AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 7, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLV1. ^ospodarskegi Y1 ojT delavskega položaja ta-; »''ff! vJJ'ni- J'e sledeče mnenje: 0 bodo tovarne premi-^CaSlneriJ° za Produkcijo Hod ,?trebščin'bo od 7'000'- W\ t7°°Q.000 delavcev brez . ; ^dustrija bo padla od sedi«1 fezda! PfCitete v Produkciji, ki : jaJ ne«ako 210 odstotkov vi- theT 150- 1935"1936' na 140 lili8" ujj V industriji bodo d f %J0vneure, zaslužek se bo & |. f'za kakih $25,000,000, 0 >^mranie- kontrola cen try j Ujjj0 bo naglo odnehalo. Ar ic po končanih 10 '°00,OOO.' T * * rif ^ J"ah> z Nemčijo in Ja-t^T^ vojni z Nemčijo bo e Položaj: Armada bo S pila fo«; »De 5 nar°čila, mornarica ^'izdel ija bo začela P°' atMadVatl °ivilne P°trebšči" Uačatj 3 bo začela počasi kontroi V°Jake' Racioniranje V Vol;. . ■Vi Na ce„ k Ve]ja„: n bo najbrze osta- if W * * * '"ftlar-i Ntr , naP°vedujejo tu-ic,; jI'1 »krog tri leta prospe-2.000,000 delavcev Cvi trije nazaJ na far" sta]!!a na-drobno bo na Li.; u in bo dala zapo-m 1.000,000 osebam. ,Vat ndustrija bo začela K t Celi črti- ki b0 dala ^nog^ ljudem pred_ evveliifgradili stanovanjske em obsegu >leto% * * Vojni bo P°stav-k WV'^OOO novih av-Vv;h.6>000,000 jih bo na K*J*} Prihodnjih dveh bVol. služabništva bo zo-J ila razpolago. t* fli*1 ice" eidat . Hi Z Pričak U J Hrecpi takoj po s tn ^o veliko brezposel-^ L del« i V, d tega, ker bo H ftS0 ^kih 7,000,000 od- hb0 Strašna železniška nezgoda Brzovlak, ki je vozil iz Washingtona v New York, se je razbil; sodijo, da je bilo ubitih do 100 oseb. Natančno število ubitih in ranjenih še ni znano. Philadelphia, 6. sept. — Najhitrejši vlak, ki ga ima družba Pennsylvanije železnice, takozvani kongresni brzovlak, se je nocoj na ovinku pretrgal na dvoje, pri čemer je bilo ubitih najmanj 100 oseb. To je bila najstrašnejša železniška nezgoda na ameriških železnicah zadnje čase. Do desetih zvečer so našteli Stalin bo dovolil ustanoviti sveto sinodo London. — Premier Stalin je obvestil poglavarje ruske pravoslavne cerkve, da vlada ne bo branila ustanoviti svete sinode, tako se poroča iz Moskve. To vest smatrajo kot enega najvažnejših korakov za boljši sporazum med cerkvijo in sovjetsko vlado. Radio iz Moskve je javljal, da je Stalin sprejel v avdijenci zastopnike verskih sekcij. Ti so mu povedali, da namerava duhovščina pravoslavne cerkve sklicati v kratkem zborovanje škofov, ki si bodo izvolili patri-jarha in konstituirali sveto sinodo. Stalin jim je rekel, da vlada ne bo imela proti temu ničesar. -o- Sedem otrok so našli v 1* • v •• I 1 •• lisičji luknji Pacifik.—Ko so ameriški vojaki na Novi Georgiji osvojili neko luknjo, v kateri so se skrivali japonski vojaki, so našli v njej sedem kitajskih otrok. Najprej so Amerikanci z granatami pobili jopanske vojake, nakar se je prikazalo iz luknje sedem na smrt preplašenih kitajskih otrok v starosti od 9 do 14 let. Japoncem so morali kuhati in jim šivati. -o- Zcpet nazaj med nami Po štirih letih bivanja v Delphi, Indiana, se je vrnila nazaj v Cleveland družina Mr. in Mrs. Joe Krajic. Zdaj so zopet v svoji hiši na 19509 Chicasaw Ave. 0v'in kakih 11,- Dobrodošli! Za prevoz Mrs. He- zvecer so po bolnišnicah in mrtvašnicah 47 mrtvih. Toda prinašali so naprej in naprej nove žrtve. Sodijo, da je več kot 40 oseb še v železniških vozovih, do katerih še niso mogli priti. V prvih urah so našteli 63 ranjenih. Mrliški oglednik Luke Barret je izjavil, da bo več kot 100 mrtvih, nekateri pa trdijo, da bo število mrtvih preseglo celo 150, ranjenih pa nad 300. Še več ur po nesreči so se reševalci trudili, da bi izvlekli ponesrečence izpod razvalin vla- Ob 4:30 danes zjutraj se je pripetila druga železniška nesreča v centralnem delu države New York. V nezgodi je bil brzovlak ,ki vozi med Chicago in New Yorkom. Vlak je odpeljal ob 3:30 včeraj popoldne iz Chicago. V Clevelandu ni vzel nobenega potnika. Nekaj oseb je bilo ubitih in nekaj ranjenih, toda natančno število še ni znano. »t* efl>p 1 j/ n (S & v K r $ rk h(lu»trii!a odslovl3enih iz h i* He rije. * * * # ternu pa ne bo "Atrije bodo služi-Sčif Za civilne pro- %VnaiviS Z inozemstvom " * ^ Pa st°Pnji, dosti fX V 'eti-h pred vojno. pok "avarovalnina in Srečna bosta poma-> knZo. Ki? 11V K . * Y0v&ti ta, Ze ne smemo ii'Hdice0J,prva leta po šel 16 V°jne b0d° >ojJ7 P° več letih. C^Wf nastala sveto- 0 6t Potem in nas > % lla sele leta 1929 ^iSSathf6 Vedno bolj Sti>nCe ahteva vedno do. Vn0v' ^narica bo re- 1 O^tvo še vse le- 4 K sezahte- X>Ved* Materiala, de- sit j ,Vazne odredbe, W koza cela. vs h * fil>alH ^fiacijo je ne-•h ^ttn^j lada ima kon-Precej dobro v 0 višjih plačah lene Nagode, ki je že več mese cev na bolniški postelji je pre-skrbel točno in vljudno postrežbo August F. Svetek. Bolnica je zdaj pod zdravniško oskrbo pri svoji hčeri Mrs. Krajic. Zelo važna seja Podružnica št. 32 bo imela no coj zelo važno sejo v navadnih prostorih. Začetek bo ob osmih. Ker bo podružnica obenem pra znovala tudi 14 letnico obstoja, bo po seji nekoliko