Pošljimo Prekmurcem Mohorjevib. knjig! Knjige Moborjeve družbe za 1. 1931 se že razpošiljajo in upamo, da jih bodo v teku meseca novembra lahko imeli že vsi naro.niki v rokah. Mohorjeva družba je v minulem letu zelo lepo napredovala:: šteie 59.064 članov, za 5659 ve. nego lani. V lavant. škofiji pride en mohorjan na vsakih 24 prebivalcev, v ljubljanski pa na vsa kih 19 prebivalcev. Najmanj mohorjanov je v Prekmurju. Tam pride v dekaniji Murska Soibota 1 mohorj'an še le na vsakih 78 prebivalcev, v dekaniji Dolnia Lendava pa na vsakih 80 prebivalcev. Temu se ne moremo čuditi. Slovenska Krajina je bila tako dolero loeena od ostale Slovenije in ni imela slovenskih šol. Sedaj ie drugače in bre/dvomno bi se tudi v Prekmurju --«-x,-i0 ipno štpvilo prebivalstva na Mohorjeve knjiare, ako bi jih lindie le bolje po/nuli. Zato prosi letos Mohorjpva družba vse mohorjane, naj ob pri liki, ko bodo prejeli kniisre ali pa plačevali naročnino, daruieio kak dinar v ta namen, da ho Moborieva dmžba naslertnje leto labko poslala n»kai stotin ali relo ppkaj tiso^nv Mohorjevih kniiar brezplafno mpd Prekmurce ter p^ed slovpppke izselience v Nem.iii in Franriii. Tebi rr ne bo sVoro nič poznaio. re damip§ 1 dinar, 2 dinarja ali morebiti Se vpč v ta namcn, v celoti se bodo na vendar nabrali lepi tisočaki. Vsi Slovenci. pa nai ?mo do-ma ali pa na tuiem, se bomo pa tem bolj čutili eno in se bomo med spboi boij poznali in bolj liubili. — V Koledarju Moborieve družbe za leto 1932 bo seve natanfno objavlieno, koliko je kaka župniia dala in kako se 3'e porabil nabrani denar. Umrl je v Mpriiioru doieoletni, delavni in vzeledni _lan StroUovne zveze Anton Polše v starosti 75 let. ObPe priijubljenemu članu orsranizacije k"rščanskega delavstva ostani ohranien častpn tpr hvaležen spomin in pokoj njegovi duši! Pomncščfflaje na č.'Rmrtno ječo. 58letni Ivan Repatec iz Mp^nhprsra ie že bil v predvoinem času ob«!oien zaradi nmora neke žepske na Hosmrtno ječo. Po prevratu so nmi odpustili precei let kazni in ea pn=tili na svobodo. Dne 11. avgusta 1925 ie umoril in izropai Repatec v Ribnfci na Pohorju Ivana Veroneka \z RemSnika. Radi te<?a še le po enem Iptu odkriteea umora ie bil drusrič obsojen na vešala, a te dni pomiloščen na dosmrtno iečo. Ustreljen tihotapec. Dne 12. novembra je ustrelila finančna straža v Slatinskem dolu pri Zgornji Sv. Kungoti ob severnl meji tlhotapca Gotfrida Lazarja. Ko Je hotel prekoračiti državno mejo, so ga že blll aretlrali, a je sku§al v ugodnem trenutku pobegnitl na avstrijsko stran, zasledujo.I stražniklso nanj streljali ln ga smrtno pogodili. Električni tok ga Je nbil. 181etnl Joško Poljanec Iz Slov. Bistrice se je učil mizarstva pri strojnem mizarstvu Ingolič v Spodnji Polskavi. Mojster je poslal Joška k sosedu po ročnl voziček. In na potu k sosedovim je zagledal fant skozi kozolec napeljano žico, ko3'e namen gi je hotel ogledatl. Dotaknil se je žice, ki je bila v svrho elek trične napeljave in mo.ni tok je pridnega fanta ubil. Srcča v nesreči. V pondeljek dne 10. novembra 3-e zdrčal avto trgovca Weisa v Črensovcih na poti iz Štrigove v smeri proti domu v vasi Pristova blizu Ljutomera v obcestni jarek, kjer se 3-e še trikrat prekucnil. Sreča v nesreči ]e bila ta, da se potnikom ni pripetilo nič budega in je bil le prednji del avtomobiia močno poškodovan. Nepazljivcst — vzrok požarne nesreče. V vasi Gajevci v župniji Sv. Marjeta pri Moškanjcih so se igrali otroci z užigalicami in zanetili gospodarsko poslopie posestnika Tvana Bratu?a. Ogenj 3'e uni.il tudi vse pravkar pod streho za zimo spravljene poljske pridelke. Za ome.iitev požara gre zahvaia požrtvovalnim gasilcem. Smrt zPKi-efja