Z begunsko krizo se v EU spet zapirajo meje Razstava in monografija o Albertu Sirku Sveče na kraju tragične izbire JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 214 (21.451) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 15. SEPTEMBRA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 509 15 Je Corbyn nostalgik ali iskalec novega? Marko Marinčič Vzpon predstavnika leve struje Jeremyja Corbyna na čelo laburistične stranke v Veliki Britaniji je politični dogodek, ki utegne biti relevanten za vso evropsko so-cialdemokracijo. Na Otoku že povzroča pretrese. Po eni strani se je v prvih 24 urah po njegovi izvolitvi v stranko vpisalo 15.000 novih članov, po drugi laburistično vlado v senci drug za drugim zapuščajo predstavniki Blairove desnice. Nedvomno se bo politika la-buristov radikalizirala. Nekateri komentatorji ocenjujejo, da bo to pomagalo konservativcem, ker bodo zmernejši volivci zapustili la-buriste. Drugi trdijo nasprotno, češ da so laburisti doslej izgubljali svojo politično identiteto in volilno bazo, ker so bili preveč podrejeni dominantni neoliberalni dogmi. Varčevalna politika je - kot po vsej Evropi - udarila po državnih izdatkih za socialo, osiromašila je nižje in srednje družbene sloje, močno povečala družbeno neenakost. Z Blairom je laburistična stranka bila glavna nosilka tovrstne politike in tudi kasneje ni znala razviti prepričljive alternative. Zaradi tega so jo mnogi volivci zapustili bodisi v smeri volilne abstinence kot tudi v korist populisti-čnih gibanj, ki ponujajo preproste in pogosto izkrivljene odgovore na nelagodje, ki izvira iz realne socialne in ekonomske ogroženosti. Corbyn je laburiste prepričal, ker obljublja spopad z »grotesknimi stopnjami neenakosti v naši družbi«. Zavzema se za delitev bogastva z visokim obdavčenjem podjetij in bogatih posameznikov, je za podržavljenje železnic in energetskega sektorja ter za "maksimalno plačo", ki bi omejila zaslužke menedžerjev. Najbrž bi ga podcenjevali, če bi v teh geslih videli le nostalgijo po neki preteklosti, ki je ni več. Ali ni v njih tudi poskus iskanja odgovora na eno ključnih dilem tržnega sistema v 21. stoletju? S prevlado finančnega kapitalizma namreč ta sistem že vsaj tri desetletja vodi v kopičenje bogastva v rokah vse manjše elite. Ponekod v Evropi, v Grčiji, Španiji, Portugalski, zdaj v Veliki Britaniji, si za razliko od drugih socialdemokratskih strank začenjajo postavljati vprašanje, kako ustaviti divjo vožnjo tega ponorelega družbenega vlaka, preden bo prepozno. Odgovora najbrž nima še nihče, niti Corbyn. Dobro pa je, da ga vsaj išče. Zato ga je treba vzeti resno, kot ga presneto resno jemlje britanski premier David Cameron, za katerega je izvolitev Corbyna nič manj kot »grožnja državni varnosti«. trst, gorica, špeter - Začetek novega šolskega leta Od včeraj vsi v šolskih klopeh V Romjanu v novo šolo, v Gorici obisk deželne odbornice soška regata Ob jubileju mladostna WJÍ TRST, GORICA, ŠPETER - Včeraj se je v Furlaniji Julijski krajini uradno začelo novo šolsko leto 2015/2016. V šolske klopi so zjutraj sedli učenci in dijaki vseh vrtcev in šol na Goriškem, pri čemer je treba posebej omeniti, da so učenci Osnovne šole Ljubke Šorli v Romjanu pouk začeli v čisto novem šolskem poslopju, goriške viš-ješolce pa je obiskala deželna odbornica za šolstvo Loredana Panariti. Pouk se je začel tudi za učence in dijake dvojezične večstopenjske šole v Špetru, večstopenjskih šol v Dolini in Nabrežini ter štirih slovenskih občinskih vrtcev v občinah Trst in Devin-Nabrežina, saj so ostali vrtci in šole na Tržaškem s poukom začeli že v preteklem tednu. V letošnjem šolskem letu obiskuje slovenske oz. dvojezične državne in občinske vrtce in šole skupno 4440 učencev in dijakov, od teh 2559 na Tržaškem, 1609 na Goriškem in 272 na Videmskem. Na 4. in 12. strani občina trst Začetek proračunske razprave TRST - V tržaškem občinskem svetu se je sinoči začela razprava o občinskem proračunu za leto 2015. Finančni dokument je predstavil občinski odbornik za proračun Matteo Montesano, podrobno pa je o proračunu poročal predsednik proračunsko finančne občinske komisije Igor Švab. Kritike so iznesli svetniki Gibanja petih zvezd in desnosre-dinske opozicije. Na 5. strani GORICA - 30. Soška regata je bila mladostna in razposajena. Med udeleženci so izstopali mladi solkanski kajakaši, posebno priznanje je prejelo tudi šest petletnih otrok, ki so se na raftih brez nikakršnega strahu »spopadli« z brzicami smaragdne lepotice. Jubilejni spust sta skupaj izpeljala kajakaška kluba Soške elektrarne iz Solkana in Šilec iz Gorice, ki s svojo prireditvijo že tri desetletja spodbujata k navezovanju novih čezmejnih prijateljstev. Iz Brazilije 119 kg kokaina za Trst Na 4. strani Kako postati Slovenci v 50. minutah Na 10. strani Lipizer osvojil 18-letni violinist iz Veneta Na 11. strani Na Goriškem znaki gospodarske rasti Na 14. strani TCDMn PRO Termopro d.o.o., Cesta 15a, Ajdovščina +386 41 649 882 - Andrej / +386 41 647 632 - David / info@termopro.si Kakovost in kvaliteta po najboljši ceni Peči za centralno ogrevanje, štedilniki in kamini na lesno biomas^^p AKCIJA! valja do 22.10.2015 www.termopro.si UdBDLTBLCiu nam ^E^ñnn ra zp i-5-uj e v sezo ni 201 S/1 S nas Ii dn je obormn aje; GLEDRLiÉHi ftsanmR GLR5BEnD-PLE5ni FBnnmn ami__iHnTni HBanmn SRECkínabquma winn uma seeohshr hrrtier FiunsuLH Vpii DliHimnjEV pnlcV:i do 30. MjHEmbrcr 2G15. URMK BLAGAIttf: od patiEdtljta du ptthníd 10. da IL ttr od "IS. dt» IT. ure mi um prud priifdilrami, lontcrE iE iidojajo YMdptikE. UflBL|£M K Več InformwtJ na tel. it. M 3B5 S 731 ID ID In no w«iv.i®5D*Hov[tonn.5l 111 VI ■ I 2 Torek, 15. septembra 2015 ITALIJA, SVET / evropa - Notranji ministri potrdili le premestitev 40.000 beguncev iz Italije in Grčije Polovičen dogovor o beguncih Države uvajajo nadzor na mejah Ob nesoglasjih in madžarskem zaostrovanju se zapirajo meje, ki jih je Schengen odprl DUNAJ/BERLIN/BUDIMPEŠTA -Val beguncev v Evropi, ki že velja za najhujšo krizo stare celine po drugi svetovni vojni, je številne evropske države, članice schengenskega območja, prisilil, da so ponovne uvedle nadzor na meji. V schengenskem prostoru, kjer lahko Evropejci potujejo brez sistematičnega preverjanja potnih listin, je mogoče v izjemnih okoliščinah začasno ponovno uvesti nadzor na mejah. Schen-genska pravila so bila nazadnje spremenjena leta 2013, reformo je sprožila arabska pomlad. Sedaj so ob izjemnem pritisku beguncev na evropske meje znova na preizkušnji. Schengen je sicer poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v uniji. Zato je uvedba nadzora v območju, katerega smisel obstoja je, da nadzora v njem ni, občutljiva tema. Notranji ministri EU so sicer na kriznem sestanku o begunski krizi pričakovano potrdili julijski dogovor, ki predvideva premestitev40.000 beguncev iz Italije in Grčije po drugih članicah unije v prihodnjih dveh letih. Ciljna številka 40.000 sicer še ni dosežena. Obljubili so, da jo bodo dosegli do konca leta. Prav tako zaradi nasprotovanja vzhodnoevropskih držav še ni dogovora za prerazporeditev dodatnih 120.000 gebuncev, ki jo je predlagal predsednik Evropske komisije Juncker. Dan pred sestankom je Nemčija zaradi velikega pritiska beguncev začasno ponovno uvedla nadzor na mejah, predvsem na meji z Avstrijo. Njenemu zgledu sta že sledili Češka in Slovaška. Tudi Poljska je napovedala, da bo ob prvih znakih kakršne koli grožnje ponovno uvedla nadzor na mejah. Začasen nadzor na meji z Madžarsko bo uvedla tudi Avstrija. Avstrijski kancler Werner Faymann je včeraj napovedal, da bo Avstrija v pomoč policiji pri obvladovanju navala beguncev, ki se v državo zgrinjajo pretežno iz Madžarske, poslala vojsko. 2200 vojakov bo pomagalo predvsem znotraj države, pomoč pa bodo policistom nudili tudi pri nadzoru na meji, je napovedal avstrijski kancler. Tudi Finska in Nizozemska, obe članici schengenskega območja, sta sporočili, da bosta okrepili nadzor na meji. Kot so sporočili v Amsterdamu, bodo na me- vi - V t':' Madžarski vagon z bodečo žico je zamašil še zadnjo »luknjo« na meji s Srbijo ansa ji z Nemčijo uvedli posamične kontrole na meji, za kar so se odločili, potem ko je Nemčija v nedeljo ponovno uvedla nadzor na svoji meji. Tudi Finska je sporočila, da bo okrepila nadzor svojih meja, saj v to državo iz Švedske vsakodnevno prihaja več sto beguncev. V zadnjem tednu je na Finsko prišlo okoli 1700 prosilcev za azil, večina z vlakom iz Švedske. Na severu Finske so odprli sprejemne centre za begunce, predvsem vzdolž meje. Za Slovenijo po besedah notranje ministrice Vesne Gyorkos Znidar zaenkrat zapore meja ni pričakovati. Odločitvi Nemčije in Avstrije za začasno uvedbo nadzora na meji, za zdaj ne vplivata na razmere v Sloveniji, ki natančno spremlja dogajanje v sosednjih državah in ustrezno prilagaja svoje dejavnosti. Slovenski policisti so sicer v soboto na mejnem prehodu Šentilj na poti iz Slovenije v Avstrijo prijeli 21 tujih državljanov iz Afganistana in Irana, ki jih je prevažal 43-letni državljan Romunije. Tega so že priprli. Ta skupina zajetih tujcev je doslej največja, kar so jih letos izsledili slovenski policisti. Združeni narodi so včeraj ocenili, da bi morala biti Evropa do beguncev velikodušna. Evropski politiki bi se morali italija - Pogajanje o reformi senata Odprti fronti v DS in s sredinsko UDC RIM - »Vsi se strinjamo, da je treba reformo senata odobriti do srede oktobra, prav tako se strinjamo, da je treba občanom zagotoviti možnost izbire senatorjev«. Tako je vladni podtajnik za reforme Luciano Pizzetti včeraj komentiral potek pogajanj ministrice Marie Elene Boschi in voditeljev parlamentarnih skupin DS s predstavniki manjšine v Demokratski stranki. Kljub načelnemu soglasju pa je še veliko nedorečenega glede možnosti spremembe 2. člena reforme, okrog katerega se bije politični boj: vladni predstavniki ponujajo popravke vendar brez spreminjanja 2. člena, ki bi podaljšalo postopek, manjšina pa vztraja pri zahtevi, da se senatorji neposredno izvolijo in ne pristaja na kake polovične rešitve. Ob pogajanju se občasno tudi zaostrujejo medsebojne obtožbe. Massimo D'Alema je včeraj označil za čisto izmišljotino obtožbe, da snuje razkol v Demokratski stranki in obtožbo zvrnil na Renzija, ki da v resnici noče dogovora z manjšino v stranki in išče grešnega kozla, ki bi mu naprtil krivdo za razkol. Ob interni fronti v DS se zaostruje tudi konflikt s sredinskimi zavezniki UDC, ki so ugotovili, da Ren-zi v senatu nima zanesljive večine za odobritev ustavne reforme, zato dvigajo ceno za svojo podporo in zahtevajo spremembo volilnega zakona, kjer naj volilna nagrada ne gre zmagoviti listi ampak koaliciji. Na tem stališču je menda večina UDC, čeprav so tudi med njimi delitve in se ministrica za zdravstvo Lorenzinova celo zavzema za tesnejšo povezavo z DS in skupne liste na upravnih volitvah. Renzijev ožji sodelavec, podtajnik pri predsedstvu vlade Luca Lotti, je odločno zavrnil poskuse izsiljevanja, rekoč da je volilni zakon zaključeno poglavje. Prepričan je tudi, da bo za ustavno reformo v senatu dovolj glasov, če potrebno tudi z glasovi iz opozicije za primer, da bi jih zmanjkalo nekaj v strankah večine. zgledovati po velikodušnosti, ki jo do mi-grantov kažejo evropski državljani, in bi morali predstaviti veliko učinkovitejše migracijske politike, kot so jih doslej, je ob odprtju 30. zasedanja sveta ZN za človekove pravice v ponedeljek poudaril visoki komisar ZN za človekove pravice Zejd al Husein. Tudi papež Frančišek je ponovno pozval Evropo, naj sprejme begunce, ter obenem poudaril, da je pomembno »sprejeti ljudi takšne, kakršni so«. Obenem je povedal, da so predstavniki Vatikana našli dve begunski družini, ki ju bodo sedaj nastanili v dveh stanovanjih v neposredni bližini Vatikana. Svet EU pa je prižgal zeleno luč za začetek druge faze boja proti tihotapcem migrantov in beguncev preko Sredozemskega morja. Države članice EU so se strinjale, da so bile cilji prve faze EU-NAVFOR Med glede zbiranja obveščevalnih podatkov izpolnjeni in da se zdaj lahko začne tudi dejanski boj proti tem tihotapce. Zdaj bodo plovila članic EU lahko v mednarodnih vodah tudi prestrezala čolne z migranti in aretirala domnevne tihotapce ter na tak način poskušala zajeziti val migrantov preko Sre- izrael - Jeruzalem Novi spopadi med Palestinci in policijo JERUZALEM - Pred mošejo Al Aksa v starem delu Jeruzalema so včeraj že drugi dan potekali spopadi med palestinsko mladino in izraelsko policijo. Nekaj oseb, ki so metale kamenje, so aretirali, dva človeka pa sta bila lažje poškodovana. Spopadi potekajo v času, ko Judje praznujejo začetek novega leta, območje Tempeljskega griča, ki velja za tretji najsvetejši kraj za muslimane, pa je tudi najsvetejši judovski kraj. Po navedbah policije so nameravali mladi Palestinci napasti judovske vernike, ki prihajajo molit k Zidu objokovanja, zato so varnostne sile posredovale na območju okoli Al Ak-se, kjer se zbirajo. Izraelska policija sicer zelo redko vstopa v mošejo Al Aksa zaradi občutljivosti območja. Obisk takratnega vodje opozicije Ariela Šarona na območju leta 2000 je sprožil pet let trajajočo drugo palestinsko vstajo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaradi dogajanja za danes zvečer, ko se končajo judovski prazniki, sklical izredno sejo vlade. (STA) dozemskega morja. V operaciji naj bi sodelovala tudi slovenska ladja Triglav s posadko in s še do šestimi pripadniki. Sedaj so v poveljstvu v Rimu trije slovenski pripadniki. Ladja Triglav je trenutno še v remontu, pripravljena pa naj bi bila do konca meseca. Na Madžarsko je sicer v nedeljo prispelo rekordnih 5809 beguncev. Do včerajšnjega popoldneva je