prijetne zabave za članice. Na 26. septembra bo pa v ta namen peta maša ob sedmih pri sv. Kristini, članice naj sfe udeleže seje in tudi maše na omenjeni dan. Nazaj v šolo Poletne počitnice so pri kraju in šolarji bodo zopet sedli h knjigam po par mesecih zlate prostosti. Danes bodo odprle vrata clevelandske javne šole, katoliške šole pa jutri. Euclidske šole bodo začele s poukom jutri. ka. Pet železniških voz je bilo natrpanih s potniki, ki so se vračali s počitnic. En železniški voz, v katerem je bilo natrpanih potnikov, se je preklal na dvoje, ko je treščil ob nek signalni stolp. Nek drug železniški voz, katerega je stisnilo kot bi bila ena velika harmonika, še niso mogli odpreti, da bi prišli do ponesrečencev. Vlak je odpeljal iz Washingtona ob štirih popoldne. V New York bi moral priti ob 7:30 zvečer. Nezgoda se je pripetila ob 6:08 zvečer. Vsi ljudje z okolice so hiteli na lice mesta in pomagali pri reševanju. Nezgoda se je pripetila tri milje od glavnega kolodvora v Philadelphiji in sicer v obljudenem rezidenčnem okraju. Devet voz je razmetalo preko štirih prog in jih popolnoma zaprlo prometu. V vozu, ki je ostal nepoškodovan, je bilo okrog 200 vojakov, ki so takoj začeli reševati. Prizor je bil strašen. Daleč naokrog je bilo slišati vpitje ranjencev. Voja ki in mornarji so takoj obkolili vlak in niso pustili gledalcev bližino. Vlak, ki sicer vozi 80 milj na uro, je vozil na kraju nesreče samo 45 milj na uro. Bog živi! V nedeljo so napmyili slovenski Barbertončani v cerkveni dvorani prijetno ■pre\sen,eoenje svojemu pri-]j\ubljenmnu župniku, Rev. Matt A. Jagru za njegov rojstni dan. Prireditev je bila v nedeljo, popoldne ob veliki udeležbi župljanov. Nekaj gostov ic bilo tudi iz-Cleve'landa. K številnim čestitkam sq pridružujemo tudi mi in kličemo prijatelju Rev. Jagru: še na mnoga leia zdravja in sreče! -o--— Zavezniški častniki so se sestali z voditelji gerilskih skupin London.—Zavezniški častniki v Osrednjem vzhodu so izvedli skrajno drzno početje, ko so se sestali z voditelji gerilskih skupin v Grčiji in Jugoslaviji. Kot se poroča, so jim gerilski voditelji zagotovili, da postavijo lahko v boj 300,000 mož broje-čo arr^ado upornikov. Sicer o tem ni natančnejših poročil, vendar je cenzura dovolila obvestiti javnost, da so se ti častniki vrnili z obiska v Evropi nazaj v Kairo. Tak drzen čin je izvedel ameriški general Clark, ki je v podmornici obiskal lanskega novembra Severno Afriko, predno sta prišli t je ameriška in angleška armada. Tam se je posvetoval s francoskimi voditelji, ki so mu ražjžisnili položaj. Gotovo je bil ta obisk zavezniških častnikov na Balkanu skrajno drzen, ker so tam nemške armade. --o-- Zavezniki so prodrli 10 milj od obrežja v južni Italiji Gl. stan v Afriki, 6. sept. — Angleške in kanadske čete so pi'odrle že 10 milj v notranjost južne Italije in sicer v dolžini 40 milj. Zdaj so pod goro Aspro-monte, ki se dviga 6,000 čevljev v zrak sredi Kalabrije. Radio iz Berlina je javljal, da so osiške armade odšle iz Kalabrije. Zavezniki so zavzeli nadaljnih 10 mest. V roke jim je padlo že nad 3,000 ujetnikov, največ Italijanov. Ena kolona prodira naravnost proti severu k zapadnem obrežju, druga pa proti vzhodu proti Jonskem morju. Zavezniki naletavajo le na slab odpor sovražnika. V nekaj slučajih so se jim postavili povrobu osiški tanki. Zavezniški bombniki še vedno razbijajo južno in centralno Italijo. V nedeljo popoldne so obiskali Viterbo, 50 milj severno od Rima. Ameriški bombniki pa največ razbijajo letališča severno od Neaplja. Naši vojaki Marine Pfc. Herman A. Ma-rolt, sin Mr. in Mrs. Anthony Marolt iz 1128 E. 71. St. je prišel domov na počitnice. Doma bo ostal do petka. Pravkar je izdelal treningo na Parris Island, South Carolina. ni »s K Vsak vojak bo neizrečeno vesel, če bo dobil za božič kaj ma- bijejo zanj. lega od doma. Ne pozabite na to in pošljite jim kaj za praznike. Zlasti pa onim, ki služijo tam preko morja. Jedil ali kaj takega, kar se rado pokvari, ne pošiljajte. Pač pa kaj drugega, ki bo vojaka razveselilo in mu zagotovilo, da ima doma še vedno zvesta srca, ki Ogromen požar v mestu Houston, Texas Houston, Texas. — V hotelu Gulf v tem mestu je izbruhnil požar, v katerem je našlo žalostno smrt več kot 100 oseb. Vse osebe, ki so se nahajale med 2 in 3. nadstropjem so našle smrt v ognju. -o- POGUMNA ŽENA JE ZGRABILA TATU New York. — Mrs. Warner je zaslišala nek ropot v spalnici. Misleč, da je tam domača mačka, je odprla vrata in z a v p i 1 a: "Marš ven!" Toda v spalnici je bil tat, ki je povelje domače gospodinje ročno ubogal in se skušal rešiti skozi okno. Pogumna žena se pa zapodi proti njemu, ga zgrabi in toliko časa drži, da so prišli domači. -—o-— in mezdah so ponehale. K temu mnogo pomaga dejstvo, da naj dejo odjemalci še vedno dovolj nakupa. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo, kadar se bodo zaloge občutno zmanjšale in bo vse planilo po preostali zalogi, nudeč vsako ceno. Vojno knjigo št. 4 bodo razdelili drug mesec KDO JE VENDAR SKUHAL JAJCA? Jomestown, N. Y. — Neka gospodinja je kupila pri grocer-ju ducat jajec. Ko jih je prinesla domov, je pronašla, da so bila jajca v trdo kuhana. Poslala je moža nazaj k grocer ju, ki je brez ugovora dal za kuhana sveža jajca, žena je pa potem ugotovila, da je nesel mož jajca v napačno prodajalno. Zopet je moral nazaj in zamenjati jajca v prodajalni, kjer jih žena res kupila. Vse sosede in oba grocerja še zdaj muči vprašanje: kdo je Rimski radio sprašuje Anglijo in Ameriko za mirovne pogoje London, 6. sept. — Danes je rimski radio vprašal Zed. države in Anglijo, če so zavezniki pripravljeni garantirati Italiji meje, kot jih je imela leta 1919. Nadalje je Italija po radiju vprašala Anglijo in Ameriko, če bosta vpoštevali neodvisnost in edinstvo Italije. In ako mislita to storiti, je rekel govornik na radiju, zakaj se tozadevno je iz. razita. Dalje je govornik na rimskem radiju izjavil, da to, ker Ameri ka in Anglija še vedno vztrajata na brezpogojni vdaji, nimata na mena dati Italiji meja, kot jih je imela Italija leta 1919. --o- Manj papirnatih vreč, ker ni dosti papirja Washington. — Urad za vojno produkcijo je ukazal, da se izdeluje manj papirnatih vreč za grocerije in druge prodajalne. Vzrok je veliko pomanjkanje pa pirja. -o- ZA OBE STRANI JE O DRAG "ŠPAS" London. — Kadar leti angle-ta zračna sila v večjih formacijah nad Nemčijo, plača to An glija škof o en milijon dolarjev samo za gazolin. En sam štiri-motorni bombnik porabi za en napad, to je za pot tje in nazaj, do 2,000 galon najboljšega ga-zolina. Z gazolinom ki ga pora-ai ena skupina bombnikov pri enem napadu, bi se navaden avto peljal okrog sveta 3,000 krat. -o- m Lokalni urad za kontrolo cen vendar skuhal jajca? naznanja, da je v Clevelandu j -—o-— pripravljenih 21,000,000 vojnih1 Narodne noše naj pridejo knjig št. 4, katere bodo razdelili1 Nocoj imajo sestanek narod-drug mesec. To knjigo bomo ra- ne noše v prostorih Jožeta Gr-bili v začetku novembra in bo dina, 6113 St. Clair Ave. Naj se nadomestila knjigo št. 2. po možnosti udeleže vse. škof še vedno slab Clevelandski nadškof Joseph Schrembs je sicer nekoliko bolj ši, toda še vedno v kritičnem po loža ju v St. Johns bolnišnici Star je 77 let in se nahaja že več mesecev v bolnišnici. Slike bodo jutri Mr. Grdina sporoča, da bo sli' kovna predstava jutri večer na vrtu, ker je ni bilo mogoče obdr žavati v soboto radi slabega vre mena. Za davčne listine Mr. John Rožanc naznanja, da vam bo lahko izpolnil davčno li stino vsak dan od 2 popoldne do 9 zvečer v uradu Collinwood Realty Co. 15813 Waterloo Rd. BOJNAFRONTA RUSIJA — Rusi so prodrli že 110 milj do Kijeva, glavnega, mesta Ukrajine. Včeraj so zasedli Makivko in Konotop ter 18 drugih naselij. PACIFIK — Ameriški in avstralski parašutarji so se spustili za japonsko linijo na Novi Gvineji. Tako imajo zdaj zavezniki v zasedi 20,000 Japoncev v sektorju Salama-ua. Parašutarji imajo seboj tudi poljske topove. LONDON—Ameriške zračne t r d n j a ve so bombardirale nemško industrijsko mesto Stuttgart ter pri tem sklatile 70 nemških letal. Angleški bombniki so pa napadali druga Hitlerjeva mesta. MESTO PLAČA TUDI ZA NOGAVICE Rockford, 111. — Mrs. Alkire se je spotaknila nad cevjo mestne požarne brambe. Pri tem si je raztrgala nogavico. Mestn a zbornica je odlasovala, da se ji plača $1.35 za nov par nogavic. Važna seja nocoj Društvo sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo imelo nocoj ob osmih važno sejo v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od šestih naprej. 17 obletnica V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim John Maroltom v spo min 17. obletnice njegove smrti. Zavezniki ne vidijo lahke zmage nad Nemci, ampak še težke in krvave boje Washing to n.—Predsednik Roosevelt in premier Churchill nadaljujeta z razgovori o na-daljni vojaški strategiji in kot se poroča iz zanesljivih virov, sta oba državnika prepričana, da bo imela Nemčija leta 1944 še dokaj odporne sile. Zavezniki se ne zanašajo na to, da se bo Nemčija zrušila na znotraj, ampak se bolj pripravljajo na težke in krvave boje z nemško vojsko, ki se bo najbrže umaknila na krajšo obrambno linijo. Poroča se tudi, da sta Anglija in Amerika napram Rusiji v odkritih prijateljskih odno-šajih, na drugi strani pa stopata natančno po svojih vojnih načrtih, ne glede na to, če bi Rusija raje videla te načrte drugačne. -o-- Pozor, Lorain! V sredo večer bo posetila sejo podružnice št. 40 Slovenske ženske zveze urednica Zarje, Mrs. Albina Novak, članice so proše-ne, da se te seje udeleže v velikem številu. Za gospodinje Sveža zelenjava, kot korenje, redkvice, pesa in podobno, je treba dobro očistiti, predno jih denete v ledenico. Poprej jim je treba odstraniti vse perje. Ker primanjkuje kurivnih sredstev, je priporočljivo, če si nabavite za hiše zimska okna in vrata. Hiša bo bolj gorka in mnogo se prihrani na kurjavi. To sicer ni ravno vaše delo, dobro pa je, če se o tem pomenita z možem, saj so končni trije vogali pri hiši v vaši oskrbi, kot pravijo. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE—Plave znamke R, S in T so dobre do 20. septembra. U, V in W do 20. oktobra. MESO, sir, sirovo maslo itd.—Rdeče znamke X, Y in Z so veljavne zdaj, rujava A iz knjige št. 3 bo veljavna od 12. septembra, B od 19. septembra. Vse te so dobre do 2. oktobra. SLADKOR—Znamka 14 je veljavna d<} 1. novembra. 15 in 16, vsaka za 5 funtov sladkorja za prezerviranje sta veljavni zdaj. ČEVLJI—Znamka 18 je veljavna do 1. oktobra. GAZOLIN—Znamka 7 iz knjige A je veljavna do 21. septembra. B in C kot pisano na knjigi. KOLESA—Knjige A morajo dati pregledati kolesa do 30. septembra, B do 31. oktobra in C do 30. novembra. BONDI POMAGATE K ZMAGI! AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 7, 1943 J. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axc»pt Sundays and Holidays_ naročnina: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland do poŠti, celo leto 17.50 2a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta M-OC Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poiti četrt let« $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaiaicih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada $«.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year O. S. and Canada $3.50 for 8 month«. Cleveland by mall $4.00 for 0 month« U. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $1.50 for $ months, $2.60 for t months __Single copies, 3c_ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 210 Tue., Sept. 7, 1943 P. Ambrožič OFM. Louis Adamič in naša sloga V interesu naše tako bridko ogrožane narodne sloge, pa še bolj v interesu čisto preproste resnice, prosim za objavo naslednjih vrstic: V septemberskem "Harper's Magazinu" se je spet pojavil Adamič s člankom o Sloveniji nakupičil v njem stvari, ki naj se že imenujejo pomote ali netočnosti, ali magari laži — resnica je daleč od njih! Jaz, ki tole pišem, sem bil — kar priznam — eden najbolj gorečih zagovornikov Adamiča. Nisem ga zagovarjal in branih le napram >raznim kritikom s katoliške strani, tudi napram nekaterim drugače mislečim. Zdaj pa moram izjaviti, da sem moral doživeti to, da sem našel v Adamiču enega najbolj neresnih ljudi, kar sem jih kdaj v življenju srečal. Že iz drugih znamenj sem sklepal zadnje čase na to neizprosno dejstvo, ta najnovejši izliv Adamičevega sovraštva do resnice, predvsem pa do vsega, kar diši po katolicizmu, me je do konca potrdil v mojih sumnjah. Nikakor ni mogoče v kratkih besedah povedati, kar je treba v tej zvezi povedati. Bo moralo polagoma priti vse na vrsto. V naglici in za prvo silo le nekatere reči! Naj pri tem opozorim na dejstvo, da je ali vsaj hoče biti ta Adamič — voditelj naše narodne sloge! Zakaj je-dr. Janez Krek Adamiču "a great and good man," med tem, ko so njegovi sodelavci, Korošec in drugi, vse prej kot poštenjaki? In vendar so bili drug za drugim najčistejši Krekovi učenci in je on odobraval njihovo postopanje. Ostane le to: Ali je bil tudi Krek zgolj navaden podel "klerikalec," ali pa so bili tudi njegovi sodelavci "great men." Korošec je bil duhovnik mariborske škofije in ne ljubljanske. Notranji minister ni bil nikoli MED diktaturo, zato ni uprizarjal tistih tortur. Zadeva konkordata je v Adamičevem spisu tako zavita in skrivenčena, da nima pred resnico ne repa ne glave. Natlačen je bil ban v CENTRALISTIČNO urejeni Jugoslaviji. Univerza z drugimi vzgojnimi zavodi vred je bila odvisna naravnost od Beograda, ne pa od lokalnega bana. Tudi je čudno, zakaj je moral pri Adamiču Natlačen umreti kar celo leto in osem dni prej, kot je umrl v resnici* Saj je imel Adamič v rokah zelo natančno poročilo o dogodku in o okoliščinah dogodka. iKako natančno je Adamič poučen o dogodkih v Jugoslaviji, priča tudi dejstvo, da ima on v svojem spisu zapisanega kot prvega Slovenca, ki so ga ubile nemške bombe v Beogradu, ANTONA Kulovca, katerega Adamič predstavlja za podpredsednika vlade. Morda ima "dobro poučeni" Adamič v mislih kakega drugega Kulovca, toda mi poznamo samo enega Slovenca s tem imenom, ki je bil ubit pri prvem napadu nemških bombnikov na Beograd in to je bil FRANC Ku-lovec in takratno poročilo iz domovine, 8. aprila 1941 pravi, da je bil Kulovec minister za javna dela. In kako je Adamič predstavil svetu nesrečnega dr. Ehr-licha! Sicer so tega moža mazali že tudi naši slovenski dnevniki, toda tako vendar ne, kot ga maže Adamič. Ehrlich se ni nikdar aktivno udejstvoval v kaki strankarski politiki. Kdor trdi drugače, je ali zapeljan, ali pa sam slepari in zavija. Bil pa je velik narodnjak, svetal zgled Jugoslovana in Vseslovana — saj ga nam je rodil naš tužni Korotan in je zrasel naravnost iz Jarnikovih, Majarjevih in Einspielerje-vih gredic. Da je bil na konferenci v Parizu zelo priznan ekspert za Koroško — tega in takega Adamič, seve, ne ve — bolje: noče vedeti. Kako se je izvršil atentat na tega moža, well, berite pri Adamiču! Resnica je, da je bila takrat Ljubljana obdana od žičnih ovir, da je bila vsaka vožnja s kolesi strogo zabranje-na — pa