28
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
98.
Pri sultanu maročanskem.
N . s* zadnje je prišel nov nepričakovani bavbav, ki je tudi hotel imeti svoj delež. In ta bavbav je bil sam ni^rabut Sidi Musiafa. S kraja ni hotel povedati, koliko bi rad, guvoril je o malenkosti, ali ta malenkost je vi i no rastla tako, da je postala velika svota. Zahteval je 80 španjolskih tolarjev. Vgriznil sem tudi to lesniko, kai *em hotel. No hvaležni marabut mi je obljubil, da me za to popelje na neko nabožno svečanost, katere ne vidi vsak. Meuiun. da sem do sedaj jaz edini Evropejec, ki )e videl taKo svečanost. Obhajal je to svečanost ua-b«»žoi red Issauahov. Ti meaihi bi radi dokazali čudovito sposobnost, ki jim jo baje podeljuje ustanovitelj, da m <rei<> brez škode povživati strup in druge škodljive stvari.
Vrata v judovsko četvrtje so bila uže zaprta, ko smo prišli z Juiove hiše, ali pest drobiža jih je odprla. Korakali smo po popolnoma neznanem mestnem četvrtju « .M.^rua po krivih ulicah, potem po širokej poti, ob haterei )e bilo muogo podrtin, in slednjič smo dospeli v (»no četvitje, ki se širi blizu lepe grobnice Sidi Ben el Abbasa, ki je varuh Marokanske. Nismo šli prav mimo grobnico ali toliko sem vendar opazil pri mnogih podrtioah, pr Katerih sem jo kedaj pa kedaj na oči vjel, da je pozidana v slogu mošej, ima pet kupol ter ruasiveu miuarer. V Maroku je toliko podrtih hiš, kakor menda uikje- n > s\etu. Če se drugej podere hiša, postavijo novo ;. če to ni moči, odstrane vsaj posipino. Ne taKo v Mar ku. Policija se ne briga za to, drugi tudi ne. Zato ho ulice in pota nesnažne. Tudi mrhovine leži tu in tam, ki napravlja hud smrad. Tlaku ni nikjer
po   zimi   leži   blato  po ulicih,   in po letu se vali   debel prah
Hiša Mokkadamova, to je redovnega načelnika, stala je ob cesti, na katerej je bilo izredno mnogo podrtin. Mokkadam je bil provincijal maročanskim Issau-ahom. Zamenivši nekoliko mistiških znakov drug drugemu stopili smo v hišo. Tako lepe maverske hiše še nisem videl do sedaj. Škoda, da je uže vegasta. S tega pa sodim, da je zelo stara. Maverske hiše mnogo dalje trpe kot evropske, Po pet sto let stare hiše so sploh še trdne. Sodim, da je bila ta hiša pozidana za časa moči in slave maverske. Tudi krasna arhitektura me je potrjevala v tem mnenju.
Pri hiši sta bila dva dvora, na obeh je bilo dosti gostov, ki so sedeli ali čepeli po tleh. Samo odličnejši možje so sedeli s podvitimi nogama. Galerije prvega nadstropja so bile obrobljene z jako fino izrezljano leseno ograjo, izza katere so gledale do oči zavite ženske. Sidi Mustafa me je postavil mej dva zelo priletna starčka na mesto, ki je bilo odločeno oiličnjakom. Spustil sem se na tla. Bil sem edini Evropejec, kakor tudi edini neinohamedanec v tej skupščini. Pozneje sem se več potov sam sebi čudil, da sem se podal brez vsega varstva med te fanatike. Toda imam navado, kadar potujem po barbarskih pokrajinah, da pokazujem popolno zaupanje barbarom, in to mi hodi prav povsodi.
Nabožna svečanost se je pričela s popevanjem skozi nos. Nakrat mej najmočnejšim pevanjem in kričanjem vernikov, pa oglušnim ropotanjem z bobni, vzdigne se prvi za svečanost odločen menih ali brat, kakor so mu rekli, ter prične išdeb. Išdeb je nabožen ples. Prav za prav to ui noben ples, ali drugega imena nimamo za ono umerjeno, s početka polagano, ali vedno brzeje majanje in zvijanje telesa, ki se sprevrže slednjič v krčevito kretanje Pri išdebu meče plesač glavo in gorenjo polovico života gori in doli, kakor da se globoko klanja. Ko je plesač to nekaj časa uganjal, nastopil je drugi, potem tretji, in slednjič jih je bilo šest, ki so se omotui zvijali in metali sem in tje. To je trajalo pol ure. Nobeden, ki začne ples, ne sme odnehati, dokler ne pade v paroksizem, v vrhunec išdeba. Zvijanje in metanje z glavo in životom je bilo čedalje brzejše, klanjanje čedalje nižje, tako da je slednjič prijela omotica utrujence. Pene so tiščali, oči so se jim izbulile, metali so se kakor da so ob pamet, slednjič so počepali drug za drugim po tleh. To je bila ekstaza. Ta hip, tako zatrjuje verski zakon redov, prihaja duh ustanoviteljev k učencem svojim, ki leže v nabožnej blaznosti, ter jim podeli moč, da morejo brez hudih nasledkov povžiti strup in druge škodljive stvari. V divjem neredu so se valjali fanatiški bedaki po tleh, tulili so kot merjasci, kazali so ostre zobe, izmed katerih se je pocejala bela slina, in hlastali so po onih gledalcih, kateri so sedeli blizu njih, kakor da jih hočejo na kosce raztrgati. To stanje paroksizma bratov je dalo menda povod   pravljici,   da žro  človečje  meso   na   tem   plesu.