s!o"F«5»>sfc«ria veleiiiduEtrijalca. V Spodnii HurHnji pri Celju ie umrl daieč znani veleindustrijalec PetPr Moidif po dnle} in mukepoipi bolerni. Poko/pi je bil roien leta 1862 v Jaršab pri Mensršu v kamniškom okrain. Pred voino so sloveia nieeova siovenska mlinska pod.letja. Leta 1901 ie osnovai v Celju kot nemškutariji konkurenčno podietje veletrcovino »Merknr« za železnino. Lpta 1924 je kupil Samotno tovarno v Storah, ki izdeluie edina v državi vse vrste ogniestsipetra materijala. B^ap-opokoini Majdič je bil tudi v naitežub časib slovenstva odlo.en narodni-ak. Ostani mu ohram>n med Slovenci Castpn spomin! Vrnil se je Iz Amerike. Pravijo. da kdor pnkrat poglpda v Ameriko, Se v druarič gre tia. Mnogi naši izseiienci pa. ko so prišli zadnia leta pocriedat v ''vobodno domovino, niso prei mirova1i, da so se za staino vrnili. Tako t.ndi kasal^ki župnik 5. g. Franči§ek Saloven. Dolerib 24 let ie žrtvoval za svoie roiake. Na nailepšem mestu jim je pozidal veiiko cerkev sv. Roka, da bodo Rlovenci lahko nanjo vedno ponosni. Od postapka Jus:oslaviie je bi?a nieeova največia želia. da se vrne v liubIjeno domovino. Se le sedaj se mu je ta žeiia ure-sniSila. Lrpo <?p ip. sp^^ppil prenovliene cerkve naše ljube Gospe ^kapulirske v Velenm; poiep: sr. Jožpfa fipenka je njen naivpCji dobrotnik. Čeprav ie svo3*e naiboliše močl pimtil v Amerfki, ne misli Se na počitek. Tudi mu mi želimo, da bi se izvrstno po?ptil na zelenem Prevorju, kamor bo odSel du§e past. Vlom v trafiko. V noči od 11. na 12. november so vlomiH še neodkriti uzmoviči v Celju v leseno barako na Mariborski cestl, ki je trafika Ane Perbi- love. Odnesli so tobaka za 6523 Din Ir» 240 Din v gotovini. Vlom. V noči od 9. na 10. novembe. (od nedelje na pondeljek) je vlomil ne« znan tat v hotel »Stara pošta« v Rimskih toplicah. Škoda, katero je povzro« čil vlomilec, znaša 2800 Din. Sumijo, da je moral biti uzmovič kak domaCin, kateremu so bile dobro znane bi_ne prilike. Požar. Posestniku Luki Gruberju na Oti«i škem Vrhu pri Slovenjgradcu je zgorelai hisa in gospodarsko poslopfe, ki sta bila pod eno skupno streho. Škoda znaša 15 ti* soč Din. Požigl v okolici Bleda na Gorenjskem. Zadnji dve leti je bilo v okolici Bleda nad 20 požarov, ki so bill vsi podtaknjeni od peklensko zlobne roke. Požigalec zažiga le kmetske domove, in to vedno v noči ob sobotah ali nedeljah. Rad izbruhne tudi požar, ako imajo gasilci kako veselico. V nedelip dne 9. novembra j'e uničil podtaknjeni požar posestniku Francu Rogaču deloma hišo in blev s skednjem. Skrivnostnemu požigalcu še niso mogli doslej priti na sled. Svinjska pečenka, vino in strel. V nedeljo dne 9. novembbra so pekli fantje iz Brezovske gore pri Krškem skupno prašiča in zalivali pečenko z letošnjim vinom. Proti no.i so že bili okajeni in mimo veseljakov je prišeP 19letni čevljarski pomočnik Rudolf Goričan iz Leskovca. Posestnik Janez Dimic iz Nemške gore je botel Goričana udariti z repetir-pištolo po glavi. Napadeni je odskočil in nadaljeval pot. Za odha;ajočim je počil strel, ki je zadel čevliarja pod levo lopatico in je izstopila krogla pod srcem. Težko ranjenega so pripeljali v bolnico v Krškem. r Vzor-n I_m»»?siifa zveza je v Podcetrtku! 