so vendar napadalci prišli do njega na kolesih, naj bo že na bicikljih ali avtih — nemoteni in neiskani od Italijanov. Adamič namiguje, da je bil Ehrlich — laški agent. Nekje smo svoj čas že objavili, da je radi krepkih memorandov, ki jih je Ehrlich pošiljal Lahom, bil Lahom prav tako napoti kot komunistom. Moral je torej s poti radi obojih. In tako dalje in tako dalje. Na to Adamičevo umazanijo v Harperju ni mogoče molčati, pa naj bodo posledice take ali take. Lahko si mislimo, kakšna bo napovedana Adamičeva knjiga . . . Toliko za zdaj. Za te vrste prevzemam vso odgovornost. Mora se najti čas in prostor, kjer se bo od naše strani povedalo, kar je v tem primeru prav. Zlasti še zato, ker te stvari piše in objavlja "voditelj slovenske in jugoslovanske sloge," Mi dodajamo! Uredništvo dodaje k temu tole: Tudi Ameriški Domovini je posvetil g. Adamič nekaj vrstic v tem svojem skrpucalu. Naj opozorimo, kako slabo pozna Adamič naš list, ki ga imenuje v angleškem prevodu "American Homeland," dasi nosi list na pročelju z velikimi črkami zapisano: American Home! Dalje trdi Adamič, da je začela Ameriška Domovina napadati komunistične "kriminalce" v Sloveniji kmalu zatem, ko se je on (Adamič) spri z ministrom Snojem. Ako bi Adamič čital Ameriško Domovino, bi vedel, da smo začeli mi napadati partizane radi njih komunistične orientacije najmanj eno leto prej. Dalje ni res, da bi za te napade rabili mi Snojev material. Res pa je, da nam nI Snoj ves čas svojega bivanja v Ameriki poslal niti ene besedice gradiva ne za to ne za ono smer. Da je to res, dokazuje dejstvo, da je bil ravno Snoj tisti, ki je skušal ustaviti tukaj prerekanje glede partizanov in četnikov in je začel vse upornike nazivati "gerilce." Naj bo tudi omenjeno tukaj, da smo se mi z ministrom Snojem sprli že davno prej, kot se je spri ž njim Adamič in da je bil vzrok spora ravno on, Adamič, ki danes predstavlja Snoja kot nekako kmečko teslo, ki noč in dan prekleči doma in po cerkvah. Snoj je namreč izjavil, da je "Adamič več vreden, kot 300,000 ameriških Slovencev" in to smo mu zelo zamerili in zdaj se je pokazalo, da smo imeli mi prav, ker smo poznali Adamiča mnogo bolje, kot ga je poznal Snoj. No, Adamič zdaj slabo plačuje Snoju njegovo, rekli bi skoro: zatelebanost vanj. Torej tu je zopet ena točka, ki jasno kaže, kako slabo je pisatelj Adamič podkovan v svojih pisarijah. Ako slone vse njegove knjige na takih "resnicah," no, potem so ena lepa godlja. Kot omenja p. Bernard zgorej, bomo na tem mestu v kratkem to "slavno" Adamičevo delo razcefrali na drobne kose in pokazali javnosti, koliko je resnice v Adamičevih storjah. Svoje dokaze bomo podprli malo drugače, kot podpira Adamič svoje. Našo slovensko javnost, zlasti našo duhovščino pa opozarjamo, da si nabavi septembersko številko Harper's revije in naj čita na strani 365 Adamičev spis "Death in Front of the Church." Garantiramo vam, da bolj strupenih napadov proti katoliški, zlasti slovenski duhovščini, še niste čitali. In kar je glavno — popolnoma neosnovanih. Da, lepo predstavlja Adamič slovenski n^rod pred ameriško javnostjo. Enkrat nas je risal (Native's Return) kot narod vraževercev, nedolgo tega je trdil v Washington!!, da ne kupujemo vojnih bondov, da se kujamo, in zdaj nas predstavlja kot bando farških podrepnikov. Rojaki, zanesite se, da bomo slovensko ime oprali pred ameriško javnostjo in pokazali obratno Adamiča, koliko se bravci njegovih spisov lahko zanesejo na točnost in resnico v njih. Bodite zagotovljeni, da bo to zelo zanimivo. Bodite tudi prepričani, da bo vse slonelo na istinah in ne na babjih čenčah ali na kakih ugibanjih. Louis Adamič: "A Very Valuable Document" Objavlja P. Ambrožič OFM Četniki Cetniki so se več ali manj sami od sebe zbirali, da bi vzdrževali red in se pripravili na bodoče akcije proti okupatorju. Sprva so bili četniki razdeljeni in nič kaj enotni. Nekateri so skupno s komunisti kot partizani stopili v oboroženo akcijo. Zopet drugi so se spopadli s komunisti že takoj ob začetku svojega formiranja. Oni prvi so se tekom časa od-delili od komunistov, pa začeli ž njimi aktivno borbo, toda istočasno so izvajali napade tudi na okupatorja. Drugi prej imenovani so se pa pridružili vojvodi Pečancu, ko jih je povabil v svoje vrste. Pečančevi četniki so v glavnem prevzeli okraja Niš in Uži-ce. V drugih okrajih so četniki sodelovali z Nedičem. Ko so začeli svoje akcije na terenu, seje pojavljalo med njimi vedno več propadlih tipov in so morali podvzeti čistke v svojih lastnih vrstah. Samostojne akcije Bilo je več samostojnih in neodvisnih akcij takoj sprva, ki so se pa tekom leta pretvarjale iz ene v drugo. Večkrat je bilo nemogoče dobiti jasno sliko celo o borbah, ki so bile zasnovane na široki bazi, kaj šele o raznih manjših samostojnih podvigih. Dva človeka, ki sta bila istočasno na istem mestu kot opazovalca, nista mogla podati enakega mnenja. Končno se je že tekom zime vsa stvar nekako opredelila na dve poglavitni grupi. Ena skupina je tista, ki se zdaj po pravici, zdaj