v državo prispelo še dodatnih 5353 beguncev, večinoma iz Sirije, Afganistana in Pakistana. Naval beguncev na državo je toliko večji pred za danes predvideno uvedbo strožje zakonodaje glede prečkanja meje, ki za nezakonit vstop v državo predvideva do treh let zapora. Pet let zapora medtem grozi tistim, ki bodo ob nezakonitem vstopu v državo povzročili materialno škodo. Določilo je namenjeno beguncem, ki bi prerezali žičnato ograjo na meji, da bi lahko vstopili iz Srbije na Madžarsko. Madžarska policija je včeraj z žico zaprla še zadnji del meje s Srbijo. Gre za kakih 40 metrov dolg odsek pri mejnem prehodu Roszke, ki je bil doslej glavna vstopna točka za begunce, ki na Madžarsko prihajajo iz Srbije. Madžarska je tudi prenehala z registracijo na tisoče mi-grantov, ki v državo prihajajo preko meje s Srbijo, in ljudi sama prevaža neposredno na madžarsko-avstrijsko mejo. O tem so poročali madžarski mediji in aktivisti, za francosko tiskovno agencijo AFP pa je to potrdil tudi tiskovni predstavnik agencije ZN za begunce (UNH-CR) na Madžarskem. V Sloveniji pa se je sestala skupina, zadolžena za pripravo na morebiten prihod večjega števila migrantov, ki bi se spričo zapore na Madžarskem utegnili iz Srbije nameniti na sever preko Hrvaške in Slovenije. Kot je pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, bi Slovenija ta teden, če bi prišlo do nenadnega prihoda večjega števila mi-grantov, lahko nastanila nekaj tisoč ljudi, kapacitete pa se dnevno povečujejo. Kot je poudaril, pa je vse odvisno od toka dogodkov, sploh pa od migrantskih poti, potem ko naj bi danes na Madžarskem začel veljati nov zakon o nezakonitih migracijah. (STA) jemen - Zaostritev Vlada zavrnila pogajanja in začela ofenzivo SANA - Jemenska vlada v izgnanstvu je v nedeljo zavrnila mirovna pogajanja, ki so jih pripravljali Združeni narodi, in skupaj s savdskimi silami sprožila obsežno vojaško ofenzivo proti šiitskim hutijskim upornikom, ki jih podpira Iran. Cilj te ofenzive je ponovno zavzetje Sane, od koder so hutijski uporniki pred letom dni pregnali predsednika Abedraba Mansurja Hadija. Hadi je še v petek napovedal, da se bodo predstavniki njegove vlade udeležili mirovnih pogovorov, ki so jih ZN načrtovali za ta teden v Omanu. Toda v kratki izjavi za javnost, objavljeni ponoči, je Hadi dejal, da se pogajanj ne bodo udeležili, če uporniki ne bodo najprej uresničili resolucije ZN, ki od njih zahteva umik z zasedenih območij. ZN vseskozi pozivajo k prekinitvi ognja v Jemnu, ki ga pretresajo krvavi spopadi, vse odkar je arabska koalicija pod vodstvom Savdske Arabije marca začela bombardirati položaje upornikov, ko so se bližali pristaniškemu mestu Aden. Toda vsa tovrstna prizadevanja ZN doslej niso obrodila sadov. Po ocenah ZN je bilo v Jemnu doslej ubitih že okoli 4500 ljudi. EU podaljšala sankcije proti Rusiji še za šest mesecev BRUSELJ - EU je včeraj še za šest mesecev podaljšala sankcije proti Rusiji. Gre za prepoved potovanja v EU ter zamrznitev premoženja za 149 posameznikov, ki ogrožajo ozemeljsko celovitost Ukrajine, med njimi pa je več oseb, povezanih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V skladu s sankcijami je zamrznjeno tudi premoženje 37 pravnih oseb. Gre večinoma za pravne osebe s sedežem na polotoku Krim ali v vzhodnem delu Ukrajine. Podaljšanje sankcij bo v veljavo stopilo danes ob objavi v uradnem listu EU ter bo veljalo do 15. marca 2016, so sporočili iz Sveta EU. Grillo kot Pertini in Mandela? ASCOLI PICENO - Sodišče je včeraj na prvostopenjski obravnavi obsodilo voditelja Gibanja 5 zvezd Beppeja Grilla na leto zapora zaradi obrekovanja univerzitetnega profesorja Franca Battaglie. Grillo je 11. maja 2011 med kampanjo za referendum o jedrskih elektrarnah zelo ostro ožigosal nekatere Battaglieve trditve, češ da incident v Černobilu ni povzročil bistvenega povečanja umrljivosti otrok zaradi rakastih obolenj. Grillo je bil v preteklosti že večkrat obsojen zaradi obrekovanja (na Primer Rite Levi Montalcini, družbe Fininvest, nekega poslanca FI in blagajnika DS), zato sodnik ni priznal pogojne kazni in bi moral Grillo, če bo prizivno sodišče potrdilo obsodbo, v zapor. »Kot sta morala Pertini in Mandela v zapor, bom tudi jaz zaradi pravične bitke proti jedrskim elektrarnam, ki jo je podprla velika večina Italijanov,« je komentiral Grillo. Nov premier v Avstraliji CANBERRA - Avstralski milijonar Malcolm Turnbull je včeraj na glasovanju znotraj vladajoče Liberalne stranke s položaja predsednika izrinil Tonyja Abbotta, ki mu bo tako po dveh letih na položaju moral prepustiti tudi premierski stolček. 60-letni Turnbull, nekdanji odvetnik in bančnik, je na glasovanju med poslanci konservativne Liberalne stranke zbral 54 glasov, Abbott pa 44. BBC glede Turnbulla izpostavlja, da so nekatera njegova stališča v nasprotju z mnenjem mnogih v njegovi stranki. Še posebej gredo mnogim v nos njegova podpora odločnejšim ukrepom v boju proti podnebnim spremembam, istospolnim porokam ter temu, da bi Avstralija postala republika. I _ ZLATO (999,99 %%) za kg 31.486,47 -17,05 SOD NAFTE (159 litrov) 46,55 $ -3,30 EVRO 1,1268 $ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. septembra 2015 valute evro (povprečni tečaj) 14. 9. 11. 9. ameriški dolar 1,1305 1,1268 japonski jen 136,04 136,02 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,116 27,074 danska krona 7,4604 7,4608 britanski fun 0,73340 0,73060 madžarski forint 313,33 314,74 poljski zlot 4,2097 4,2080 romunski lev 4,41 75 4,4189 švedska krona 9,3350 9,3709 švicarski frank 1,0979 1,1031 norveška krona 9,2570 9,2710 hrvaška kuna 7,5470 7,5500 ruski rubel 76,4851 76,6060 turška lira 3,4695 3,4302 avstralski dolar 1,5874 1,5955 braziljski real 4,3678 4,3272 kanadski dolar 1,4983 1,4945 kitajski juan 7,2008 7,1832 indijska rupija 75,0220 74,8967 mehiški peso 18,9743 18,8722 južnoafriški rand 15,3545 15,2887 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 12. septembra 2015 3 LUKA KOPER - Polemika o zalednem terminalu Študija OECD kot poskus oviranja njihovega razvoja Nekatere avtorje študije obtožujejo konflikta interesov KOPER - Koncept zalednega terminala je po ocenah Luke Koper časovno, stroškovno, finančno in okoljsko nesprejemljiv. V Kopru opozarjajo na številne netočnosti, neresnice in nejasnosti v študiji OECD o drugem tiru, ki jo razumejo kot poskus diskreditacije in oviranja razvoja podjetja ter celotne logistične panoge v Sloveniji. Kot poudarjajo v Luki Koper, je predlog o zalednem terminalu na območju Divače oz. Sežane časovno nesprejemljiv, saj bi se potovanje kontejnerjev podaljšalo vsaj za en dan. Če bi morale strošek dodatne manipulacije nositi stranke, je tak predlog tudi stroškovno nesprejemljiv, če bi investicijo, strošek dodatnega prevoza in dodatnih manipulacij morala nositi Luka, je to tudi finančno nesprejemljivo. V Luki opozarjajo tudi na okoljsko nesprejemljivost zalednega terminala, saj bi se zaradi povečanja števila tovornjakov na cestah povečali izpusti CO2 in zmanjšala varnost v prometu, kar ni niti v skladu s prioritetnimi usmeritvami transportne in okoljske politike EU. Primer povezave med Hamburgom in Prago, ki ga OECD navaja v študiji, po ocenah Luke Koper tudi ni primerljiv s predlogom terminala v Divači (prevoz med Hamburgom in Prago se izvaja po železnici in ne po cesti). »To je primer železniške povezave, kakršno Koper že ima z več terminali v zaledju, na primer s terminalom v Gradcu,« poudarjajo. »Za Luko Koper bi taka rešitev pomenila, da bi morala poleg stroškov investicije sama plačevati oz. pokrivati stroške prevoza vsakega kontejnerja v Divačo. S tem bi Luka Koper imela izgubo pri tem konkretnem poslu s kontejnerji, kar bi se izražalo tudi v slabšem poslovnem izidu družbe,« navajajo v družbi in se sprašujejo, ali je za lastnike to sprejemljivo. V Kopru, kjer so sicer počaščeni, da jih avtorji študije ves čas primerjavo z veliko večjima Rotterda- mom in Hamburgom, nad rezultati študije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) niso presenečeni, »vedoč, da so bili nekateri avtorji zaposleni v teh pristaniščih oz. so bili njihovi svetovalci (eden od avtorjev študije Jürgen Sorgenfrei je bil v hamburškem pristanišču vodja prodaje in marketinga; op. a.), interes obeh pristanišč oz. lo-gistov v teh dveh pristaniščih po nakupu Luke Koper pa je že dolgo javno znan«. »Zaradi konflikta interesov določenih avtorjev študije, zaradi ugotovljenih netočnosti in zavajajočih podatkov študije ne moremo jemati kot verodostojno,« poudarjajo v Luki in opozarjajo, da so v študiji uporabljeni tudi določeni dokumenti, ki imajo status poslovne skrivnosti in jih avtorjem študije niso posredovali. Študijo zato razumejo kot poskus di-skreditacije in oviranja razvoja Luke Koper ter celotne logistične panoge v Sloveniji, »ki se upravičeno sprašuje, kdo stoji za temi interesi«. V Luki Koper so, kot so zapisali, končno dobili tudi jasen odgovor, da Slovenija ne bo dobila drugega tira med Koprom in Divačo vsaj do leta 2030. »Koprsko pristanišče in Luka Koper kot njegov koncesionar ne moreta temeljiti svojega razvoja zgolj na enem železniškem tiru, ki predstavlja izrazito poslovno tveganje. Za uresničitev naše vizije bomo morali poiskati in izrabiti vse razpoložljive alternative,« še poudarjajo v Kopru. (STA) MESTNA OBČINA TRST - Peticija senatorja DS Russo zbira podpise Sel: Zdaj pretirava TRST - Prizadevanje tržaškega senatorja Francesca Russa za ustanovitev tržaške mestne občine vse bolj razdvaja deželne politične kroge. Russo je kot znano v senatu vložil popravek k ustavnemu zakonu o reformi deželnega statuta FJK, po katerem naj bi v deželi lahko ustanovili mestno občino. Tega deželni svet v svoji predhodni obravnavi, tudi zaradi vedno kočljivega ravnovesja med tržaško in furlansko stvarnostjo, ni predvidel. Mnogi furlanski predstavniki v sami Demokratski stranki so vzrojili proti Russovemu prehitevanju in prejšnji teden dosegli, da je deželni svet soglasno odobril resolucijo v bran lastnih pristojnosti glede odločanja o sistemu krajevnih uprav v FJK. Russo je na to odgovoril s peticijo za uvedbo tržaške mestne občine, pod katero je prejšnji teden začel zbirati podpise predvsem preko spleta. V nedeljo zvečer je v sporočilu za tisk zadovoljen ugotavljal, da je peticijo v sami treh dneh podpisalo že več kot tisoč ljudi, čeprav prava informativna akcija sploh še ni stekla. Tolikšna spontana podpora je po Russovi oceni znak velike želje tržaških občanov po participaciji in tudi zaupanja v projekt, ki ni last ene politične opcije, ampak želijo okrog njega združiti vso tržaško javnost, neglede na politične opredelitve. Med prvimi podpisniki Russo navaja parlamentarca Giannija Cuperla e Lorenza Bat-tisto, tržaško podžupanjo Fabiano Martini, nekdanjega župana Roberta Dipiazzo, rektorja tržaške univerze Maurizia Fermeglio, predsednika združenja Confcommercio Franca Riguttija in pisatelja Veita Heinichena. Na Russovo potezo je včeraj dokaj ostro odgovoril deželni koordinator SEL Marco Du-riavig. »Zdi se mi, da Russo zdaj pretirava,« je zapisal. »Deželni svet se je o tem izrekel že dvakrat in ocenil, da naša dežela ne potrebuje mestne občine. Russova peticija je le provokacija, povezana z notranjimi igricami v DS in v Trstu, kot med drugim dokazujejo imena prvih podps-nikov,« ocenjuje SEL in meni, da mora FJK ohraniti policentrični model avtonomije. VIDEM - Beneški Slovenci na Friuli doc Ob gastronomskem predstavili tudi jezikovno bogastvo Zgoraj: obiskovalci pri stojnici špetrskega Inštituta za slovensko kulturo; desno: kuharica Maria Primosig je predstavila svoje domače dobrote VIDEM - Med novostmi, ki so letos prispevale k uspehu videmske prireditve Friuli doc, so bile tudi številne pobude, ki jih je organizirala Deželna agencija za furlanski jezik ARLeF (Ag-jenzie regjonal pe lenghe furlane). Od prejšnjega četrtka do nedelje je imel pod Lionellovo ložo svoj prostor tudi špetr-ski Inštitut za slovensko kulturo, ki je s svojim promocijskim materialom predstavljal bogastvo jezika, narave in kulture Terskih in Nadiških dolin ter Rezije, to se pravi stvarnosti obmejnega pasu vi-demske pokrajine, kjer je še danes pri- sotna slovenska jezikovna skupnost. ARLef je tako želel pokazati številnim obiskovalcem vse jezikovne različice, ki sestavljajo Furlanijo: ob furlanskih in slovenskih ustanovah, so bile prisotne tudi organizacije nemško govorečih otokov Sauris (Zahre) in Timau (Tischlbong). Nadiške doline so bile tudi med protagonisti kuharskega šova, ki so ga priredili v petek. Beneška kuharica Maria Primosig, ki ima restavracijo »Alla Posta« v Grmeku, je predstavila in ponudila publiki svojo juho iz krompirja, fižola in kislega mleka. (NM) LJUBLJANA - Cene pogonskih goriv so se v Sloveniji opolnoči zvišale. Za liter najbolj prodajanega neosvinčenega 95-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 0,9 centa več oziroma 1,241 evra, 100-oktanski bencin pa se je podražil za 1,3 centa na 1,295 evra za liter. Še izdatneje sta se podražila dizelsko gorivo in kurilno olje, so sporočili iz OMV Slovenija. Za liter dizla je treba odšteti 2,5 centa več oziroma 1,146 evra, kurilno olje pa se je podražilo za 2,8 centa na 0,831 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se vsakih 14 dni določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Sumljiv paket na koprskem sodišču KOPER - Na koprskem Okrožnem sodišču so včeraj s pošto malo po 9. uri prejeli sumljiv paket. Zaradi prejetega darilnega paketa so izpraznili stavbo sodišča, policisti so zavarovali kraj do prihoda specialcev, ki so z rentgenom ugotovili, da v njem ni nič nevarnega. Ob 12.30 so ponovno odprli sodišče za zaposlene in stranke. Škoda