96 članov šteje, ki so že vsi plačali f.ianarino za leto 1931. A župnija ima komai 950 du§. Koledarji Emetske zveze. Vse kraje« vne Kmetske zveze prosimo, da razpečajo koledarje do konca novembra. Samo one kmetske zveze. ki so dobile koledarje Se le te dni, jih obračunajo še le do 15. decembra. — Kmetska zveza v Mariboru. »Otroci naše liube Gospe«, roman po Andersenu, ki ie izbaial v podlistku »Nedelie«, ie izšel v ponatisu. Povest je izredno živahna, prestavliena v razmere na Štajerskem-Koroškem. Vsaki kniižnici in vsakemu, ki luibi lepo povest, bo knji>a dobrodošla. Komisijsko zalooro ima Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. C.pna knjigi broširana 15 Din in ve7ani 26 Din. Strašen plaz na Francoskem. Dne 13. novembra je zadela strašna plazovna nesreča francosko mesto Lvon. V noči omenieneera dne se je zrušil obronek griča, okoli katerega teče zelo narasla reka Saone, na mpstni del San Jean. Zemlja se ie utrgala v času od 1. do 4. ure v no.i petkrat in pokopa?a pod seboj 12 deloma sedem- do osem nadstropnih hiš s stanovaici in bolnico z bolnikl vred. Razun tega je bilo zasutih 24 gasilcev in policijskih uradnikov, ki so prihitell takoj po nesre.i na pomoč ter pri.ell ob svitu luči re- Sevatl In že BpravIU 80 ponesrečencev žlvih Izpod ruševln. Lljonska plazovna nesreča Je zahtevala 100 mrtvih žrtev. Mati ln sln. Za letošnje Vse svetnike 66 Je stgodil na severnem Francoskem ta le slučaj: Francljo je posetilo odposlanstvo amerikanskih mater, kojih sinovi so se borill in padll v svetovni vojni na franeosko-nemški frontl. Te (Amerikanke so &e pripe-ljale v Evropo, <ia bi obiskale grobe svojih sinov. Med temi obiskovalkaml Je bila tudi gospa Foster iz Bostona, ki Je zgubila 1. 1918 oba sina na zapadnein bojišču. StarejŠi je padel pri bajonetnem napadu in bil pokopan v skupnem grobu. Drugi pa, bil je star tedaj 19 let, je bif med pogrešanimi. Matl je prinesla s seboj iz Amerike vence, da bi jih položila na vojaški grob, v katerem sta počivala tudi njena oba sina. Ko je gospa okrasila grob, je videla, da je oddal baš na isti grob tudi oficir francoske tujske legije venec. Približala se mu je in prepoznala v častniku svojega lastnega sina Karla. Bil je oficir v tujski legiji in je že skoro popolnoma pozabil na domovino in starše. Edino, kar ga je še vezalo na preteklost, je bil spomin na padlega brata, katerega grob <je okrasil vsako leto s cvetlicami. ; Kljub lakoti, kužmm boleznim in neprestanim bojem 500 milijonov prebivalcev. Po najnovejši žtatistiki prebiva na Kitajskem vkljub milijonskim žrtvam, katere je zahtevala lakota, kužne bolezni in neprestani boji, se je idvignilo prebivalstvo Kitajsko od 400 na 500 milijonov. | Eerae-milljonar. Pred vhodom na pokopališče italijanskega mesta Bolog na so našli mrtvega berača Antona  j Verrelli. Ko so mu preiskali obleko, so dobili 17.000 lir v gotovini in preko pol milijona lir v državnih papirjih. Francija — pradomovisa EskSmov. Kanadski učenjak dr. H. A. Ami, ki je podrobno proučeval podzemske jamc ob reki Dordogni, je došel do zaključka, da so ,v teh francoskih jamah v pradavnini živeli predniki kanadskih današnjih Eskimov. Med najdbami dr. Amija je mnogo orožja in orodja, ki je vse izdelano na isti način, kakor ga izdelujejo še današnji kanadski Eskimi. Učenjak domneva, da so po spremembi podnebnih prilik zveri in živali, ki so preje prebivale v Franciji, odšle proti severu in dospele notri v Kanado. Človek, ki se je hranil z mesom teh živali, se oblačil z njihovimi kožami in si delal orodje iz njihovih kosti, jim je moral slediti, da si ohrani življenje. Enjiga strahote. Pravkar je izšla knjiga izpod percsa Rusa Vladimirja Sensinova pod naslovom »Žalolgra zapuščenih otrok v Rusiji«. Knjiga je pretresljive vsebine in vsebuje porazno kritiko boljševiške kulture. Hočemo navesti iz 216 strani obsegajočega 'dela le slučaje ljudožrstva med mladino v dobi strašne lakote na Ruskem v Jetih 1921 in 1922. Poglavje o ljudožrstvu je naslovljeno: »Rdeča mladež pri Ijudožrstvu.