zopet ne, imenuje komunistična. In druga skupina, ki je nacionalistično usmerjena. Ta poslednja skupina je sestavljena iz delov, ki sem jih že omenjal, in često gredo navzkriž med seboj. Okupatorske čete Že v maju 1941 so Nemci začeli z velikimi premikanji na ruski meji. V Srbiji je ostalo primeroma malo nemških čet in so držale le večja mesta. Niso se pa Nemci pobrigali, da bi upostavili kako redno oboroženo oblast. Dežela je bila vsaj na oči prepuščena sama sebi. Ljudje so bili še kakor omotični od naglice dogodkov. Oborožen odpor je prenehal le bolj na zunaj. Ljudje so dobili vtis: Nemci se.umikajo in pre. puščajo deželo samo sebi! Niti oni, ki so bili prevzeli službo kot komisarji, se niso zavedali resnosti položaja in niso pred videvali, kaj se vse lahko zgodi v taki nejasni situaciji. Kakor da se je vse zarotilo proti nam — doživeli smo uni čenje Smedereva po prav ne srečnem slučaju. Prvič so Nemci nas napačno razumeli, drugič smo mi položaj krivo presojali, tretjič smo se lotili škodljivih akcij, ki so nam samo pogibelj prinašale. Okupator je pa komaj čakal, da mu damo priliko za decimiranje naših vrst. Saj je videl, da smo doberšen del uničevanja samih sebe tudi sami prevzeli. Zopet opozarjam: Doberšen del krivde gre tistim, ki so še vedno "vodili" oborožene akcije od kavarniških miz, poživljali na aktiven odpor in proslavljali vsak podvig zoper okupatorja. Res so nekateri od teh "strategov" tudi odšli v gozdove, toda skrbno čuvajoči svojo glavo in svoj žep. Bilo je celo precej takih ne-poklicancev, ki so tolmačili položaj Mihajlovičevih akcij, dasi niso imeli z njimi nobene zveze, pa tudi niso kaj prida poznali stvarnega položaja. Za uboj enega samega nemškega vojaka so Nemci sprva ustrelili 25 naših ljudi, pozneje 50 in končno 100. Ako je bil ubil nemški oficir, so število žrtev početvorili. Na napade na nemške čete so Nemci, ki so bili v premoči in dobro oboroženi, izvajali strahotne represa-lije: Požigali so domove, streljali na vse, kar je bilo živega na cesti, in uničeval vse, kar je bilo v shrambah. Ker naši ljudje niso hoteli izdajati in žrtvovati svojih lastnih ljudi, jih je vedno več odhajalo v gozdove in gorska skrivališča. Nemci so venomer grozili s strahovitim maščevanjem, ako vlada in drugi faktorji ne napravijo reda. (Dalje prihodnjič) S seje SANSa 21. avgusta Na 5. seji SANSa, ki se je vršila kot običajno v hotelu Sher-manu v Chicagu v soboto, 21. avgusta, so bili navzoči: Kristan, Prisland, Zalar, Kuhel, Cainkar, Jurjevec, Dr. Kern, Rev. Oman, Rev. Urankar, Zaitz in namestnica K. Župančič. Med najvažnejšimi zadevami je bilo poročilo o ustanovitvi Združenega odbora ameriških Jugoslovanov v Pittsburg-hu 19. junija in o prvi seji Združenega odbora, jugoslovanskih Amerikancev, ki se je vršila v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu 6. in 7. avgusta. Na seji v Pittsburghu so bili zastopani le Slovenci, Hrvati in Srbi, medtem ko so na konferenci v Clevelandu bili navzoči tudi zastopniki Bolgarov in Makedoncev. Ta seja je velikega historičnega pomena, kajti kot je znano, je to prvič v zgodovini, da je bil ustanovljen Združeni odbor, v katerem so zastopane vse jugoslovanske narodnosti, odnosno Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari in Makedonci. Veliko zasluge za uresničenje ideje skupnega delovanja pripada SANSu, ki je na podlagi kongresne resolucije povzel potrebne korake in iniciativo. V Združenem odboru ima vsaka skupina po sedem zastopnikov, katerih število pa se more v bodočnosti po potrebi povečati. Predsednik odbora je Louis Adamič. Podpredsednik za slovensko sekcijo je Et-bin Kristan, tajnik pa Janko N. Rogelj. Drugi zastopniki SANSa v tem odboru so Jože Zalar, Mirko G. Kuhel, Rev. Urankar in Marie Prisland. Slednja dva sta bila izvoljena na seji 21. avgusta. Program združenega odbora je bistveno isti kot program Slovenskega ameriškega narodnega sveta. SANS je na tej seji Združenemu odboru odobril" vsoto $1,-000 iz SANSove blagajne kot začetnd finančno pomoč. Glavno politično delo vseh teh narodnih skupin bo v večji meri vodil Združeni odbor. Do 20. avgusta so znašali skupni dohodki SANSa $19,-874.95, izdatki pa $4,233.76. Bilanca torej znaša $15,641.19. SANS je na omenjeni dan štel 89 podružnic. Glede italijanskih vojnih ujetnikov slovenske narodnosti, ki se nahajajo v ameriških taboriščih, je SANS prejel odgovor od vojnega departmenta, da ne nameravajo teh ujetnikov izpustiti v oskrbo prijateljev ali sorodnikov v Ameriki, bodisi pod kavcijo ali s kakim drugim pogojem, niti ne za delo v raznih industrijah ali na farmah. Vojni department pa sedaj razpravlja o vprašanju, ali se gotovim ujetnikom dovoli vstop v zavezniško armado ali ne. Ker ta zadeva še ni re šena, bo SANiS tudi v bodoče storil, kar je mogoče, da se želji slovenskih ujetnikov ugodi ter se jih sprejme v zavezniško armado. SANS se bo aktivno podal v kampanjo za tretje vojno posojilo meseca septembra in s pomočjo svojih podružnic zbiral podatke za Združeni odbor, ki se je zavezal, da