in nevšečnosti zaradi vetra in dežja VIDEM - Vremenska fronta, ki je včeraj dosegla našo deželo, je povzročila precej nevšečnosti in ponekod tudi škodo. V občini Muzzana del Turgnano v videmski pokrajini je močan veter pred nevihto delno odkril strehe nekaterih hiš in ene štale. Dež je kasneje poplavil kleti in ceste v okolici Vidma in v Čedadu. O škodi poročajo iz Gonarsa, Pradamana, Čedada, Premariacco e Pavie di Udine. Ponekod je voda zalila tudi ceste, ki so jih morali začasno zapreti za promet. Deželna civilna zaščita je poleg gasilcev posegla s 140 prostovoljci, ki so bili zaposleni s prečrpavanjem vode iz kleti in cest, čiščenjem odtokov in odstranjevanjem vejevja. Zaradi dežja je včeraj okrog 11.15 popustil del železniškega nasipa na progi Videm-Benetke med Vidmom in Basilianom. Do usada je prišlo v bližini gradbišča podvoza Santa Caterina. Vlaki so morali odtlej izmenično peljati po enem samem tiru in z zmanjšano hitrostjo, zaradi česar je prihajalo do zamud. fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Na vrhu Pyramidenkogelna beremo Primorski dnevnik, v ozadju jezero Wörthersee in Celovec nikolaj kovačič 4 Torek, 15. septembra 2015 /¿Primorski Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ŠOLSTVO - Včeraj ob uradnem začetku šolskega leta V šolske klopi sedli še preostali učenci in dijaki Na večstopenjskih šolah v Dolini in Nabrežini 761 učencev in dijakov, v občinskih vrtcih 104 otroci Od včeraj, na dan uradnega začetka šolskega leta, je celotna populacija vrtcev in šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem v šolskih klopeh, potem ko je v razred vstopilo še preostalih 862 učencev in dijakov vrtcev in šol Večstopenjske šole Josipa Pangerca v Dolini in Večstopenjske šole Nabrežina ter slovenskih občinskih vrtcev v občinah Trst in Devin-Nabrežina. V letošnjem šolskem letu bo vrtce in šole dolinske večstopenjske šole Pangerc obiskovalo 430 učencev in dijakov: 137 v vrtcih, 211 v osnovnih šolah (od teh 44 prvošolčkov) in 82 na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča, kjer imajo letos 26 dijakov v prvem letniku. Med letošnjimi novostmi je treba omeniti razširitev projekta Dnevi evropske kulturne dediščine še na nekatere druge slovenske šole na Tržaškem. V okviru italijanske šolske reforme pa razmišljajo o projektih dvojezičnega opismenjevanja oz. utrjevanja slovenščine ter uporabe specifičnih izrazov pri predmetih, kot sta matematika in naravoslovje, dalje o razširitvi glasbene ponudbe, nadaljevanju sodelovanja pri projektu Šport, šola in zdravje ter likovnih delavnicah. Vrtce in šole Večstopenjske šole Na-brežina bo letos obiskovalo 331 učencev in dijakov: 70 v otroških vrtcih, 157 v osnovnih šolah (od tega 28 prvošolčkov) in 104 na NSŠ Iga Grudna, kjer imajo letos kar 37 prvošol-cev. Tako prevoz s šolskim avtobusom kot menza sta že zagotovljena, učna mesta so krita, načrti za letošnje šolsko leto pa so še v teku, saj bodo morali kmalu pripraviti letni, v skladu z zakonom o šolski reformi pa tudi triletni vzgojno-izobraževalni načrt. Vsekakor se za letošnje šolsko leto napoveduje veliko čezmejnega sodelovanja, stekel naj bi tudi projekt E-twinning z evropskimi partnerji, medtem ko nameravajo na NSŠ Gruden izpeljati specifične bralne urice, da bi dijake oza-veščali o pomenu branja in koncentracije. Pouk se je začel tudi v štirih slovenskih občinskih vrtcih v občinah Trst in Devin-Nabrežina, ki jih letos obiskujejo 104 otroci. V Občini Trst je v vrtcu Oblak Niko 25 otrok (od teh 7 novih), v Dijaškem domu 40 otrok (14 novih), v vrtcu Modri delfin pa 15 otrok (4 novi). V Občini Devin-Nabrežina obiskuje letos vrtec v Šempolaju 24 otrok, od teh 11 novih. (iž) Na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini so veselo zakorakali v novo šolsko leto fotodamj@n MILJE - Občina Število otrok v slovenskem a t v 11 v v vrtcu in šoli narašča Od devetih vrtcev in šol, ki delujejo v Občini Milje, so ob Nižji srednji šoli Na-zario Sauro samo v slovenskem vrtcu Mavrica oz. na Osnovni šoli Albina Bubniča zabeležili porast šolske populacije in to za približno pet odstotkov, medtem ko so v italijanskih vrtcih in šolah zabeležili rahlo nazadovanje. To izhaja iz podatkov o populaciji, ki jih v sporočilu za javnost objavlja Občina Milje. V štirih vrtcih, ravno tolikih osnovnih šolah in eni nižji srednji šoli je v letošnjem šolskem letu 938 učencev in dijakov (8 manj kot lani). 851 jih obiskuje 3 vrtce, 3 osnovne šole in NSŠ Sauro, vsega skupaj pa je v primerjavi z lanskim letom 13 otrok manj. Zmanjšanje števila otrok je prizadelo predvsem osnovne šole in vrtce, izjema je NSŠ Sauro, kjer bodo imeli 23 dijakov več kot lani. V vrtcu Mavrica imajo tudi letos 41 otrok, medtem ko OŠ Bubnič obiskuje 46 učencev, kar znaša 5 več kot lani. Ob podatkih o številu učencev in dijakov pa občinska uprava poudarja predvsem utrditev in obogatitev ponudbe šolske menze tako preko informatizacije, ki olajša plačevanje tarif, kot preko razširitve občinske kuhinje, kar bo omogočilo obogatitev jedilnika. Prepleskane učilnice šole Tomažič v Trebčah, skupni odmor v Bazovici Prvi dan pouka je bil na osnovni šoli Pinka Tomažiča v Trebčah še posebno prazničen. Med poletjem so delavci prepleskali učilnice in preuredili telovadnico. Na šolskem dvorišču so se zbrali starši, učenci in učitelji. Učenci so ubrano zapeli šolsko himno, nato sta učenca 5. razreda prerezala trak in tako slovesno odprla urejene šolske prostore, v katerih je stekel prvi dan pouka. Vrtec Ubalda Vrabca in osnovna šola Trubarja-Kajuha iz Bazovice pridno nadaljujeta s tradicijo skupnega odmora na prvi dan pouka. Tudi letos sta vzgojiteljici in učiteljice poskrbele za prisrčno srečanje otrok iz vrtca in učencev iz šole, in sicer v obliki plesne delavnice v prostorih vrtca. Tokrat so vsi otroci zarajali v novo šolsko leto ob glasbeni spremljavi ljudskega plesa Rašpla. ČRNA KRONIKA - Ladja iz brazilskega Santosa je bila namenjena v Trst Med kavo tudi 119 kg kokaina Drogo so odkrili finančni stražniki v pristanišču Gioia Tauro v Kalabriji - Vrednost mamila kakih 24 milijonov evrov Trst je od leta 1977 pobraten z brazilskim mestom Santos. »Pobratila« ju je kava, ki so jo iz Brazilije uvažali z ladjami v mesto v Zalivu, da je slednje kmalu postalo italijanska prestolnica »zelenega zlata«. Iz Santosa je pred nekaj tedni odplula ladja z zabojnikom, namenjenim v Trst. Ladja je priplula pred dnevi v kalabrijsko pristanišče Gioia Tauro, kjer so zadnje mesece - povsem upravičeno - poostrili nadzor nad tovori. Tamkajšnji finančni stražniki in osebje carine so v okviru akcije proti preprodaji nedovoljenih sredstev s posebnimi skenerji pregledali tudi kontejner s kavo, namenjen v Trst, in ugotovili, da v zabojniku niso bile uskladiščene le vreče kave, temveč tudi tri velike torbe. Zasumili so, da nekaj ni v redu in odredili temeljitejši pregled. Sum je bil povsem upravičen, saj so v torbah odkrili pošiljko droge: kar 119 kilogramov najčistejšega kokaina, ki bi tihotapcem navrgel kakih 24 milijonov evrov. Kokain so zasegli in uvedli preiskavo, da bi ugotovili, od kod droga, kdo jo je bil odposlal in komu je bila namenjena. V pristanišču v Gioii Tauro so v preteklosti odkrili že več podobnih pošiljk droge. Marca lani so zasegli 32 kilogramov kokaina (vrednost 6 milijonov evrov), mesec prej 65 kilogramov kokaina (vrednost 13 milijonov evrov), aprila letos pa 91 kilogramov kokaina (vrednost 20 milijonov evrov). Vsa droga je prihajala iz Brazilije. Vinjen in brez vozniškega dovoljenja Vinjeni voznik, brez vozniškega dovoljenja, brez zavarovanja in brez tehničnega pregleda je v nedeljo zvečer v Ulici del Ponticello povzročil prometno nesrečo. Policija, ki se je pripeljala na kraj nesreče, je ugotovila, da je šlo za 42-letnega moškega, R.V., s stalnim bivališčem v Trstu, ki je s svojim motorjem aprilia SR sport treščil v sorodno motorno vozilo. Ob vozniku drugega motorja se je peljala tudi potnica - oba sta bila k sreči le lažje poškodovana. Ob prihodu policije je bilo takoj jasno, da je moški pregloboko pogledal v kozarec, saj je s težavo govoril in hodil majavo. Odredili so mu alkotest, ki je sum le potrdil - moški je napihal 2,02 g/l, kar je štirikrat več od dovoljene meje (0,5 g/l). Kaznovan bo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, pa tudi zato, ker je bil njegov motor brez tehničnega pregleda in zavarovanja. Naposled se je tudi izkazalo, da sam voznik ni nikoli opravil izpita za vozniško dovoljenje. Motor so mu seveda zasegli, moški pa bo moral poravnati slano globo (skoraj 1.600 evrov) in stopiti pred sodnika. Vrnitev po izgonu Na linijskem avtobusu, ki redno pelje iz Milana v Drač, je tržaška policija v nedeljo med potniki zasledila albanskega državljana, 35-letnega E.G. Slednjega so januarja po nalogu prefekta iz Trevisa izgnali iz države, vrnil pa se je brez ustreznega dovoljenja, zato so ga aretirali. Avtobus, ki je vozil proti Sloveniji, je policija ustavila kmalu po izhodu iz avtoceste, in sicer v višini Štivana. Moškega so odpeljali v tržaški koronejski zapor. ČRNA KRONIKA Truplo Tržačana v kanalu pri Mestrah V enem od številnih kanalov v okolici Mester so odkrili truplo Tržačana. Moški je imel pri sebi dokumente. Preiskovalci so ugotovili, da je 42-letni D.P.D. Truplo je v kanalu ob cesti na območju Compalto opazil priletni moški. Plavalo je na vodni gladini. Starec je sprva mislil, da gre za lutko. Ustavil je izvidnico krajevne policije, ki je prav takrat privozila mimo, in jo obvestil o odkritju. Agenti so ugotovili, da gre za truplo in poklicali gasilce, ki so potegnili truplo na suho. Krajevna policija je medtem zaprla cesto za promet, da bi omogočila poseg forenzikov in zdravniku sodne medicine, ki so opravili prve izvide, da bi ugotovili vzroke smrti Tržačana. / TRST Torek, 15. septembra 2015 5 OBČINA TRST - Finančni dokument za leto 2015 Končno začetek razprave o občinskem proračunu Dvestosedeminpetdeset (257) dni po začetku leta se je sinoči v tržaški mestni skupščini začela razprava o občinskem proračunu za leto 2015. Finančni dokument je predstavil občinski odbornik za proračun Matteo Montesano, podrobno o njegovi vsebini pa je poročal predsednik občinske proračunsko-finančne komisije, svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. Uvodoma je omenil anomalijo zadnjih let: sprejemanje proračunov potem, Igor Švab fotodamj@n ko se je leto že prevesilo v drugo polovico. Iztaknil je tudi »krivca« za tako nesmiselno upravno početje: stalna normativna izpopolnjevanja, katerim so se letos pridružile še nove norme o proračunih javnih ustanov, ki so privedle do zamika pri pripravi finančnega dokumenta. Tudi vlada je pridala k temu svoj lonček z novimi davčnimi normami, zaradi česar se je vse proračunsko delo zavleklo. Po tej uvodni premisi je Švab »ocenil« proračun. Občina bo lahko računala na nekaj več kot 668 tisoč evrov. Skoraj 140 milijonov bo »iztržila« z davčnim prilivom. Pomembno pa je, da je levosredinska uprava priskočila na pomoč bolj potrebnim slojem prebivalstva. Kar 16 tisoč občanov z nizkimi osebnimi dohodki ne bo plačalo dodatka davka Irpef, lastniki kakih 40 tisoč nepremičnin pa bodo plačali nižji davek na nedeljive storitve. Med stroški gre omeniti, da bo 2.742 uslužbencev stalo občino nekaj več kot 99 milijonov evrov. Uprava je posvetila veliko pozornost socialnemu področju (več kot 67 milijonov evrov) in vzgoji (več kot 12,6 milijona evrov). Proračunska razprava se bo nadaljevala danes z obravnavo amandmajev. M.K. Gibanje 5 zvezd: nesmiseln proračun v septembru »Ali se vam zdi sprejemljivo, da je tržaški občinski svet šele sredi septembra predstavil proračun za isto leto? Najbrž so morali od 31. julija do 7. septembra svetniki večine na dopust, tako da je bila predstavitev proračuna preložena na jesenski datum,« je na včerajšnjem srečanju z novinarji pred sinočnjo občinsko skupščino, na kateri je bilo na dnevnem redu ravno glasovanje tega finančnega dokumenta, ugotavljal občinski svetnik Gibanja petih zvezd Stefano Patuanelli. Člani Gibanja so namreč sklicali tiskovno konferenco, da bi javnost opozorili na neprimerno načrtovanje upravljanja z občinskim denarjem. Priznal je sicer, da gre odgovornosti pripisati tudi državni vladi oziroma deželni upravi, ki sta krajevnim upravam v zamudi nakazali prepotrebna sredstva, vendar bi vseeno za proračun lahko poskrbeli veliko pred počitnicami. »Ko bi urad za bilanco razpolagal z zadostnim šte- fotod@mjan vilom osebja: zanj je namreč imenovan en sam vodja, ki mora hkrati skrbeti še za finančni urad in urad za povezana podjetja ... « Vodja svetniške skupine Gibanja petih zvezd Paolo Menis je pojasnil, da so uvodoma nameravali vložiti predlog za spremembo proračuna, vendar bodo »skušali rešiti, kar se rešiti da.« Na zadnjem zasedanju občinskega sveta je bil preklican sklep Riccesi (gradbenemu podjetju naj bi Občina Trst morala poravnati stare dolgove, op.a.), tako da se je sprostilo 1,6 milijona evrov. Pri Gibanju petih zvezd so si takoj zamislili, kako bi ta denar po novem lahko koristneje uporabili. »Vložili bomo (to so storili včeraj do 12. ure, op.a.) amandma za okrepitev denarne pomoči družinam v stiski in za olajšave pri plačevanju davkov na odpadke Tari za nova podjetja, ki si bodo svoje prostore uredila v mestnem središču.