjeni, opremljeni, »aranži- rani« zaščitni pas rezervata. Steze do pra- gozdnega rezervata niso označene; redke Pragozd (foto : Tomaž Hartman) G. V. 5·6/92 311 posameznike, ki sami poiščejo pragozd, opozori informativna tabla na izjemnost zaščitenega predela in vedenje v rezervatu. Posebnosti: se upošteva za vsak pra- gozd posebej (npr. - časovna omejitev obiska v času gnezdenja redke ptice ... ). Naštetih je le nekaj osnovnih misli, šte- vilne podrobne razčlenitve ZAKAJ in KAKO so potrebne in so drugačne za vsak gozdni rezervat. Vendar ne čakajmo - stiki z jav- nostjo in turizem so pred vrati. Pri razbremenitvi pragozdov nam bo v pomoč razširjena mreža gozdnih rezerva- tov (167 objektov skupne površine 9040 ha - glej: Mlinšek in sodelavci 1980), ki bi jo kazalo kot .,zdrave« naravne celice razširiti tudi na zunajgozdni prostor, saj smo pove- zanost in mnogoterost živega sveta mar- sikje že močno okrnili. Predstavitvene de- javnosti, učne poti . . . in turizem naj bi prestavili v »nove pragozdove« s poudar- jeno vzgojno-poučno vlogo. AAJHENAVSKI ROG - »NOVI« PRAGOZD Dobra volja, prizadevnost in odprta vrata gozdarjev so (nova?) vsebina našega dela. Tako so stiki z javnostjo- obiski šol, ekskur- zije (npr. GG Kočevje - Prelesnik Tone) postali tradicionalni. Zato bomo - skoraj 1 000 obiskovalcem na leto - odprli vrata v na novo ))aranžiran« pragozd Rajhenavski Rog. Kot del vsebine prihodnjega Kočev­ skega parka zapisujem prve zamisli o opremi gozdnega-naravnega rezervata na Rogu: - pragozd Rajhenavski Rog je s 150 in več metrskim razširjenim zaščitnim pasom del zaokroženega centralnega predela na Rogu, ki je s kulturno-pričevalno-zgodovin~ sko (roška žaga), naravno dediščino (pra- gozd) in drugo opremo (dostopi, tabori ... ) ena osrednjih ))akupunkturnih« točk Kočev­ skega parka; - pragozd je kot naravni spomenik, bo- gastvo živega, šola sožitja in preživetja ... z vodstvom predstavljen obiskovalcem le na mini pragozdni učni poti v razširjenem zaščitnem pasu; - dostopi ostanejo neoznačeni vse do aktiviranja načrtovane celostne ponudbe na Rogu. Upoštevamo estetsko vlogo go- zda ob cestah, vlakah, poteh ... ; - pešpot pripelje do vstopa v »novi« pragozd - razširjeni zaščitni pas, kjer je prva informativna tabla z imenom pragozd- nega rezervata, opozorilom o posebnosti zaščitenega predela, potrebnem vedenju v rezervatu, s traso pragozdne učne poti ... Črke so vrezane v hrastove deske, ki se glede na dolžino teksta zlagajo v zloženko. Tu je tudi spomin naravovarstvenikom - v bele apnenčeve skale s simbolom varova- nja (roke in drevesa) vklesana imena: npr. Leopolda Hufnagla, Antona Šivica, Maksa Wraberja, Dušana Mlinška ... ; - pragozdna učna pot, označena s sim- bolam pragozdnega rezervata ali kamnitimi mežici, se nadaljuje po »narejenem prago- zdu« (sušica za vtis, zakriti panji nekdanjih sečenj ... ); - na posameznih predstavitvenih stojiš- čih so v aluminijaste plošče s sliko in z besedo vgravirana sporočila »videnega<<- od mikro do makro pogledov, talnega pro- fila, korenin, padlih dreves in življenja v njih, starosti, pomena, delovanja ... ; - ob poti na meji z ))gospodarskim« gozdom je učni amfiteater, tako da obisko- valci s posedanjem ne motijo podrtih debel; - pot se v ostrem loku le na enem mestu dotakne pravega pragozda, s tablo to pove in z lično leseno ograjo dodatno opomni na nevstopanje; - celotna pragozdna učna pot ni predol- ga, krožno se vrne na izhodišče ali pa se z razširjeno vsebino nadaljuje v »gospodar- ski<< gozd; - živo zgovorna, dobro označena učna pot ni primerna za pragozdni rezervat. Sli- kovito opremljen vodnik, poster. . . olajša delo »akreditiranim« vodnikom - gozdar- jem; pripon ka, značka, plakat, zloženka pa so