« Med obširno popisaIiimi slučaji ljudožrstva je treba pov'dariti posebno te le: Dva dečka od 16 In 14 let sta ubila sosedovega llletne\s.a. fantka. Iz ubitega telesa sta uzela: jetra, srce in pljuča. Prvl dan sta  skuhala eno roko In jo povžila, drugl dan prsa In omenjene notrajne dele. — Petnajstletnl fantin je ubil Iz ljudožrškega namena svojo mater in 131etno sestro. — Dve deklici od 12 in 14 let sta ubill skupaj s starejšo tovarišico mater od ene izmed njih in še dve mlajši deklici, med temi 71etno sestro ene od ubijalk. — Najstrašnejše so odkriM v Ufa guberniji: Tukaj so bili 3 mladostni Ijudožrci, ki so izvabljali v neko kočo mladino od 13 do 14 let, ponovno mlajše otroke in celo tudi odrasle. V spanju so žrtve zadavili in — trupla požrli. Ko so kmetje odkrili to gnezdo nezaslišano strašnih zločinov, so zažgali kočo z ljudožrci vred. (Zgoraj oraenjena knjiga je izšla v zalogi Orell Fiissli, Ziirich in Leipzig, in stane 4.40 mark.) Skilt in dvitjnjen zaklad. Iz Mukdena v Mandžnriji poročajo to le zanimivost: Te dui se je pripeljala japonska gospa v spremstvu japonskih policistov in kitajskih nosačev zelo zgodaj zjutraj na dvorišče Buaovega templja v okolici mesta Mukden. Japonci so razgrnili karto in so pokazali kitajskim slugam mesto, kjer naj kooljejo 2 metra globoko. Japonska policija je zaprla Budove svečenike v svetišče, a se je nekaterim vendar le posrečilo, da so utekli in obvestili o dogodku na tempeljskem dvoru kitajsko oblast, pod katero spada Mnkden. Naenkrat so se pojavili oboroženi Kitaici, ki so zagrabili Japonce. Pri zaslišanju je prišlo na dan: Japonska gospa je bila soproga nekega generala, ki je bil v rusko-japonski vojni ujet. Predno je zapustil s svojimi četami Mukden pred prodirajočimi Japonci, je pustil zakopati 40 zabojev zlatih prcdmetov, ki so tvorili niegovo zasebno premoženie, na dvorišču Budovega svetišča. Po končani vojni je ostal general na Japonskem in se je celo oženil z Japonko. Skrivnost o zakopanem zlatem zakladu je razodel pred smrtjo soprogi. Generalova udova se je bila pojavila s številnim spremstvom, da dvigne zaklad, ki je po moževi volji njena last. Ko so po tem pojasnilu nadaljevali kitajski delavci s kopanjem, so res tudi zadeli na z zlatom napolnjene zaboje, ki so bili še nedotaknjeni. Boživliaji Madžara, ki Je poneveril, Leta 1919 je vzbudil rtobeg o.errskega ministrskega tajnika Martina Jelineka iz Bndimpešte veliko vznemirjenje. Jelinek si je privoščil več debelih poneverb in se je odtegnil roki pravice s pobegom. Pred kratkem se je pojavil Jelinek, kojega grehi so pred sodiščem že zastareli, v Berlinu. kjer je raz kril svoje doživljaje od pobega iz Budimpešte naprej. Preoblečen v poljskega delavca je pribežal Jelinek v Rumunijo in od tamkaj v Carigrad in od tam v Afriko. Prehodil je črni del sveta do zapadne obale. Obolel je na rumeni mrzlici. Ozdravil ga je angleški misijonar, ki ga je spravil v bolnico in mu je podaril pri slovesu §e 20 angleških funtov. S tem denarjem je nakupil Jelinek raznih zdravil, potoval med zamorci in užival med njimi velik ugled kot zdravnik. V zdravniškem poklicu si ie prislužll toliko, da si je kupil v Afriki posestvo In postal prenložen živinorejec ter farmer. Prl vsem pridobivanju je zasledoval ta 1© cilj: izostati iz domovine tako dolgo, da bodo njegove poneverbe s časom pred zakonom zaspale. Dolgo nl vzdržal v Afriki in se je preselil v Amerlko. Po prestanem pomanjkanju in hudihpreizkušnjah je vendar slednjič dobil službo delavca na ameriški plantaži za banane. Tukaj so postali nanj pozorni, ker so se izkazali njegovi načrti za požlahtnenje banan praktično izpeljivi- ter dobičkanosni. Spisal je znanstveno delo o gojenju banan, kl se je obneslo in je zdaj med amerikanskimi vrtnarji — on, goljuf Jelinek —na vodilnem mestu.