« Med amandmaji velja opozoriti še na zahtevo po ureditvi nove sekcije na občinski spletni strani, kjer bi lahko objavljali peticije in tako dovolili državljanom, da aktivno sodelujejo pri pobudah, ter še na zahtevo po okrepitvi dela občinskih uradov, ki skrbijo za javne zelene površine. Gibanje petih zvezd je obenem vložilo amandma o t.i. upravni blagovni menjavi, se pravi ponujanje možnosti vsem, ki imajo dolgove z občinsko upravo, da slednje poravnajo v obliki družbeno koristnih del. (sas) POKRAJINA - Na včerajšnji seji pokrajinskega sveta Soglasno za ustanovitev Tržaške pomorske akademije Pokrajina Trst je pristopila k fundaciji za ustanovitev Jadranske pomorske akademije oz. visokošolskega zavoda za traj-nostno mobilnost, ki bo usposabljala častnike trgovske mornarice. Sklep, ki ga je orisala odbornica za šolstvo Adele Pino ter s katerim so odobrili osnutek statuta in ustanovni akt, je pokrajinski svet, potem ko so ga v preteklosti obravnavali v komisijah, na včerajšnji popoldanski seji sprejel soglasno. S tem je Pokrajina postala eden od ustanovnih članov nove akademije, za katero je dal pobudo pomorski zavod Tom-maso di Savoia Duca di Genova, bolj znan kot Nautico, pristopili pa so tudi številni zasebniki. Nov visokošolski zavod naj bi bil druga tovrstna ustanova v Trstu in tretja v celotni Italiji, njegov cilj je usposabljanje civilnih mornariških častnikov tako na področju plovbe kot na področju strojništva, študentje, ki bi doštudirali v taki ustanovi, pa naj bi imeli 85 odstotkov možnosti, da se zaposlijo. Pokrajinska uprava bo novoustanovljenemu zavodu podelila finančni prispevek v višini 10.000 evrov, poleg tega pa bo mu bo za dobo treh let dala na razpolago za uporabo opremo, pripomočke, učilnice in laboratorije v vrednosti 21.232 evrov. Usposabljali bodo pomorščake arhiv PRORAČUN - Desnica Na ladji brez krmarja Kritike na račun proračuna tržaške občine je bilo slišati tudi s strani širše desne sredine. »Vložili smo en skupen amandma, s katerim hočemo dokazati, da se tržaška desna sredina ponovno združuje,« je povedal besni vodja občinske svetniške skupine stranke Forza Italia Everest Bertoli. Včerajšnjega srečanja z novinarji so se namreč udeležili predstavniki strank Forza Italia, Ljudstvo svobode PDL, Fratelli d'Italia, Lista Dipiazza in »zasebnih« list Lobianco ter Cannataro, Everest Bertoli fotod@mjan ki jim preložitev glasovanja proračuna ni bila po godu. Včeraj so torej vložili simbolični amandma, s katerim od župana Roberta Cosolinija in njegove večine zahtevajo, naj raje kot proračun za leto 2015, predstavijo tistega za leto 2016, kar bi bilo bolj smotrno, po njihovem mnenju. »Septembrska predstavitev proračuna je namreč po našem mnenju povsem nesmiselna, saj ne dovoljuje nikakršnega načrtovanja,« je povedal Bertoli in dodal, da je Trst kot »ladja brez krmarja«, saj se je sedanja občinska uprava izkazala za povsem nepripravljeno. (sas) Izgubljeno - najdeno Tržaška občina obvešča, da so avgusta v javnih prostorih našli mo-bitel,zapestno uro, i-pod, zapestnico, računalnik, tablico, očala in več ključev. Zakoniti lastniki najdenih predmetov se lahko obrnejo na urad najdenih predmetov tržaške občine na Velikem trgu 4, mezanin, soba št. 37, in sicer od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30. Nekaj drugih predmetov, najdenih na mestnih avtobusih, je na ogled tudi na sedežu prevoznega podjetja Trieste Trasporti v Ul. Lavoratori 2. SVOBODNO OZEMLJE - V nedeljo po tržaških ulicah Ob rojstvu STO Pohoda ob obletnici pariške mirovne pogodbe se je udeležilo kakih tisoč privržencev Svobodnega ozemlja Aktivisti na nabrežju fotodamj@n Aktivisti gibanja Svobodno ozemlje so v nedeljo z demon- zorilo na skorajšnji 15. september, ko so leta 1947 stopila v velja-stracijo po tržaških ulicah praznovali obletnico rojstva Svobod- vo določila Pariške mirovne pogodbe z Italijo, ki je uvedla pojem nega tržaškega ozemlja (STO). Kakih tisoč privržencev je, tako kot STO - mednarodne enklave, razdeljene v dve coni: cono A so nad-vsako leto že štiri leta zapored, s transparenti in zastavami opo- zorovale angloameriške vojaške sile, cono B jugoslovanska vojska. PRISELJEVANJE - Zaskrbljenost Schiavone (ICS) proti »obhodnicam« Predsednik Italijanskega solidarnostnega konzorcija (ICS) Gianfranco Schiavone je izrazil zaskrbljenost zaradi pojava »obhodnic« proti priseljencem, ki jih oblikuje organizacija Trieste United Security. Schiavone opozarja, da obstaja tveganje, da pride do zavestnega povzročanja in širjenja neosnovanega splošnega ozračja strahu, dalje do izvajanja ali vabila k diskriminaciji oz. celo hujskanja k sovraštvu, pa tudi do označevanja, nadlegovanja in zalezovanja tarč diskriminacije. Zato Schiavone meni, da bi morale oblasti in občani zelo paziti in sodne oblasti obvestiti o dejanjih, ki bi utegnila kršiti zakone in kaliti mirno sobivanje. Italijanski solidarnostni konzorcij bo okrepil nadzor dogajanja in bo hitro posegel za zaščito pravic šibkih, je zapisal Schiavone. Pravljice v manjšinskih jezikih V knjižnici Quarantotti Gambini v Ul. Lodole 7/a pri Sv. Jakobu bo danes ob 17. uri potekalo zadnje srečanje iz niza Svet zgodb, ki bo tokrat posvečeno manjšinskim jezikom v Furlaniji Julijski krajini. William Cisilino, Lara Komar in Alessandra Saile bodo prisotnim predstavile pravljice, pesmi in igre v furlanščini, slovenščini in nemščini. Emergency in brezplačna zdravstvena oskrba V baru-slaščičarni Zenzero e Cannella v Istrski ulici 1 bo jutri ob 19. uri srečanje na temo Emergency v Margheri, posvečeno delovanju tamkajšnjega zdravstvenega doma, kjer osebam, ki si je ne morejo privoščiti, nudijo brezplačno zdravstveno oskrbo. O tem bo govorila Lara Michieletto, kulturna posrednica v Emergencyjevem zdravstvenem domu v Margheri. Ob tej priložnosti bo lokal ponudil aperitiv za ceno 8 evrov, od katerih bodo 4 šli združenju Emergency. 6 Torek, 15. septembra 2015 TRST / PRAZNIK GROZDJA - Tradicija se nadaljuje Včeraj danes ■ ■ •■ va Izbrali so najlepši podlonjerski »špron« Letošnji praznik grozdja v Ljudskem domu v Podlonjerju je popolnoma uspel. Višek dogajanja v priredbi društva Arci Zvezda je bilo v soboto zvečer, ko je country glasba skupine Dusty Boys privabila številne obiskovalce. Tudi lepo vreme je bistveno pripomoglo k uspehu praznika, katerega glavni protagonisti so najlepši in najboljši podlonjerski grozdi ali t.i. »špro-ni«. Med dvanajsterico si je prvo mesto zagotovil nadebudni mladi vinar Gabrijel Cernigoi, ki je na najlepši način predstavil svoje najlepše grozde. Ob tem jih je žirija ocenila tudi kot najbolj kakovostne. Dvodnevni tradicionalni praznik se je v nedeljskih večernih urah zaključil še z nastopom Dua Melody. (mar) Nagrajeni razstavljalci najlepših grozdov v Ljudskem domu (zgoraj), viseči »šproni« (levo) fotodamj@n BOLJUNEC - V občinskem gledališču Prešeren Mirovniško sporočilo širijo s stripom in glasbo Manlio Milazzi in Franco Toro Trisciuzzi Občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu bo v soboto, 19. septembra, gostilo glasbeno pobudo mednarodne razsežnosti z naslovom Playing For Change Day (Igranje za dan sprememb), ki na isti dan šteje več kot sto podobnih dogodkov po vsem svetu. Pobudnik dogodka je bil leta 2005 glasbeni producent Mark Johnson, ki je prvi uresničil zamisel »pesmi okrog sveta« (Song Around The World). Izposodil si je pesem Ben E. Kinga Stand By Me, jo posnel in registriral v štirih različnih celinah. Glasbeni posnetek, v katerem je izstopalo sporočilo miru in sobivanja med različni kulturami, si je ogledalo preko 100 milijonov ljudi. Johnson je naposled na račun uspeha ustanovil glasbeno mirovniško gibanje, zamisel je nato podedovala fundacija Playing For Change, ki se zavzema predvsem za širjenje sporočil miru in sobivanja preko glasbe, obenem podpira številne glasbene izobraževalne projekte na svetovni ravni. Ti so se razširili v Južni Afriki, Ghani, Maliju, Nepalu in Ruandi, kjer že več kot 600 otrok je bilo deležnih brezplačnih glasbenih lekcij. Na Tržaškem podpirajo projekt Akademija stripa (Accademia del Fumetto di Trieste) in Glasbena šola 55 (Scuola della Musica 55), ki bosta v soboto, 19. septembra, od 17. do 19. ure predstavila otroškemu občinstvu delovanje fundacije. Nastopili pa bodo številni glasbeniki: basist, William Millo, pevka Karen Millo, kitarist in pevec Pietro Milocchi, bobnar skupine Please no Panic Andrea D'Ostuni v družbi kitarista Ennia Guerrata. Poleg teh še pevec in kitarist Franco »Toro« Triscuzzi z Manliom Milazzijem ter skupina I-M.A.I.L Acosutic: tol-kalec Maurizio »Icio« Sterni, pevka Luisa Lo Presti in kitarista Andrea Cova ter Marco Mazzoli. Danes, TOREK, 15. septembra 2015 NIKODEM Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.18 - Dolžina dneva 12.35 - Luna vzide ob 8.39 in zatone ob 20.17. Jutri, SREDA, 16. septembra 2015 LJUDMILA VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj C, zračni tlak 1006,1 mb pada, vlaga 58-odstotna, veter 15 km na uro jugovzhodnik, nebo spremenljivo do oblačno, morje razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 14. do nedelje, 20. septembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Opčine - Prose-ška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 - 040 361655. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.15, 20.00, 21.30 »Minions«. ARISTON - 17.00, 19.00 »Taxi Teheran«; 21.00 »La bella gente«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Banksy does New York«. FELLINI - 16.20, 21.00 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 18.40 »Operazione U.N.C.L.E.« GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sangue del mio sangue«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Dove eravamo rimasti«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Self/Less«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.15, 20.15 »Hitman: Agent 47«; 16.00, 18.00, 20.00 »Jenny se poroči«; 19.15 »Kar hočeš«; 20.30 »Minioni«; 15.30, 17.25 »Minioni (sinhr.)«; 16.30, 18.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 21.00 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 15.50 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 16.40, 18.40, 20.40 »Nore počitnice: Nova generacija«; 18.20 »Straight Outta Compton - Zgodba o N.W.A.«; 15.30, 21.10 »Yves Saint Laurent«. NAZIONALE - 16.30, 20.10 »Citta di carta«; 16.30, 18.00, 21.40 »Minions 3D«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »No Escape - Colpo di Stato«; 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »I Fantastici 4«; 16.30, 19.30, 21.40 »Amy«; 18.15, 20.15, 21.45 »Sinister 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 16.30, 18.00, 18.25, 20.00 »Minions«; 16.40, 19.00 »Citta di carta«; 16.30, 21.30 »Southpaw - L'ultima sfida«; 19.00 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 16.25, 21.35 »Self/Less«; 19.00, 22.00 »No Escape - Colpo di Stato«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I Fantasti-ci 4«; 20.20 »Un occasione da dio«; 22.10 »Operazione U.N.C.L.E.«; 16.40, 21.40 »Come ti rovino le va-canze«; 19.00, 21.30 »Amy«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.15, 22.15 »I Fantastici 4«; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 21.45 »Minions«; Dvorana 3: 17.20, 20.00, 22.00 »Do-ve eravamo rimasti«; Dvorana 4: 17.45, 20.00 »Amy«; 22.10 »Opera-zione U.N.C.L.E.«; Dvorana 5: 18.00, 20.15 »Citta di carta«; 22.10 »South-paw - L'ultima sfida«. H Šolske vesti OBČINA REPENTABOR obvešča, da se bodo prevozi s šolskim avtobusom pričeli danes, 15. septembra. Info na tel. 040-327335 (občinsko tajništvo), segreteria@com-monrupino.regio-ne.fvg.it. SLOVIK - zbiramo prijave za vpis na Multidisciplinarni program namenjen študentom. Letošnji program je popolnoma prenovljen: v Gorici, Trstu in/ali Ljubljani vas pričakujejo priznani predavatelji, uporabne delavnice in tri intenzivni seminarji. Več na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice pošljite na info@slovik.org do danes, 15. septembra. VEŠ NABREŽINA sporoča urnik novega š.l. od danes, 15., do petka, 18. septembra: vsi vrtci do 13.00 (s kosilom); OŠ Jurčič - Devin cel prvi teden od 8.00 do 13.05 (brez kosila), OŠ Šček - Nabrežina do 14.00 (s kosilom), COŠ Gruden - Šempolaj do 15.50 (s kosilom); COŠ 1. maj 1945 - Zgonik do 16.00 (s kosilom), DSŠ I. Gruden z rednim urnikom 7.45-14.13. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. BELO IN ČRNO GROZDJE prodam v zgoniški občini. Tel. št.: 040-2296038. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot negovalka in oskrbovalka starejših in onemoglih oseb, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 320-0827412. POMAGAM pri učenju angleščine dijakom nižje srednje in višje šole. Imam za sabo tri leta bivanja v Angliji in univerzitetno izobrazbo. Tel. št.: 340-2477745. PRODAM belo grozdje (vitovska). Tel. št.: 339-6123168. PRODAM grozdje za vino. Tel. št. 3332534788. PRODAM grozdje, teran, vitovska in vino. Cena po dogovoru. Tel. št.: 3467237113. PRODAM kakovostno grozdje, refošk iz Marezig. Trgatev bo po 20. septembru. Tel. št.: 349-6181288 (Mario). PRODAM knjige za 3.a razred liceja Prešeren, polovična cena. Tel. št.: 338-6059893. PRODAM peč na drva unical za centralno kurjavo, malo rabljena, po ugodni ceni. Tel. št.: 349-4358614 (ob uri kosila). PRODAM soda (kapaciteta 100 in 200 litrov). Tel. št.: 040-225320 (v večernih urah). PRODAM zemljišče za vinograd, 2.000 kv.m., pod Kontovelom. Tel. št.: 3294372448. STANOVANJE komaj prenovljeno in opremljeno v Ljubljani za študente dajem v najem, Rimska ulica. Tel. št.: 00386-41865706. V LJUBLJANI (Bežigrad) oddam študentom tri sobe v štirisobnem stanovanju. Tel. št.: 040-55293. V VIŽOVLJAH, nad železniško postajo, damo v najem mansardo. Tel. št.: 040-299820. Čestitke MAMA! Upaj živeti svoje sanje! Vse najboljše iz srca! Sonja in Erika. Vse najboljše naši najboljši, najbolj prijazni, najbolj iskreni, najbolj poslušni, najbolj skrbni in izredno srčni nonici KATJI na svetu! Tvoji Josette, Marisol, Kimy in Rassel. Danes slavi 80-letnico rojstva MILI MARTELLANI. SKD Barko-vlje mu iskreno čestita in želi lepo praznovanje v krogu vseh, ki ga imajo radi. S Izleti KRAŠKI STEG obvešča člane, starše in prijatelje, da bo letošnji izlet Stega v nedeljo, 27. septembra. Zbirališče v Nabrežini pri srednji šoli ob 8.30. Zaključek v Grljanu pri parkirišču ob 16.30. Kosilo iz torbe, primerna obutev. V primeru slabega vremena se zberemo na istem kraju in zaključimo tekom jutra. Bodite pripravljeni! KC LOJZE BRATUŽ, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in DSI, prirejajo v okviru »Srečanja pod lipami« avtobus, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev, popeljal udeležence na spominsko svečanost na Teharje z obiskom Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, s postankom pri Fer-netičih. O povojni moriji bo spregovoril zgodovinar Renato Podberšič. Info in prijave v uradu KC Lojze Bra-tuž v Gorici od pon. do pet. 8.30-12.30 na tel. št. 0481-531445 ali info@cen-terbratuz.org. KRU.T vabi v nedeljo, 4. oktobra, na izlet »Po poteh uporništva in boja«. Pot bo vodila po obrobju Trnovske planote: Trnovo, Kobilnik, Kopitnik, Lokve in Ravnica. Prijave in dodatne info v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet v Marke in San Marino 7., 8. in 9. oktobra. Ogledali si boste mesta Urbino, Riviera del Conero, Lo-reto in S. Marino. Vsi ogledi bodo vodeni. Predviden je tudi obisk dveh vinskih kleti z degustacijo. Info v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta) oz. v Zadrugi, Ul. Travnik 10. Bi Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 20. septembra. Tel. 040-229439 Bi Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-327104. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800, 342-0996537. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo / TRST Nedelja, 13. septembra 2015 7 AKK BOR vabi na treninge Minibasketa od danes, 15. septembra: letniki 2010-0(5 torek in petek 16.00-17.15 Stadion 1. maja; letniki 2004-05 torek 18.00-19.30 Lonjer in petek 17.1518.45 Stadion 1. maja. Info na tel. 3406445370 (Karin). DSMO K. FERLUGA prireja pet zače-tniških in nadaljevalnih tečajev slovenščine s prof. Kristino Ličen. Pred-vpis bo danes, 15. septembra, od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Miljah, Ul. Roma 22. Za začetek posameznega tečaja je potrebno minimalno število vpisov, število udeležencev je omejeno. Info in prijave na tel. št. 347-5853166. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da se bo začela nova sezona ritmične gimnastike. Urniki: treningi na stadionu 1. maj za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih 16.30-17.30; za osnovnošolke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo danes, 15. septembra. Treningi na Opčinah (telovadnica OŠ Bevk) bodo potekali za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in za os-novnošolke ob sredah 17.30-18.30. Prvi trening bo v sredo, 16. septembra. Informacije na tel. 040-51377. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z ZKB, opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja danes, 15. septembra, od 15.45 do 17.00 na kmetiji Radota Miliča, Salež 68. MEDNARODNO ZDRUŽENJE DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA vabi na uvodno srečanje »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti« danes, 15. septembra, ob 20. uri v Fin-žgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Info na tel. 340-3864889 (Branka). OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot bo danes, 15. septembra, zaprta zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. PLESNI TEČAJ društva Mosp: sodobni ples, odkrivanje gibne ustvarjalnosti, koreografije raznih plesnih zvrsti, vaje za hrbtenico, sprostitev in masaža. Srečanja bodo potekala ob torkih in petkih, od 18.30 do 20.00. Prvo srečanje bo danes, 15. septembra, ob 18.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Info na tel. 040-370846 ali 345-8219780. SKD VIGRED organizira v novem š.l. v Štalci v Šempolaju dejavnosti: otroška in mladinska plesna skupina od 17. septembra, ob četrtkih 16.00-17.00 (vrtec in osnovna), 17.00-18.00 (srednja in višja šola); dramski odsek od 23. septembra (3. letnik vrtca, osnovna in srednja šola), ob sredah 16.00-17.00; otroška pevska skupina od 21. septembra (vrtec in osnovna), ob ponedeljkih 16.00-17.00; otroška glasbena skupina za osnovnošolce od 21. septembra, ob ponedeljkih 17.00-18.00; mladinska glasbena skupina Kraški fenomeni od danes, 15. septembra, ob torkih 18.00-19.30; tečaj igranja na diatonično harmoniko, sestanek in prijave 17. septembra ob 18. uri; začetni in nadaljevalni tečaj angleščine, sestanek in prijave 30. septembra ob 18. uri; telovadba za dobro počutje od 17. septembra ob ponedeljkih in četrtkih 8.00-9.00 in 18.30-19.30. Vabljeni tudi novi člani! Ob zadostnem št. prijavljenih: delavnica šaha, delavnica risanja, tečaj samoobrambe, tečaj kleklanja. Info na tel. 380-3583480, tajnistvo@skdvigred.org. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 15. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 19. septembra, ob 18.00 nastop na Slofestu. V torek, 22. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padri-čah redna pevska vaja. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi radi sodelovali pri pripravah na pust 2016 na sestanek, ki bo v sredo, 16. septembra, ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. MEPZ IGO GRUDEN vabi na prvo vajo v sezoni v četrtek, 17. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Sledi nastop na Slofestu v soboto, 19. septembra. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Gramsci, vabi člane in simpatizerje na sestanek v četrtek, 17. septembra, ob 18. uri v Ljudski dom na Pončani (Ul. Ponziana 14 - 1. nadstropje). TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse starostne stopnje pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v četrtek, 17. septembra: ob 16.00 srednja šola, ob 17.00 osnovna šola, ob 18.00 višja šola, ob 19.00 odrasli. Vpisi in dodatne info po tel. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00) ali urad@skladmc.org. BABY ENGLISH - tečaji za otroke od 3 do 6 let: informativni sestanek bo v petek, 18. septembra, ob 17.00. Info po tel. 040-212289 (pon.-pet. 10.0012.00) ali urad@skladmc.org. TEČAJ BALETA IN JAZZ BALETA: za otroke od 4 let dalje in mladostnike bosta poskusni vaji v petek, 18. in v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac. TEČAJI SLOVENSKEGA JEZIKA za otroke in odrasle (začetni in nadaljevalni) pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev tečajev v petek, 18. septembra, ob 18.30 na sedežu, Proseška ul. 131. Prijava in dodatne info po tel. 040212289 ali urad@skladmc.org (pon.-pet. 10.00-12.00). DSMO K. FERLUGA prireja za člane in prijatelje vodeni ogled slovenskega Trsta med Slofestom v soboto, 19. septembra. Zbirališče na trgu Marconi v Miljah ob 9. uri, od koder se bodo udeleženci z ladjo popeljali v Trst. Po ogledu možen povratek ali udeležba na Slofestu. Obvezne prijave na tel. št. 347-3438878. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in rajonski svet za zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni Založništvo tržaškega tiska vabi na predstavitev knjige v četrtek, 17. septembra, ob 19.00 v knjižno središče TS360 predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) 19. septembra, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Pro-seku (na parkirišču). SOBOTNA DELAVNICA za osnovnošolce pri SKD Igo Gruden: Happy english club - angleške urice, prvo srečanje v soboto, 19. septembra, od 9.30 do 10.30; OPZ Petpedi - pevska dejavnost, prva vaja v soboto, 10. oktobra, od 10.30 do 12.00. Tel. št.: 3407663348 (Miriam). TEČAJ ŠAHA: Kraška sekcija SST 1904, v sodelovanju s SKD F. Prešeren, prireja tečaj za osnovnošolce od 3. razreda dalje in srednješolce. Vodi Jan Zobec. Prične se v soboto, 19. septembra, od 10. do 12. ure v zgornjem nadstropju občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. JAZZ BALET - SKD Igo Gruden odpira nov tečaj za mlade od 11. leta dalje v društvenih prostorih v Nabreži-ni, ob sredah in petkih, od 19. do 20. ure. Vodi Marjetka Kosovac. Info na tel. 329-4615361 (Jasna). MALI KITARISTI IZ BREGA vabijo nove člane, da se vpišejo v novo šolsko leto. Info na tel. št.: 328-5761251 ali info.mkib@yahoo.it. ATLETIKA BOR, ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščajo, da se bo uvajanje v atletiko za otroke od 8. do 10. leta odvijala ob ponedeljkih na Stadionu na Kolonji in četrtkih na Stadionu 1. maja od 16.30 do 17.30. Začetek vadbe v ponedeljek, 21. septembra. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. KD RDEČA ZVEZDA organizira v ponedeljek, 21. septembra, v Saležu tečaje modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce. Ponujajo splet modern dance-a in hip-hop-a v sodobnem in dinamičnem duhu. Lekcijam za mlajše plesalce se bo nekaj časa namenilo tudi kreativnemu plesu. Učiteljica, Ambra Cadelli, je dokončala študij na londonski plesni šoli Laban. Info na tel.: 347-9773715. ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 6. do 8. leta odvijala na Stadionu 1. maja v ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30. Vadba se začne v ponedeljek, 21. septembra. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. SKD PRIMOREC prireja ure pravljic za otroke iz vrtca in gledališko delavnico za osnovnošolce. Delavnice bo vodila Julija Berdon. Informativno srečanje bo v torek, 22. septembra, ob 16. uri v Ljudskem dom v Trebčah. Informacije na tel. št. 349-6467963 ali 340-7423738. TEČAJ HATHA YOGE pri SKD Škam-perle, Stadjon 1. maj - Vrdelska cesta 7, bo potekal vsak torek in petek 19.00-21.30 od torka, 22. septembra, dalje z vaditeljem Stefanom. Info na tel. 347-2429556 (v večernih urah). JOGA - SKD France Prešeren z Bo-ljunca vabi tečajnike in nove interesente na dve skupni brezplačni vadbi z uč. Goranom Korenom v sredo, 23. in sredo, 30. septembra, od 19.00 do 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča. Redna vadba bo začela 7. oktobra. ZBOROVODSKA ŠOLA - GLASBENA MATICA prireja šolo za vzgojitelje in učitelje otroških pevskih zborov. Prijave do 26. septembra. Info: 040418605, trst@glasbenamatica.org. PIHALNI ORKESTER BREG obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo vsak četrtek od 20. ure dalje na sedežu godbe v Dolini ali po tel. 3386439938. SKLAD MITJA ČUK prireja v š.l. 2015/16 pisanje nalog od ponedeljka do petka (september - maj). Info na tel. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00). SLOVENŠČINA za otroke od 3 do 6 let, ki prihajajo iz italijansko govorečih družin. Info po tel. 040-212289 od 10. do 12. ure ali urad@skladmc.org. TAI-CHI pri Skladu Mitja Čuk s pričet-kom meseca oktobra. Info in prijave na tel. 334-1166624 (Sergio). YOGA pri Skladu Mitja Čuk s pričet-kom meseca oktobra. Prijave in info na tel. 349-0981408 (Bruna) ali 3397051338 (Eva). ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 15. oktobra, v bazenu na Pesku. Vpisovanja od ponedeljka, 28. septembra. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali info@melanie-klein.org. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. PLAY&LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta! Urniki: sreda 17.00-17.45 (za otroke od 3. do 5. leta) ter 18.00-18.45 (za otroke od 6. do 10. leta). Začetek tečajev 21. oktobra. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali in-fo@melanieklein.org. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta bo potekal ob sredah 16.00-16.45 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Začetek 21. oktobra. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali info@melanieklein.org. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za otroke in odrasle. Tečaje vodijo diplomirani profesorji tolkal, pihal in trobil ter se odvijajo od septembra do junija na sedežu Godbe v bivši klavnici v Nabre-žini, Kamnolomi 12. Info na tel. 3484203196 (Niko). TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi stare in nove telo-vadke na prijetno vadbo za razgibavanje in sprostitev s Sandro Benčič, vsak torek, od 9. do 10. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje, prostovoljce sorodnih ustanov in vse, ki se kakorkoli udejstvujejo na področju humanitarnega dela, na srečanje ob začetku delovnega leta v sredo, 30. septembra. Ob prazniku svetnika revnih sv. Vincencija bo srečanje v kapeli zavoda šolskih sester, Ul. delle Doccie 34. Pričetek ob 16. uri s sv. mašo, nato duhovna spodbuda ob mislih, ki nam jih bo posredoval g. Franc Prelc, župnik v Sv. Antonu pri Kopru in predsednik Istrske območne enote Karitasa. Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. maja ob ponedeljkih in petkih od 9. do 10. ure in od 10.00 do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Info: urad Stadiona 1. maja, tel. 04051377 ali urad.bor@gmail.com. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6: tečaj slovenščine z Dario Luin. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18. uri. Info in vpisi na tel. 3356832730. SKD PRIMOREC organizira tečaj telovadbe ob ponedeljkih in sredah v Ljudskem domu v Trebčah s pričet-kom v ponedeljek, 5. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 040214412 (v večernih urah). KRU.T obvešča, da s 6. oktobrom steče skupinska vadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure (ob torkih tudi od 17. do 18. ure). Info in vpis v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. maja v soboto, 10. oktobra, z urnikom: 9.30 - 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30 - 12.