29
Res so se vedli kot krvoločni   ljudožrci,  ali žalegu niso učinili nobenemu.
Kedar so bili vsi plesači v paroksizmuj^prinesli so strežuiki veliko pokrito skledo, s katere je odveznil pokrov poleg mene sedeči starček. Ali sem se zgrozil, ko je bila skleda odveznjena. Zamrgolele so v njej kače, škorpijoni, gašarice in krastače. Starček je postavil skledo med steklače. Koj so pali kot gladni volkovi po nagausuej hrani in jo požrli. Prevare tu ni bilo nobene, kakor pri naših glumačih. Gledal sem na lastne oči dedce, kako so žvečili kače in škorpijone, in po bradi so se jim sline cedile. Nikakor pa ne trdim, da so kače in škorpijoni še imeli strup v sebi.
Po tej ceremoniji je bilo pogostovanje, in slednjič oglušna molitev. Kadar je SidiMustafa vstal, vstal sem tudi jaz. Ven grede mi je namignil, da je treba dati daru redu. Povprašam ga, koliko uaj darujem. Sidi Mustafa se je obrnil k Mukkademu, ki je zahteval 10 španjolskih tolarjev. Kaj sem hotel, dal sem jih, ker sem predobro zual, kje sem.
Koliko ima Maroko 8tanovaikov ne znam. 2iv krst v Evropi ne zna tega. Potniki se ne ujemajo. Jackson na primer, ki je bil v Maroku 1811. 1., sodi, da jih je 270.000. Ali to je sila pretirano. Griiberg sodi, da jih je 50.000, in Chenier, da jih je k večemu 30.000. Poslanik Hoft, ki je v prešlem stoletju pohodil Maroko, pa meni, da jih ni več kot samo 20.000. Kar se tiče mene, dejal bi, da jih je do 50.000.
Štiri tedne sem bival v Maroku, ali samo trikrat sem prišel z judovskega četvrtja. Cesar je skrbel zame tako očetovski, da mi je kar naravnost prepovedal z doma hoditi. Ali tako so postopali še z vsakim Evropejcem, ki je bil pred menoj v Maroku. Toda nikari ne mislite, da je cesar tak fanatik. Nikakor ne, cesar bi rad dovolil marsikaj Evropejcem, ali podložniki ne dado k sebi. Vlada je tedaj brez moči, kar se tiče Evropejcev ne more jih, če bi še tako rada, obvarovati fanatizma Mavrov in Kabilcev. Zato je Maroko Evropejcu, zabita pokrajina, zabitejša od samega Kitaja. Sam cesar je ne more odbiti Evropejcem.
Tičal sem toraj doma v Judovej hiši ter poslušal hčer njegovo, ki mi je pripovedovala razne znamenitosti, običaje in pripetljaje maročanske. N3J vam zapišem povest o starej Mavrinji z Mogadora.
Koran je edini zakon pravovernemu mohamedancu. V koranu pa stoji tudi tole: „Oko za oko, zob za zob.6 In tega ni zahteval menda še nihče tako dosledno in točno, kakor stara Mavrinja z Mogadora. V tem mestu «o prebivali štirje Evropejci, eden je bil Anglež. Tržil je z Marokom. Tudi sam cesar je kedaj pa kedaj naročil pri njem to in ono, in mu prodajal, kar je imel na prodaji. Naklonjenost cesarjeva je bila na veliko korist Angležu pri trgovini, toraj se je pazil, da ne napravi kaj takega, kar bi ga utegnilo spraviti ob naklonjenost. Ali Angležu je bil zelo dolg čas v Mogadoru, vzlasti ob nedeljah ni vedel,   kamo bi se obrnil. Ker ni
bilo tu cerkve angleške, da bi hodil molit, tedaj se je udal pijači. Neko nedeljo se je zopet dobro nalezel pir jače, in nasledek temu je bil. da je šel s hiše na ulico, ter uganjal, kair uganjajo pijanci. Tudi je opletal s paličico okoli sebe. Pa glodi spaka! Ne vede je vsekal s' paličico staro Mairiojo po ustih in jej izbil dva zoba. Anglež se: je1 hrototal te iiu. a starka se ni. Vzela je dve priči in šla k;^mi;niku, kjer je zahtevak dveh zob od Angleža, kakor veleva korali. Sodnik je poklical Anglefžain mu izjavil, da mora dati zoba starki. Anglež ni hotel nič slišati' d takošnej kazni. Šel je povedat poslaniku sVojemd, kaj se tri ti je pripetilo. Poslanik se je praskal za ušesi;' „Ali morda nastojate, da dojde angleška flota: in bjihbarduje Mogador, kaj?" povprašal je trgovca.
(Dalje   nasl.)