bodo Ameri-kanci jugoslovanskega porekla nakupili bondov za 25 milijonov dolarjev. SANS je razpravljal o konferenci v Quebecu in je informiran, da je vsako vznemirjenje o kaki nevarnosti za ureditev italijansko - j ugoslovanskih mej popolnma neupravičeno. Radi tega SANS apelira na razne organizacije, skupine in posameznike, da ne delajo nepotrebnih apelov v listih, v katerih naglašajo potrebo za pošiljanje telegramov na vladne organe. Vsa taka dela spadajo v področj« SANSa, ki je stalno na straži in ki bo povzel potrebne korake čim se pojavi ka- ka nevarnost za slovenska vprašanja. Vse take zadeve raj še predložite SANSovemu uradu. Napačen korak v napačnem trenutku lahko napravi veliko škode. V tem oziru želi SANS več kooperacije in manj neodvisne akcije. Zapisnik seje bo priobčen v okrajšani obliki v bližnji bodočnosti. --Mirko G. Kuhel, pomožni tajnik in zapisnikar. -o- Vaš dohodninski davek rektno na: Uprava Novi ft 1849 W. Cermak Rd., Cl>» 111. * tati Piše odvetnik Wm. J. Kennick Zvezne postave glede dohodninskega davka so po prepričanju večine advokatov zelo zapletene. Zadnji teden je cleve-landska odvetniška zveza imela tako zvani "Institute" ali predavanje, katero je trajalo dva dni, in v katerem tečaju je predaval zastopnik zveznega davčnega urada, kjer so se razmo-trivala raznovrstna vprašanja glede dohodninskega davka. Želim na tem mestu priobčiti nekaj zanimivih točk glede tega davka. Kdo mora vložiti "Income Tax Declaration" pred 15. septembrom? Vsaka poročena ali pa samska oseba, ki ima dohodkov $100 ali več od najemnine, ali od obresti, ali od delnic, ali od kakšnih drugih poslov izven zaslužka v tovarni. Kdo.še mora vložiti? Tisti samci, ki so zaslužili več kot $2,700 v tovarni in tisti poro-čenci, ki so zaslužili več kot $3,500. Tudi tisti morajo vložiti iz javo (Declaration), ki bodo manj zaslužili letos kot lansko leto. Vlada menda želi imeti priliko poizvedeti, zakaj bi nekatera oseba manj zaslužila letos kot lansko leto. Kazen (Penalty) 10%. Za. kon pravi, da kdor ne vloži zahtevani "declaration of estimated tax," mora plačati kazen v vsoti 10% celega davka za 1943. Smeh-najboljše zdra* Pravijo, da če bi se P več smejali, bi imeli zdravja manj dela ... Že od v*, smo ljudje prepričani smeh nekaj zdravega. 2,000 leti je pisal neki j nje veselo in je kakor zdrs' Žalost suši kosti." Odtlej pesniki, filozofi, in zdra,,r. 3!ei vedno znova poudarjal1 z vilne učinke smeha. To®^ skus, da bi ta dobrodeljj1 ^ nek smeha tudi zdravi^ >a p, kazali, so napravili šele vejšem času. Pri tem se K kazalo, da vplivajo glbl KNJIŽEVNOST Ta teden bo izšla avgustova in septembrova številka (8-9) skupaj, kakor je bilo to že na povedano v julijski številki No vega >Sveta. Izšla bo s sledečo vsebino: "Pravica miru" (uvodnik) "Pregled" (političnih in drugih dogodkov). "V vsemirju življenje" (članek). "Malarija" (članek). F. S.: "Neskončna sekunda" (črtica). Ivan Zupan: "Veselja dan" (pesem) Matija Novak: "Napoleon" (življenjepis razboritega Napoleona). "Misli in pregovori." J. M. Trunk: "Tihe ure—Ame-rikanec poprime za besedo" (premišljevanja). Dr. J. L. Zaplotnik: "Jurij Godec" (življenjepis). "Človek se mora gibati" (članek). "Slovenski pionir" (opisovanje slovenske naselbine v Denver, Colo., in tamkajšnjih Slovencev). "Izreki." "Dom in zdravje" (nasveti za zdravje in gospodinjstvo). "Za smeh in zabavo." M. Šavs: "Proklet, proklet . . ." (zanimiva črtica). P. Evstahij: "Noč brez spanja" (pesem). M. See-man-A. Lebar: "Dve kroni" (zanimiv roman). Družinski mesečnik Novi Svet izide vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu, razun v mesecu avgustu, zakar pa izide v nadomestilu v septembru povečana številka skupaj za avgust in september. Novi Svet je zdaj edina te vrste slovenska publikacija v Ameriki, ki objavlja zbrano leposlovno čtivo in se bavi z zbiranjem zgodovinskih podatkov o slovenskih naselbinah in o Slovencih v Ameriki. Radi tega že bi moral biti ta list v vsaki slovenski hiši v Ameriki. Naročite si ga za jesensko in zimsko sezono. Stane letno samo $2. Naročnino sprejemajo zastopniki in zastopnice lista, ali pa jo pošljite di- pri smehu dejansko u^jL jj, i..,. ____; yyo dUSO. ^ L' telo in nič manj na celo iaj 4» Pri pomembni zdravnik je ® javil: "Ce bi se moghj' bolj smejati, bi imele nas nišnice in zdravniki ma la." Smeh nas ohrani večava tek, pospešujejo in krvni obtok, nam nje svobodnejše, oči . nadihuje lica z rdečico Kdor ima veder teffl?jd dobro je, dobro spi, doD , .. in ima veselje do živi J ^ Cim starejši pa P0^,., vek, tem manj g^ j smeha — na žalost. JP^ dje s srčnimi motnji1 \ tet Hal: hu izogibajo, ker m^ _ eniJ0: jim srce smeha ne skusi pa so pokazali- ^ srčne težave s smehom boljšale. {tu Ali sanje motijo P Splošno je bilo do ^ še mišljenje, da sanj ali ovirajo spanje a y Ev Toda, kakor Pra? ^ Freud, je to napad1. ^ Freud, svetovno zna ^ ski znanstvenik mora ^ ^ kar govori, kajti °nJo]ir0ti« ^ ifia ■P • neUro1 po raziskavanju gaI1je bolezni. On pravi, da ,f( kit k set lel J kakor ne razburjaj0 be, ampak povzročaj ^ človek bolj trdno ^ ^ ne prebuja vsakih P spanja. —— Kupujmo obrambni in znan** -* ^ lm \ ■kaj Hi \ to "Ali se spominjaj prijatelja, ki se ) MW oženil in se Poie0Mo( ieno lahko ovije?" r svojo ženo lan* "Aha, se ga spo?