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin). Prireditve ODPRTJE RAZSTAVE »HOMMAGE SLIKARJU SIRKU«, v okviru Slofesta, bo v sredo, 16. septembra, ob 16.00 v dvorani Veruda Palače Costanzi. Dogodek organizirajo ZSKD, ZTT, Fotoklub skupina 75, Fotovideo Trst 80 in Društvo za umetnost KONS. Ob 18.30 bo na žerjavi Ursus na Četrtem pomolu v Trstu predstavitev monografije o Albertu Sirku. Sodelujejo ZTT, MoPZ Vesna in OŠ Albert Sirk iz Križa. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS in Klub prijateljstva - Vincencijeva konferenca vabita na predavanje »Notranje ozdravljenje« v četrtek, 17. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Predaval bo Boštjan Hari iz Ljubljane. SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra. RAI - Deželni sedež za FJK, vabi v nedeljo, 20. septembra, ob 20.30 v Kulturni dom v Trst, na jubilejni večer ob 70-letnici Radia Trst A in 20-letnici Slovenske televizije. Nastopil bo Big band RTVSLO pod vodstvom Lojzeta Krajnčana s pevkami Marto Donnini, Martino Feri, Kristino Frando-lič, Aniko Horvat, Tinkaro Kovač, Demetro Malalan, Andrejko Možina in Ylenio Zobec. Vstop prost do zasedbe mest. OBČINA ZGONIK vabi na ogled razstave Majde Pertotti »Morje in kras«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.0013.00 (ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.30 do 17.30). SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16.00 do 19.00. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru. Prispevki Popravek: V spomin na drago mamo Anico darujeta Manica in Antek Terčon 50,00 evrov za nabrežinski cerkveni pevski zbor. V spomin na Srečka Orla daruje Margherita Čukeva 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na drago Ledo Kodrič vd. Sirk darujejo Pierina, Irma in Milena 40,00 evrov za MoPZ Vesna in 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na našo drago sosedo Sabino Bole darujejo Alessandra, Barbara, Cristina, Dragan, Oskar in Vera z družinami 60,00 evrov za potrebe Kriške farne cerkve. Ob izgubi drage mame in none Marije Saini vd. Lakovič izrekamo Branku, Radi in Igorju iskreno sožalje družine Štokelj Ob izgubi drage mame Marije izrekamo Branku in družini iskreno sožalje košarkarski klub Bor Ob izgubi drage mame izrekamo Branku in družini iskreno sožalje košarkarska sekcija AŠD Polet S "F ■ 1 J f _■ 1 o delu bosta spregovorila 1 avtor Mitja Močivnik 1 üHH in Jasna Merku 1 Tržaško knjižno središče. Oberdankovtrg 7 8 Torek, 15. septembra 2015 TRST / ŠKEDENJ - Revija zborov openske dekanije in SloFest 2015 »Tokrat bomo vsi skupaj!« »Tokrat bomo vsi skupaj« - je pravilno prerokoval msgr. Jakomin, ko je zadnjič obiskal Narodno in študijsko knjižnico in se je pogovoril o drugi izvedbi Slofesta s Ksenijo Majovski, ki je v soboto zvečer obudila spomin na te besede in željo, da bi festival letos resnično združil vse zamejske Slovence, ne glede na politične ali verske nazore. Priljubljeni duhovnik in vsestranski kulturni delavec bi se verjetno veselil uresničitve plemenitega upanja in izbire škedenjske cerkve za dogodek, ki je združil 12. Revijo zborov openske dekanije in Slofest 2015. Organizatorji Zveze cerkvenih pevskih zborov verjetno niso imeli dvomov: revija, ki poteka v znamenju povezovanja in sodelovanja, se je pomenljivo odvijala v njegovi župniji. Bila je revija »z dušo«, ne glede na različne nivoje in umetniške dosežke nastopajočih. Udeležba je bila množična, z zbori iz župnij, kjer je Jakomin deloval. Revija se je začela s petjem »njegovih« Škedenjcev, predstavnikov cerkvene in društvene stvarnosti, končala pa se je s skupno izvedbo dveh skladb, ki sta mu bili posebno pri srcu: Satt-nerjeva Blagoslovi nas Zveličar in Mavova Pozdravljena, zemlje ti blagoslov. Pele so vse generacije: otroška skupina Slomšek, dekliška skupina Vesela pomlad, Skavtski zbor, cerkvena zbora iz Škednja-Sv.Ane in Mačkolj, ženska zbora Ivan Grbec in Prosek-Kontovel, mešana zbora sv. Jernej in Lipa, Združeni zbor ZCPZ. Zazvene-le so pretežno nabožne, a tudi posvetne skladbe, a cappella ali z instrumentalno spremljavo. Pred mikrofon sta poleg župnika Carla Gamberonija stopila še ške- Levo pevski nastop; desno škedenjska organistka Tamara Cetin; spodaj udeleženci sobotne prireditve v škedenjski cerkvi fotodamj@n denjska organistka Tamara Cetin in predsednik ZCPZ Marko Tavčar. Prva se je spomnila vztrajnosti, kultivira-nosti, zavednosti velikega človeka in prijatelja, ki je bil po duhu vedno mlad. Tavčar pa je poudaril Jakomi-novo ljubezen do petja in glasbe, njegovo razumevanje kulturne in socialne vloge zborov, zlasti v tem prostoru, kjer se okrog njih vrti tako pastoralna kot tudi kulturna dejavnost župnije. Vsi nastopajoči zbori so prejeli v dar Jakominovo avtobiografsko knjigo Od petrolejke do iPada, da bi tudi pobliže spoznali življenjske izkušnje človeka, ki je z radovednostjo in neusahljivo energijo prehodil stoletje hitrih in radikalnih sprememb. Prav gotovo bi ga razveselila tudi ta mala sprememba, korak naprej znotraj slovenske skupnosti v Trstu, ki se je v soboto poenotila onkraj razlik, v znamenju petja in skupnega kulturnega praznika. (ROP) PREDSTAVITEV - V petek v okviru mednarodnega filmskega festivala i 1000 occhi Film o Mussoliniju v Trstu leta 1938 Festival redko videnih in vrhunskih filmov v Mieli od 18. do 23. Mednarodni festival redko videnih in vrhunskih filmov i 1000 (o)cchi (Tisoč oči) se že štirinajsto leto zapored vrača na prizorišče; v gledališču Miela bodo od 18. do 23. septembra vrteli žanrsko različne filme, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov šli v pozabo. Festival Tisoč oči je namreč posvečen kultom, klasikam in žanr-skim filmom, ki niso dosegli širšega občinstva, ter razmisleku o pomenu arhivske filmske kulture. Na včerajšnji tiskovni konferenci v knjigarni Lovat so organizatorji predstavili, kaj se obeta na večdnevnem filmskem srečanju v Mieli, programski direktor festivala Sergio M. Grmek Germani pa Udeleženci predstavitve filmskega festivala 1000 occhi fotodamj@n je napovedal tudi predpremiero festivala, ki se bo že šesto leto zgodila v Rimu. V tamkajšnji kinodvorani Trevi bodo danes in jutri zavrteli redke dol-gometražne in kratkometražne italijanske filme. Butični filmski dogodek sicer ni zastavljen tematsko; v fokus bodo postavili vse žanre, različne filmske ustvarjalce in krajine. Častni gost letošnjega festivala bo portugalski ci-neast Vitor Gon^alves, ki bo za najnovejši film A vida invisivel (Nevidno življenje) prejel nagrado Anno Uno. Portugalski cineast se bo v Trstu mudil 22. in 23. septembra, v njegovi navzočnosti pa bodo zavrteli njegova septembra - Častni gost portugalski cineast Vitor Gongalves edina dva dolgometražna filma. Štirinajsto izdajo festivala Tisoč oči bodo v petek odprli zgodovinski dokumentarci, ki niso bili nikoli ali pa redko predvajani. Zvečer bodo zavrteli dokumentarec, ki obravnava obisk Mussolinija v Trstu leta 1938. 77. obletnico sovražnega govora, ki ga je Mussolini imel prav na 18. september, torej na prvi festivalski dan, bodo obeležili z dokumentarcem Il Duce a Trieste. Kot antipod totalitarnemu govoru bodo predstavili življenje in delo tržaškega anarhista Umberta Tom-masinija, ki ju je v obliki intervjuja leta 1976 na filmskem traku ujel Paolo Gobetti. V poznih večernih urah se bodo spomnili tudi pred nedavnim preminulega scenarista in režiserja grozljivk Wesa Cravena. Filmski festival bo tudi priložnost za predstavitev cineastov, kot so Emanuele Caracciolo, Oreste, Palella in Raffaele Andreassi, ki jih bodo predstavili v besedi in sliki. Posebno pozornost bodo namenili tudi francoski kiparki, slikarki in režiserki Niki de Saint Phalle, ki jo bo občinstvo lahko spoznalo s pomočjo dveh filmov - Daddy in Un reve plus long que la nuit. Programski direktor festivala Sergio M. Grmek Germani je obljubil pestro in kvalitetno izdajo, ki so jo tudi letos pripravili v sodelovanju z različnimi sodelavci, med katerimi velja omeniti stalnega sodelavca Olafa Sergio M. Grmek Germani fotodamj@n Moellerja, in ustanovami, kot so Dežela FJK in Občina ter Pokrajina Trst. Kot je dejal Grmek Germani, ustanove že od vsega začetka verjamejo v mednarodni filmski festival Tisoč oči, in opozoril, da festival nikdar ni želel konkurirati drugim filmskim festivalom v Trstu, saj si je že s prvo izdajo našel svojo nišo, ki jo že poldrugo desetletje lepo »polni«. Po besedah programskega direktorja filmskega festivala zanimanje za redke in manj videne filmske produkcije v Trstu je. Na festivalskem polju alternativnega filma je festival Tisoč oči zagotovo tisti, ki orje ledino, se je strinjala predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bas-sa Poropat, ki je spomnila, kaj vse je v zadnjih letih njena uprava storila za filmske festivale. Festivalski program predvideva projekcije in predavanja skozi cele dneve, več o programu pa na spletni strani www.imilleocchi.com. (sč) OBČINA TRST Mladi bodo obnavljali otroška igrala T.i. »projekt poglobitev« (»Progetto Immergenza«) oz. program ponovnega prebarvanja in olepšanja otroških igral v mestnih parkih bo doživel novo etapo. Projekt, ki ga vodi združenje Oltre quella Sedia, so včeraj na Trgu Hortis predstavili predstavnik slednjega Marco Tortul skupaj s tržaškim županom Robertom Cosolinijem, odbornikom za javna dela Andreo Daprettom in predstavnikom družbe AcegasApsAmga. Cilj »projekta poglobitev« je bodisi popraviti škodo, ki jo povzročajo mazači, kot tudi dati možnost aktivnega udejstvovanja mladim s posebnimi potrebami. Tako so lani npr. obnovili igrala v ljudskem vrtu De Tommasini v Ul. Giulia, v prihodnje pa se napovedujejo novi posegi na Trgu Hortis, pri Sprehajališču Sv. Andreja, v parku vile Engelmann, ljudskem vrtu Wanda Marion Wultz v Ul. Catullo in v vrtu Leonor Fini v Ul. Boccaccio. Izkušnja mladih, ki so doslej sodelovali pri projektu, je zelo pozitivna, je bilo rečeno na predstavitvi, saj so prišli v stik z raznimi stvarnostmi, zlasti s šolami, naslednji cilj pa je pritegniti k projektu vedno več subjektov oz. solidarnostnih združenj s ciljem, da se s skupnim sodelovanjem dosežejo še večji rezultati. / MNENJA, RUBRIKE_Torek, 15. septembra 2015 9 bocen - Pod vrhom Konigspitze Izpod ledenika pokukala lesena vojaška baraka BOCEN - Ob poplavi novic ob stoletnici prve svetovne vojne je vest, ki jo je prejšnji teden objavil Dolomiten, precej neobičajna. Pod vrhom Königspitze (v it. Gran Zebru), v Ortlerjevi skupini, je izpod ledu prišla na dan kar dobro ohranjena lesena vojaška baraka, ki so jo v letu 1917 zgradili avstro-ogrski vojaki in je skoraj do konca vojne nudila zavetje 34 vojakom (30 vojakom in štirim oficirjem). Baraka je bila postavljena tik pod vršnim grebenom drugega najvišjega vrha v skupini Ortler, ki dosega 3859 metrov in je bila domnevno prvotno nameščena v ledeniški razpoki. Po vojni sta jo prekrila sneg in led in skorajda se ni niče več spomnil nanjo. Premikanje ledenih gmot in v zadnjih desetletjih izjemno hitro taljenje ledenika je opravilo svoje in objekt se je spet pojavil na površju. V poletnih mesecih so si najdišče ogledali sodelavci Zavoda za spomeniško varstvo, za najdbo pa se zanimajo tudi pripadniki posebnega oddelka karabinjerjev v Benetkah. Kljub temu, da stoji baraka skorajda pod vrhom visoke gore, je že postala predmet zanimanja različnih »zbirateljev«. Arheologi so sredi prejšnjega tedna zaradi poslabšanja vremena morali začasno prekiniti meritve in raziskovanje. Delo se odvija v sodelovanju s skupino gorskih vodnikov in ob pomoči helikopterske posadke. Radi bi ga čimprej zaključili, spričo bližajoče se jeseni in s ciljem, da se najdba zaščiti preden bi jo bodo nepoklicani zbiralci izropali, čeprav pot do nje ni prav enostavna in lahka. Tako poroča bocenski časopis Dolomiten v številki 5. in 6. septembra. Septembrski Alpe Jadran (v četrtek na Slo Rai FJK) Septembrsko popotovanje po srednjeevropskih deželah z oddajo Alpe Jadran se je pričelo s portretom slovenskega pionirja podvodnega in jamskega snemanja Cirila Mlinarja Cica, ki je za svoje avtorske naravoslovne filme prejel že veliko nagrad, sodeloval z National Geo-graphicom in CNN-om, lani pa je zmagal na mednarodnem festivalu speleološkega filma v Karlovcu. Iz Slovenije se v tokratni epizodi oglašajo tudi z Rogatca, kjer se ponašajo z enim najstarejših etnografskih muzejev na prostem v Evropi. Z Madžarskega bomo najprej odkrili zgodbo o slavni Rubikovi kocki, ki je pred točno 40 leti prebila železno zaveso in hitro zaslovela po vsem svetu. V mestu Kecsemet si bomo nato lahko ogledali stare fotografije, ki jih hranijo v tamkajšnjem tehnološko naprednem digitalnem arhivu. V zadnjem madžarskem prispevku pa bomo po-bliže spoznali velikega poznavalca divjih živali Mateja Benceja, ki velja za enega najboljših evropskih fotografov ptic. S Hrvaške prihaja na naše ekrane reportaža o socialnem projektu za pomoč revnim in brezdomcem, kajti po standardih Evropske unije kar četrtina hrvaških prebivalcev živi na pragu revščine. Bavarska televizija pa bo predstavila zgodbo o pletenju, ročnem ustvarjanju, ki predstavlja nov trend v Nemčiji, saj je iz leta v leto vedno bolj popularno in povezuje različne generacije žensk. Privč je bila oddaja predvajana v nedeljo, ponovitev pa bo v četrtek ob 20.30. PISMA UREDNIŠTVU Časopisu, ki časti »enega največjih morilcev« ... Spoštovano uredništvo časopisa, ki mu je »češčenje enega največjih množičnih morilcev 20. stoletja prej pravilo kot izjema«. Usque tandem, Ivan, abutere patientia nostra! (prosto po Cice-ronu) Kako dolgo, boš še dolgo-vezil, Ivan!, bi upravičeno rekli bralci Pd. Zavedam se, da sem postal eden glavnih grafomanov, ki se oglašajo na straneh Primorskega dnevnika, ampak ker sem prebil premnoge