za spomin obiskovalcem; - na gozdni jasi, nedaleč od urejenega parkirnega prostora, so hrastove klopi za oddih, malico in zaključek ogleda; - raziskovalni tabori, slikarska kolonija, pragozdne okrogle mize . .. so možnost za zanimiva srečanja in predstavitev prago- zda; - malo pragozd no pot povezuje z Roško žago in Podstenami pohodniška pot po Rogu. Seveda poteka mimo pragozda, le v zaščitnem pasu, in se le na nekaj »medita- tivnih<< točkah dotakne meje pragozda. To G. V. 5·6/92 313 je priložnost za samotarje in intimnejši stik s pranaravo. Noben gozd ni navaden gozd, pragozd pa je naj-nenavaden gozd. Stoletna rastoži- vost, patinasta večnost, mističnost, radoži- vost ... bo s »Strokovno« besedo na mali pragozdni poti le skromno dopolnjena. Kar naj ostane - odmaknjen in skrivnosten - pragozd. VIRI 1. Hartman T., 1987: Gozdni rezervati Sloveni- GDK: 931 je. Pragozd Rajhenavski Rog. Strokovna in znan- stvena dela 89. VTOZD za gozdarstvo BF, Ljub- ljana. 2. Mlinšek D., 1989: Pra-gozd v naši krajini, VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana. 3. Mlinšek D. in sodelavci, 1980: Gozdni rezer- vati v Sloveniji. Izda\ Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. 4. Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu: Zbornik seminarja, VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana 1988. Zveza razlaščenih vasi zahteva vrnitev srenjskih gozdov Iztok MLEKUŽ* Aprila 1992 je bila v Kobaridu ustanov- ljena Zveza razlaščenih vasi, ki naj bi se organizirano zavzemala za vrnitev naciona- liziranih srenjskih zemljišč vaškim skupno- stim. Odbor Zveze vodi Rudi Šimac, upoko- jeni ekonomist in nekdanji goriški župan, po rodu iz Breginja. V začetku je bilo delovanje Zveze omejeno na Primorsko, v glavnem na Tolminsko, po zadnjih vesteh (Delo, 20. 5. 1992) pa se ji želijo priključiti nekatere vasi na Gorenjskem (Dovje, Mojs- trana) ter na Notranjskem in v Prekmurju. Zveza zahteva spremembo zakona o dena- cionalizaciji, ki daje prezrl vračanje zemljišč vaškim skupnostim. Ker je med temi zem- ljišči največ gozdov, utegne morebitna sprememba zakona v veliki meri spremeniti način gospodarjenja z njimi ter izničiti pozi- tivne rezultate načrtnega dela gozdarjev v zadnjih tridesetih letih. Vrnitev gozdov va- škim skupnostim lahko povzroči t. i. trage- dijo skupnostne lastnine (Aristotel: Na tisto , kar je skupno največjemu številu, se naj- manj pazi!), katere neizogiben rezultat je čezmerno izkoriščanje. Ne smemo namreč * l. M., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospo- darstvo Tolmin, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, Slovenija. 314 G. V. 5-6/92 pozabiti, da so bila ravno skupna zemljišča ob agrarni reformi od vseh v najslabšem stanju in da smo gozdarji vložili ogromno sredstev in energije v njihovo sanacijo. Zveza zelo aktivno deluje v medijih, kjer objavlja tudi nekatere nepreverjene in zava- jajoče podatke o sedanjem stanju in gospo- darjenju s srenjskimi gozdovi; največkrat so bili omenjeni gozdovi v Breginju. Zato je SGG Tolmin pripravilo krajši članek za časopis Primorske novice, v katerem pojas- njuje zgodovino breginjskih gozdov in go- spodarjenje z njimi. Kljub dogovoru članek tudi po treh tedn.ih še ni bil objavljen; morebiti bo zanimiv za bralce Gozdarskega vestnika. Ker delovanje Zveze že prerašča lokalne okvirje, bi bilo prav, da tudi gozdarji z drugih območij zberejo čim več podatkov o nekdanjih srenjskih gozdovih in o gospo- darjenju z njimi. OBČINSKI GOZDOVI V BREGINJU V zadnjih dveh mesecih smo v časopisju in na TV brali in poslušali o Zvezi razlašče­ nih vasi, ki naj bi na podlagi Zakona o denacionalizaciji poskrbela za vrnitev na- cionaliziranih vaških gozdov in drugih srenj-