^ pa je ž njim?" e | "Slišal sem, da niči, t "Kaj pa mu J«'. "Žena ga je sif ž; £ sten1 pripovedoval o t's okrog pi'sta." . * f Dva nadebudna , se prepirala, » tov je bogatejši- Da. moj Veš, on Di baha gat mož pis!" "Bah, kaj P» J* k v ne drugi, "kaksn* ^ : t0>V je to? Saj časoP^r pim za 3 cente, čem." J \ "Sem slišal, Katera pa je t>J "Njena mati!' f "Moja zena ^ J skupno vlogo na ,ti f j "Morata pa* vOj>0/ račune, da vesta, gfi * vložil in koliko * on sin*0 "O, tisto J«** nalagam denar, jemlje." M > S \ h- tt ■ni i I** AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 7, 1943 P /i ft1 !hiuf Rejenka Povest. Spisal dr. Ivan Pregelj t4 Mož in žena. Ijrf anZabregar je nedolgo za Ali je lahko nekr,' «rda je angel smrti v da? J1 h'Pu še izbrisal te ža-ŽepC^P?mine iz njegovega K njegova duša mo-oditi odtod. Petra je draCr® smrt potrla, iztre- Itlej ii: Stopil je bil k umirajo- » ga prosil: "Od-arec mu je gotovo ate!1« , vf jel mu ni. Z ro-ljD1,:CaZal na ženo in otro-aPa.-Sek.steni in izdihnil. C'J« rojii0 po giavi) kam Pekla vest; še dru Je fonU ., . Uni Mšel denar. Štiri- le t sei« bi ^|«I?l0Četovi smrti šele celo ilj jaše ia»i šo. ';^ in dejal ženi: L°nim ^narjem V11 ti še vedno mi- U.5J? jaz? Veru->' M fn dela nisem. Bila % S0du župniku, da je V lagala?" "aieCarVendlr PrePri" uenar izgubil. Nape prebf sla1 asJe ive^ P jbro itaj» volj« ;nof lise ijo| da58 i ce'( »oči rn'kje i" kako. V jviVblh vendar tako i* ga vendar ni ce najti, g Pa, ce je morebi-i! Mogoče ga pa , te . Zgubil, mogoče. kd° 23 kdo sosedo-Sel? Nekako motno ■iveJnTJati' da J« bil • ta *f Juri v gostilni. Hlu 0Vek: toliko ga Mogoče je H dobil H) ' Sedaj pa skoro de Peter i?**. 1vPrašal a radoved- h X 0ie bil z men°j v hk n ga je našel!" NlK°g0Če' saj je ^C0J domov'" je ■ti „ v sen, s?" še govo- > žJe °Pravičevala Nar v mu? ^'^"jezarežal "Bom!" "Glej," je rekla žena, "po treh letih sem danes prvič zopet vesela in — mirna." In se je dogodilo, kakor čudež. Dete se je nasmejalo v zibelki, raztegnilo ročice in zaklicalo prvikrat: "ata, mama!" 8. Pozabljene obljube. Saj bi že radi zaključili to žalostno povest, pa je še ne moremo. Srce se človeku trga, ko vidi, kako lepi sklepi tolikokrat padajo v nič, se pozabljajo. Ne bila bi zemlja dolina solz, če bi ne bilo tega proklet-stva nad nami. Tako in enako je morda mislil tudi domači gospod župnik, odhajaje iz cerkve, kjer je bil plesna veselica v Avdito- riju SND. 3.—Vežbalni -i ne boš \ J fl* < iij? V- \ ti r / :e V J *4' Je blazno, ženi. Da, C vedeJ pravno je či-hn 3 da ^^ I M h * -vU'videč P«- J pf« roi d ^ ^ i oni 3e ^"eplašeno oko enomer mu je 'Pa Da, tam N^evstal. gId jece pod lib, GW govorim s vji . da SciVi mene sum-- pa rf * že j'al Jaz iz. 7] O* srce> ^ ^to^nosti v sebi! lvPrašaj! Mo-^ ž-a Pa je fcft* ^eter- !bii ce p,' Za- k VwVldel> kako J videl, srečen. Ali S u- i& L^ otrok? S S teK 111 ž V 0 f- be!" nji- fiile !?Št nJene bese-°Jitn lill°3e ža CHi r°ke ter zate, pe- k v t" J "" je kle-ktlk°r grešni ik . 1eC q od svojih zaveznikov Nemcev kot pa od ai Yankiiev Dekletu, ali ste že kedaj bile tako visoko? —'No, Pvt. Dorthy Duckrow, ki služi pri mannih in ki ima .že svojo licenco kot pilotka ter je' obenem članica civilne tračne straže, prav nič ne moti taka višina. Slika je bila posneta na letalskem vežbališču v LakehUrst, N. J. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJTJB^jjCA NIKDAR POZABLJENEGA SINA, BRATA IN Brinovec ki se je moral tako nepričakovano ločiti od nas dne , 1911 v najlepši debi življenja star šele 39 Dve leti sta sedaj potekli, odkar smo izgubili Tebe; srce, ki vedno za nas je skrbelo, nikoli od nas pozabljeno ne bo. Žalujoči ostali: MARTIN in ANNA BRINOVEC, starši-JOHN, JERRY in FRENCHIE, bratje- ROBERT, nečak. r-VB^ BEVERLY, MARLENE, ROBERTA, VIDA in nečakinje. ANNE in VIDA, svakinje- Cleveland, O., 7. oktobra, 1943 Najboljšo Garancijo Zavarovalnin" Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSjj KATOLIŠKA JEDN01" Ce hoieš dobro sebi In svojim dragim. zavaruj 86 štenl ln nadsolventnl podporni organizaciji, ^jj, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLlSK* ^ kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poS"0^" j bolezni ln onemoglosti. d 4 i« od 1 K. S. K. JEDNOJA sprejema moške ln *en"J!f ofcrtf* j otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta pod sv°JC /r cert«"*'* K. 8. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše i**0 J dobe od 1250.00 do S5.000.00. ' K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov of aH Članica te mogočne ln bogate katoliške podpor trudi se ln pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju ln za vse dr0'®Bili *e obrnite na uradnike ln uradnice V"" K. S. K. Jednote. ali P» GLAVNI URApy 351-353 No. Chicago St.