dneve in noči v njegovem uredništvu, in se ti ob prene-katerih pismih zavrti vse, kar se lahko človeku zavrti, včasih ne moreš, da ne bi vzel pero v roke in nekaj komentiral. Citat iz naslova sem vzel iz predzadnjega odstavka pisma Službe za odnose z javnostmi SDS, ki ste ga objavili v petek,11. septembra. Ne bom se ukvarjal z njegovo vsebino, čeprav bi lahko napisal, da Severna liga težko sodi med »relevantne politične subjekte«, razen na žalost pri nas v Italiji. V Evropskem parlamentu gotovo ne, saj je njen voditelj bolj prisoten na raznih TV oddajah, kot na sejah tega evropskega telesa, ostale predstavike SL pa v Bruslju imajo bolj za pavlihe, kot za resne politike. Sicer pa se vsaka stranka lahko sestaja s komer ji je drago, naslednjič se bo morda sestala z relevantno italijansko politično organizacijo, ki ji pravimo Casa Pound ali pa s kakšno drugo tolpo obritoglavcev, ki jih je po Evropi na žalost vse preveč. Kar me je zbodlo, je bila definicija, ki si jo je tiskovni urad SDS privoščil na račun našega časopisa. SDS je stranka, ki ima za predsednika človeka (ne bom ga imenoval, kot SDS ni imenovala poimensko » enega največjih množičnih morilcev 20. stoletja«), čigar procesi zaradi podkupovanja so pravkar zastarali in je torej nedolžen, ki pa je bil za časa stare, gnile Jugoslavije nekaj let eden nosilnih predstavnikov ZSMS (Zveze socialistične mladine Slovenije), organizacije, ki je prav tako kot Primorski dnevnik poveličevala »enega največjih množičnih morilcev 20. stoletja«. Ne samo, v svojem življenjepisu, ki ga je leta 1985 priložil prijavi za odgovornega urednika časopisa Pavliha, piše še, citiram »Opravljal sem vrsto funkcij v ZSMS, ZK (aj, aj, tudi tu gre za organizacijo, ki je poveličevala totalitarni komunizem in častila »enega največjih množičnih morilcev 20. stoletja«, op. i.f) SZDL in delegatskih skupščinah; med drugim sem bil predsednik osnovne organizacije in predsednik občinske konference ZSMS, član predsedstva OK SZDL, njegovih komisij pri občinskem komiteju ZKS, član različnih republiških in zveznih organov ZSM in SZDL. Trenutno sem član nekaterih organov pri predsedstvu RK ZSMS ter predsedstvu RK SZDL ter član republiške konference SZDL Slovenije.« (Koliko kratic smo spoštovali nekoč!) V uradnem življenjepisu, ki je bil objavljen ob njegovi izvolitvi v Državni zbor, je napisano samo »V 80. letih je bil član ZSMS«, najbrž iz sramežljivosti. Torej, mož je bil član večine, če že ne vseh, organizacij, ki so v nekdanji Jugoslaviji »poveličevale totalitarni komunizem in častile enega največjih množičnih morilcev 20. stoletja«. Potem veter ni več pihal s tiste strani in človek je renegiral svojo preteklost »časti- telja enega največjih množičnih morilcev 20. stoletja«, da bi lahko ostal tam, kjer se sprejemajo odločitve. In sedaj se druži z ljudmi, ki bi hoteli prikazati NOB ne kot herojsko vstajo ljudstva proti tistim, ki so hoteli Slovenijo izbrisati z zemljevida, s tistimi, ki postavljajo na isto raven domobrance, ki so prisegli zvestobo Hitlerju in tretjemu rajhu in partizansko gibanje, ki je nedvomno naredilo svoje napake, a brez njih in brez Rusov, Američanov in tolikih drugih, bi vsi mi danes lepo govorili nemško ali italijansko, slovensko pa samo potiho in med štirimi domačimi zidovi, in bi srečno živeli v Adriatisches Kustenlandu in prisegali zvestobo nekemu novemu fuhrerju. Ivan Fischer Mfi prihodki od prodaje časopisa in oglasov : vse manj ljudi ga kupuje in vse manj podjetij ga jemlje resno. Tudi to niso čenče, pač pa dejstva in številke. Žal. S spoštovanjem Odv. Damijan Terpin, član nekdanje skupine za rešitev Primorskega dnevnika in član Zadruge Primorski dnevnik Dejstva, čenče in številke Odgovor odv. Terpinu Spoštovano Uredništvo, na spletni strani in tiskani izdaji je Vaš časopis nekaj dni širil neresnične novice, da je bila Janševa SDS povabljena s strani Severne Lige v nekakšno "protibe-gunsko mednarodno navezo". Seveda novice Vaše uredništvo ni preverilo pri prizadetih (SDS) in se omejilo na čenče, ki jih širi Severna liga, očitno v nasprotju s poklicno etiko novinarstva v današnji Evropi, ve se pa za katero "etiko" gre. Iz tiskovnega sporočila SDS, ki ste ga objavili, namreč izhaja, da je vse skupaj navadna izmišljotina in napihovanje balona laži. Šlo je za navaden sestanek med dvema strankama iz sosednjih držav, kjer je SDS tudi izpostavila svoje, javnosti znan gledanje na begunsko vprašanje in na katerem sploh ni bilo govora o kakršnikoli "proti-begunski mednarodni zvezi ". Niti dovolj očitno pojasnilo SDS Vam ni bilo dovolj, in ste z natolcevanjem nadaljevali, češ da bi morala SDS ne vem kaj še razčiščevati s Severno Ligo. Pa ne samo to: Vaš novinar se je v prejšnjo sredo, kar v uvodniku Primorskega celo spraševal, če ni somišljenikom SDS morda kaj nelagodno biti v taki družbi. Ker je torej celotna zgodba o povabilu Severne Lige Janševi stranki v "protibegunsko zvezo" ena sama laž se sprašujem, mar se bo kateri Vaš novinar v naslednjem uvodniku vprašal, ali ni morda kakemu Vašemu bralcu-somi-šljeniku vladajoče stranke v Italiji in FJK morda nelagodno, biti v družbi ljudi, ki so slovenski manjšini preprečili zajamčeno zastopstvo v senatu, preprečili olajšano zastopstvo v poslanski zbornici, z reformo krajevnih uprav zdesetkali vpliv manjšine na upravljanje lastnega teritorija, preprečili tudi ustanovitev unije kraških občin in sedaj nameravajo še fagocitirati slovenske občine na Krasu v me-tropolitanski Trst in ki so se kot župani PD na Goriškem spajdaši-li z Romolijem in omogočili odobritev za statuta unije, v katerem je bil kljub zaščitnemu zakonu zavržen njen večjezični naziv, itd. itd. Vse to pa celo potem, ko je omenjena vladajoča stranka na državni ravni pokasirala skoraj vse slovenske glasove. To pa so dejstva, ne čenče. Mnenja sem, da se etičnost ljudi - tudi poklicna - presoja po dejanjih in na podlagi resničnih dejstev. Čenče ne štejejo. Glede na navedeno se tudi ne čudim, da iz bilance družbe PRAE izhaja, da so se v letu 2014, že najmanj tretje leto zapored, znižali Pismo domnevnega »reševalca« Primorskega dnevnika, odvetnika Damijana Terpina, ki je tudi odgovoren za manjšine v vodstvu stranke SDS, je najboljša potrditev reka, da »ko mački stopiš na rep, zamijavka«. V odgovor na njegov dopis pa objavljamo odlomke utemeljitve odlikovanja, ki ga bo Primorski dnevnik prejel danes od predsednika slovenske države. Prejel bo Srebrni red za zasluge »kot pluralen časopis, ki z neomajno zvestobo svojim vrednotam že 70 let uresničuje svoje poslanstvo. V duhu svoje najple-menitejše tradicije zagovarja ideale humanizma, spoštovanja posameznika, šibkejših in manjšin«. Odlikovanje bo kot »ustvarjalen dejavnik življenja Slovencev v Italiji« prejel tudi »za prispevek k ohranjanju nacionalne pripadnosti Slovencev v Italiji, za zvestobo vrednotam, kot so svoboda, prijateljstvo med narodi in miroljubje, ter za prispevek k boljšemu medsebojnemu poznavanju in čezmej-nemu sodelovanju, kot zagovornik pravic, svobode kulture in znanja, demokracije in pravne države«, med drugim piše v predsedniški utemeljitvi. Bi kazalo, da s Terpinovimi ocenami dnevnika najbrž nekaj ni v redu ... Odgovorni urednik Dušan Udovič Spominske table zaslužnim Slovenkam Spoštovani, Aktivna sem na področju slovenske ženske toponomastike in se zanimam za postavitev spominskih tabel, v tržaškem mestnem središču, z imeni in priimki zaslužnih Slovenk, ki so v preteklosti živele in delovale v Trstu. Ženske, katerim bi lahko posvetili, v tržaškem mestnem središču, spominske table, bi lahko bile na primer socialna delavka Marija Man-freda - bila je med ustanoviteljicami zavoda svetega Nikolaja, do-brotnica mestnih sirot, Ivana Zor-man, ki je v Trstu ustanovila sirotišnico svetega Jožefa, Marija Ko-vačič, tudi ustanoviteljica pomembnega zavoda v našem mestu. Vabim bralke in bralce Primorskega dnevnika, da se postavijo v stik z mano in da predlagajo imena zaslužnih Slovenk, za katere bi lahko vložili predloge za postavitev spominskih tabel v tržaškem mestnem središču. Najlepša hvala za zanimanje in lepo pozdravljeni Elena Cerkvenič, e-naslov: elenacerkvenic@gmail.com 10 Torek, 15. septembra 2015 TRST / ALBERT SIRK - Jutri odprtje razstave in predstavitev monografije Ustvarjalen kronist ribiškega življenja Na žerjavu Ursus, ki je privezan ob tržaški četrti pomol, bodo jutri ob 18.30 predstavili monografijo o Albertu Sirku. Bogato publikacijo o kriškem slikarju, ki je strastno ljubil morje, je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Še prej pa bodo (ob 16. uri) v Palači Costanzi odprli razstavo Hommage slikarju Albertu Sirku. Oba dogodka spadata v okvir letošnjega Slofesta. Z dovoljenjem založbe objavljamo odlomek iz pravkar izdane monografije. »Prisežem, da mi ne boš verjel, da je slikar, če ti ga pokažem. Plečat, močan in zdrav je, prej ustvarjen za roko-borbo kot za čopič. V družbi nerad di-skutira, knjige grozno sovraži, ljubi pa Sv. Križ, kriške ribiče in morje. Beseda se mu s težavo trga z ust, v veseli družbi pa se ogreje, in če pride pogovor na kriško okolico, na morje ali na ribji lov, mu vir besedi ne usahne tako zlepa.« (Albert Širok, Pri naših upodabljajočih umetnikih, Luč 1928) Albert Sirk se je v slovensko umetnost zapisal kot ustvarjalni osamelec s skrajnega roba slovenske zemlje, od koder ga je zanašalo na širjave morja. Vsaj v zavesti tistih, ki se sprašujejo o vlogi morja v naši ustvarjalnosti, pa živi kot zelo izstopajoča osebnost in že kot malone legendaren pojem. Njegovo ime je sinonim za življenjsko zraščenost z morjem in za slikarja tistega dela slovenske domovine, kjer je nekoč živela Lepa Vida in ki so ga pozneje opevali pesniki, posebej Igo Gruden in slikarjev kriški rojak Miro- slav Košuta, še poprej pa Anton Aškerc. Ta je med nabiranjem jadranskih biserov obiskal tudi Sirkov Sveti Križ pri Trstu, kjer je umetnik, kot poroča Karel Širok, videl Aškerca še v živo. Sirk je bil človek morja kot svojega najbolj naravnega elementa in prav tako »morska« je tudi njegova vseskozi elementarno pristna umetnost. Njegov najbolj primaren motiv je bilo morje: morska ravan, vznemirjena v ritmu gibanja, z nenehnim nihanjem morskih grebenov v večnem valovanju, ki se preliva v brezbrežnost; po tej brez-brežnosti pa se kot orehove lupine, največkrat med vračanjem z ribolova, v diagonalnem zamahu ritmično premetavajo čolni z ribiči. Vidimo jih, kako se poganjajo pod nebom s svetlimi ali viharnimi oblaki, v vsakršnem, nevihtnem ali jasnem vremenu, v son- čnem dnevu ali v umetni osvetljavi med nočnim ribolovom; umetnik pa je slikal tudi tihotna samotna jadra ali samo bučanje ob skale butajočih razpe-njenih valov. Poleg marin so v Sirkovi umetnosti posebej prepričljivi portreti, na katerih je skušal dojeti in izraziti duševno globino zlasti z njihovimi pogledi; zato nosijo v svoji izraznosti tudi nekaj romantičnega, podobno, kot izžareva »romantično« globino s svojo poetično ubrano veličastnostjo tudi umetnikovo morje. Podobe z motiviko dela ob morju - popravljanjem ladij, krpanjem mrež ali ribiškimi opravili med lovom na tune - zazvenijo v Sirkovem delu kot za Slovence specifičen, a za slikarja najbolj vsakdanji žanr, ki je danes za nas najbrž le še predvsem preteklost, prav taka, kakršno je v Kriških ribičih spominsko upesnil Miroslav Košuta: »Kriški ribiči, kraški ribiči, / sloki jambori, nosna jadra, / vesla čez ramo, trnki v grlu, / mreža na soncu, v bregu pesem, / smeh in vino, kruh in sol /... / joj, kako ste zrasli v meni / skoz viharje in skoz kletve, / mreže, vesla, znoj in smrt, / dajte, da vam stisnem roko, / da ponudim vam pijače, / da zapojem z vami pesem, / ki je, kakor vi, spomin«. Albert Sirk se je izoblikoval v ustvarjalnega kronista vsakodnevnega ribiškega življenja na kopnem in na morju. To življenje pa pri njem doživlja svojo pravo apoteozo le na valovih, medtem ko potekajo na tleh le priprave za pot na morje ali pa ribiči na obali pobirajo ujete tune že kot zaključni del svojega običajnega morskega opravila. Umetnik, zraščen z morjem in z njim zgoraj Kalafati na delu, desno Burja, levo Portret Sirkove žene povezanimi vsakdanjimi opravki, je v olju slikal ognjevit nemir, sonce in življenjski vrvež. Izraziti smisel za svetlobo ga je usmeril tudi v impulzivno tehniko akvarela; v njej je ustvaril vrsto odličnih podob, raztopljenih v jarki luči, v katero je s sunkovito dinamiko vtisnil živo barviti impulz vsakokratnega življenja: svetlobno utripanje obmorskih vedut, hitenje delavcev na obrežju in pristaniških pomolih, njihovo delo in počitek, vsakdanje pogovore, prelivanje barv na značilnih morskih tihožitjih z ribami in vinom pa tudi s sijoče krhkim živobarvnim cvetjem. Smisel za barvitost pa je Sirk še posebno energično izživel v sončni Makedoniji, kjer se je med obiskom sorodnikov prepuščal slikanju ohridskih ribičev ter predvsem živžava na skopskem živilskem trgu s tamkajšnjimi že navzven raznolikimi ljudmi (muslimanskimi »Turčini«, Srbi, Cigani, Židi in Albanci) v slikovitih orientalskih nošah, s konji ali osli med barantanjem, ki jih je slikarsko prestregel z neverjetno lahkoto in vselej kot mimogrede. Bil je človek in slikarski ribič konkretno ugledanih življenjskih prizorov in njihove neposrednosti, ki jo je dojel skozi živo optično senzacijo in v luči nenehnih dinamičnih dogajanj. Milček Komelj, iz monografije Albert Sirk, ZTT, 2015 SLOFEST - Jutri Ob Sirku tudi pogovor s pisatelji Ivo Svetina fotodamj@n Pred petkovim uradnim začetkom Slofesta se bo jutri zvrstilo še nekaj zanimivih dogodkov. Ob 7. uri bo iz Solbice krenil pohod Rezija-Trst, ki se bo zaključil v nedeljo popoldne na Borznem trgu. Ob 11.30 bo v Tržaškem knjižnem središču srečanje z nekaterimi člani Društva slovenskih pisateljev. Prisotni bodo predsednik Ivo Svetina, Peter Kovačič Peršin, Marko Kravos, Dragica Haramija in Marko Sosič. Na srečanju, ki so ga naslovili Utrip na zapestju, bo govor o ustvarjalnem trenutku, veljavi in prebojni moči slovenske knjige doma in v svetu. V popoldanskih urah bo upravni odbor društva zasedal v Narodni in študijski knjižnici, zasedanje pa bo kajpak za zaprtimi vrati. Uvod v Slofest pa se bo nadaljeval z dogodkoma, posvečenima Albertu Sirku (grej zgornji članek). GLEDALIŠČE - Krstna uprizoritev v petek zvečer na Borznem trgu Kako postati Slovenci v 50. minutah Besedilo, ki je sad ekipnega dela, je režirala Sabrina Morena - V glavni vlogi Daniel Dan Malalan Kaj se skriva za hudomušnim naslovom Kako postati Slovenci v 50. minutah? Nova gledališka kopro-dukcija, ki bo krstno uprizoritev doživela v sklopu Slofesta, pod velikim šotorom na Borznem trgu. Italijanski in slovenski gledalci bodo s pomočjo igralca in pevca Daniela Dana Ma-lalana spoznavali slovenski jezik, običaje, književnost, kulinariko in se tudi, tako obljubljajo organizatorji, nasmejali na račun marsikaterega ste-reotipa, ki je zaznamoval italijanski in slovenski imaginarij. Premiero, ki nastaja v kopro-dukciji med Slovenskim stalnim gledališče, kulturnim društvom Raz/se-ljeni in Glasbeno matico, so včeraj predstavili v Tržaškem knjižnem središču. Med udeleženci žal ni bilo glavnega protagonista Malalana, ker je nepričakovano zbolel, tako da ostajajo natančnejše vsebine ovite v skrivnost. Marsikaj pa so o predstavi povedali režiserka Sabrina Morena in ostali sodelujoči. Kako postati Slovenci v 50. minutah je neke vrste dialog med Malalanom in Alessandrom Mizzijem, ki nastopa v video posnetkih. Malalan bo skrivnostni recept, na podlagi katerega lahko postanemo Slovenci, razkrival s pomočjo tako imenovanega slide-šova, kombinacije podob in besed, projekcij in igranja v živo. Kot je pojasnil Martin Lissiach, ki je s Sabrino Morena, Martino Ka- Z leve Boštjan Zavnik, Martin Lissiach, Sabrina Morena in Bogdan Kralj med včerajšnjo predstavitvijo v Tržaškem knjižnem središču fotodamj@n fol in Malalanom soavtor besedila, so se želeli poigrati tudi z razlikami, ki vladajo med Slovenci iz Trsta, Gorice, Benečije, Ljubljane. Pomembno vlogo bo imela tudi glasba, ki jo bosta v živo izvajala pevec Malalan in harmonikar Boštjan Zavnik. Brez petja, kot vemo, pri Slovencih ne gre, brez poezije pa tudi ne, zato bodo gledalci prisluhnili tudi verzom Grudna, Kosovela in Košute. Predstava je dvojezična, da ne bi preveč dolgočasili gledalcev pa so prevode v glavnem zaupali video projekcijam. Te je pripravil Tomaž Scarcia, diapozitive (sliede) Francesco Paolo Cappellotto, kostume Silva Gregorič, prikazane fotografije pa so iz arhiva Primorskega dnevnika - Foto-Damj@n in Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici - Arhiv Magajna. Po besedah Rossane Palia-ga, ki je vodila včerajšnjo predstavitev, vlada za predstavo veliko zanimanje. Po petkovi premieri (ob 21.45 na Borznem trgu) si bo tako Kako postati Slovenci v 50. minutah mogoče ogledati v Ajdovščini (25. 9.), Šempolaju (30. 9.), Trebčah (1. 10.), Domju (2. 10.) in še marsikje. Tako režiserka kot ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj sta iz- postavila prijetno vzdušje, ki je vladalo med pripravami na premiero. Zamisel se je že pred časom porodila Sabrini Morena, ki je večkrat sodelovala s Slovenskim stalnim gledališčem, v preteklosti pa tudi režirala predstavo Kako postati Italijani v 40. minutah (tekst je takrat napisala indijska pisateljica Laila Wadia). Kdo ve, katera bi lahko bila prihodnja predstava, se je vprašala: morda Kako postati Afganistanec ... Vse kaže pa, da je s pomočjo svojih soavtorjev tudi tokrat ustvarila predstavo, ki vzpostavlja dialog med različnimi skupnostmi. (pd) / KULTURA Torek, 15. septembra 2015 1 1 center bratuž - Zaključek 34. mednarodnega tekmovanja Lipizer Povsem zaslužena zmaga 18-letnega Tagliamenta Mednarodno tekmovanje Lipizer, ki vsako leto privablja v Gorico najboljše mlade violiniste s petih celin, je dobilo letos nepričakovan, a za mnoge zelo razveseljiv izid: po triintridesetih letih se je na prvo mesto uvrstil Italijan, komaj osemnajstletni Paolo Ta-gliamento iz Conegliana, na drugo pa petindvajsetletni Gabriele Ceci iz Barija. Tretje mesto je osvojila Nitzan Bartana iz Izraela, četrto Rus Stepan Lavrov, peto pa sta si delili Rusinji Olga Iakushina in Ekaterina Va-liulina. Kar presenetljiva je bila odsotnost violinistov iz Daljnega vzhoda (Japonska, Južna Koreja, Kitajska), ki se vsako leto uvrstijo v finale in pogosto osvajajo najvišje nagrade, razsodba žirije pa je temeljila na dolgi vrsti zahtevnih preizkušenj, ki so se v KC Lojze Bratuž odvijale od 5. do 13. septembra. Žiriji je letos predsedoval italijanski skladatelj Aurelio Samori, člani pa so bili violinisti Eduardo Barrio iz Kolumbije, Thomas Christian iz Avstrije, Jean Mouillere iz Francije, Giulio Plotino iz Italije in violistka Anna Se-rova iz Rusije. Zaključni večer je v KC Lojze Bratuž privabil polnoštevilno občinstvo, tudi letos pa je bilo bolj malo violinistov iz naših krajev, ki bi se lahko marsikaj koristnega naučili od svojih imenitnih kolegov. Kot običajno, je bila pred koncertom finalistov kar dolga ceremonija nagrajevanja, ki ga je v italijanščini povezovala Arianna Remoli, v angleščini pa povzel Dario Peric. Na oder so prišli goriški podžupan Roberto Sartori, deželni odbornik Diego Moretti, pokrajinski odbornik Federico Portelli, predsednik Fundacije Goriške hranilnice Gianluigi Chiozza, senatorka Laura Fasiolo in predsednik žirije Aurelio Samori. Vsi so izpostavili pomen tekmovanja, ki je že štiriintrideset let med najpomembnejšimi kulturnimi dogodki v Gorici, svoj ugled pa je razširilo po celem svetu in si prislužilo pokroviteljstvo prestižnih ustanov (Unesco, predsedstvo italijanske republike, ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za kulturo in turizem ...) ter podporo Fundacije Goriške hranilnice, Trgovinske zbornice ter Kmečko-obrtniške hranilnice iz Fare, Ločnika in Ko-privnega. Predsednik društva Lipizer Lorenzo Letošnji zmagovalec, mladi violinist Paolo Tagliamento zamolo Qualli je izrazil zadoščenje ob uspehu pobude, ki jo je letos obogatil seminar o skoraj pozabljenem violinistu in skladatelju Camil-lu Sivoriju, ki je bil rojen pred dvesto leti in bil med drugim Paganinijev učenec. Nagrad je bilo veliko, ne samo za šest finalistov, temveč tudi za tekmovalce, ki so se lepo izkazali v posameznih preizkušnjah: absolutni zmagovalec Paolo Tagliamento je poleg 12.000 evrov prejel v dar violino, ki jo je v Cremoni izdelal Rodolfo Angilletta, medaljo predsednika republike in vrsto manjših nagrad, ki so jih prispevali posamezniki, pa tudi vrsto koncertov, ki so za mlade umetnike zelo pomembni, polnih rok pa so z odra odšli tudi ostali finalisti. O kakovosti filharmoničnega orkestra Mihail Jora iz romunskega mesta Bacau, ki ga že dolgo let vodi Ovidiu Balan, ne gre veliko pisati, pozornost bomo raje usmerili na mlade virtuoze; začela je petouvrščena Rusinja Ekaterina Valiulina, ki je lepo zaigrala dva stavka iz Koncerta v D Igorja Stravin-skega, nato pa je nastopil četrtouvrščeni Rus Stepan Lavrov, ki je v prvem stavku Sibeliu-sovega koncerta pokazal zelo zrel pristop in temperamentno igro (za katero bi si po našem mnenju zaslužil višjo uvrstitev). Drugi stavek istega koncerta je zaigrala petouvrš-čena Olga Iakushina s toplim zvokom in okusnim fraziranjem, še bolj prepričljiva pa je bila tretjeuvrščena Izraelka Nitzan Bartana, ki je suvereno odigrala 1. stavek Men-delssohnovega Koncerta v e-molu op. 64. Drugouvrščeni Gabriele Ceci ni izpolnil vseh pričakovanj v 3.stavku Brahmsovega Koncerta v D-Duru op.77, zato pa je kar sedem let mlajši Paolo Tagliamento pokazal, da si je zmago popolnoma zaslužil: igral je Koncert št. 2 v g-molu op. 63 Sergeja Prokofje-va, čudovito partituro, ki jo je obvladal s presenetljivo zrelostjo, še posebno v drugem stavku, ki zahteva izredno ekspresivnost in vrhunsko kontrolo zvoka. Navdušeni aplavzi so zasuli mladega virtuoza, ki je nato zaigral na violino Rodolfa Lipizerja ter za slovo izbral Grave iz 2. Bachove Sonate v a-molu BWV 1003. Katja Kralj Nagrada za Moderndorferja Vinko Moderndorfer je na 8. leskova-škem mednarodnem festivalu filmske režije (LIFFE) prejel drugo nagrado Ži-vojin Žika Pavlovic za najboljšo režijo za celovečerni film Inferno. »Milijone tranzicijskih žrtev povezuje krik odpuščenega slovenskega delavca. Pogumen, krvav rez v skupno stvarnost,« je odločitev utemeljila festivalska žirija. V filmu Inferno, v katerem so nastopili Marko Mandic, Medea Novak, Jana Zupančič, Jernej Šugman in Sebastian Cavazza, je v ospredju mlada brezposelna delavska družina in njihov vsakdanji boj za preživetje. Nastal je v produkciji Foruma Ljubljana in ko-produkciji hrvaške Kinorame, makedonskega Sektor filma in srbskega De-liriuma. Film je pred tem prejel prejel nagrado spirit za najboljši celovečerni igrani film na 18. filmskem festivalu v Brooklynu ter nagrado za režijo na 14. mednarodnem filmskem festivalu v Tiburonu. Mandic, ki je prevzel glavno vlogo odpuščenega delavca, pa je prejel nagrado za najboljšega igralca na 31. filmskem festivalu v Aleksandriji. Prvo nagrado Živojin Žika Pavlovic za najboljšo režijo je prejel Vuk Ršumo-vic za film Nikogaršnji otrok, tretjo nagrado pa Goran Radovanovic za film Enklava. Filme je ocenjevala tričlanska žirija, ki so jo sestavljali igralec Brani-slav Lečic ter režiserja Branko Baletic in Branko Schmidt. Letošnji prejemnik priznanja Živojin Žika Pavlovic za afirmacijo srbskega filma v svetu je igralec Bata Živojinovic. V tekmovalnem programu je bilo prikazanih 11 celovečernih filmov. Festival filmske režije v Leskovcu je nagrade poimenoval po srbskem režiserju črnega vala Živojinu Žiki Pavlovicu, ki je velik del svojega filmskega opusa posnel v Sloveniji. Njegov zadnji slovenski film je Nasvidenje v naslednji vojni po romanu Vitomila Zupana Menuet za kitaro iz leta 1980. (STA) revija - Izšla je šesta številka V novi Mladiki veliko literarnega branja Pravkar je izšla nova, šesta številka revije Mladika v letu 2015. Uvodne misli iz članka Čas nam neusmiljeno jemlje moči so tokrat namenjene položaju slovenske manjšine v Italiji. Uvodničar po eni strani pozdravlja odprtje novega Tržaškega knjižnega središča v samem mestnem centru, ki je nastalo kot sad sodelovanja med tržaškima založbama (Mladika in ZTT), toda pod okriljem obeh krovnih organizacij, s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter z blagoslovom Ministrstva za kulturo. Po drugi strani pa ugotavlja, da »spremembe, ki se napovedujejo tako na deželni kot na vse-državni ravni, tako glede upravnih kot zakonodajalnih vprašanj, pričajo, da so odgovorni politični krogi dokončno odločili, da se ne bodo ozirali na pričakovanja in potrebe slovenske manjšine, niti na tiste, ki jih zagotavlja zaščitni zakon, kaj šele tiste, za katere jamčijo mednarodni dogovori«. Uvodničar zaključuje, da če kdaj, je zdaj še kako primerno in potrebno, da slovenska diplomacija zastavi svojo besedo. Revija ponuja tokrat veliko literarnega branja, pravšnjega za poletne dni. Sledijo torej novela »Virtuti & Musis 1949« Jožeta Kurinčiča, ki je bila priporočena na 43. literarnem natečaju revije Mladika, pesmi Milana Dolgana »Končuje se lepo vroče poletje« in »Čestitka« ter cikel pesmi »Jesenski utrinki« Metke Kacin Beltrame, ki je bil prav tako priporočen na literarnem natečaju revije. Novo nadaljevanje ponujajo »Vtisi in zapisi s turneje Tržaškega okteta« po Argentini leta 1993, ki jih piše Boris Pangerc. V rubriki o umetnosti Mojca Polona Vaupotič piše o slogu Bidermajer, ki je v 19. stoletju zajel predvsem pohištvo in slikarstvo. V rubriki duhovna obzorja se piše o sreči in njenem bistvu. V rubriki o numizmatiki Mitja Petaros piše o zbirateljskih kovancih, ki jih je Republika Slovenija izdala ob 500. obletnici prvega slovenskega tiskanega besedila, to so besede »Leuk-hup, leukhup, leukhup, leukhup wo-ga gmaina«, besede slovenskih pun-tarjev, ki so bile leta 1515 natisnjene na letaku v nemškem jeziku. Časnikar Saša Martelanc, avtor številnih besedil narodnozabavne glasbe, se spominja preminulega prijatelja, svetovnega glasbenika Slavka Avsenika v prispevku z naslovom Veter nosi mojo pesem. V zadnjih straneh revije, v rubriki Antena, novice iz zdomstva, zamejstva in matice. T +386 (0)5 335 22 47 E blagajna@sng-ng.si www.sng-ng.si AndrejE.Skubic HURA, NOSFERATU! Jubiii drama Koproducenti Zavod NETA, SMG Ljubljana in KDB-51 (ExPonto) Zgodba o deklici s hudimi epileptičnimi napadi in soočanjem njene družine s stigmatizacijo in nerazumevanjem okolice. Predstava je doživela krst konec avgusta na Mednarodnem festivalu NETA v Bukarešti v Romuniji. Režiralajoje ajdovska ustvarjalka Simona Semenič. Premiera SRE, 16.9., ob 20.00. Ponovitvi ČET, 17.9., in PET, 18. 9., ob 20.00. Mali oder. JE—/; . - ^^^^^ i 1. Novo duhovito besedilo Iztoka Mlakarja, režiral ga je Vito Taufer, opisuje življenje in delovanje Jezusa Kristusa v unikatnem žanru z značilnim narečnim govorom, vzgodbo pa so vpleteni avtorjevi songi. Premiera ČET, 24.9.,ob 20.00. Ponovitve: SRE, 23.9.; PET, 25.9.; SOB, 26. 9., ob 20.00. Veliki oder. Zaradi vpisa abonmajev, bodo vstopnice v redni prodaji na voljo od 17.9. naprejpri blagajni gledališča. ZA NAJMALJŠE GLEDALIŠKA IGRALNICA Vodi igralka Medea Novak SOB, 19. 9., ob 10.30. Za otroke od 6 do 10 let. «I SNG NOVA GORICA IztokMIakar PAŠJON Koproducent Gledališče Koper VPIS ABONMAJEV 2015/2016 do 3. oktobra Abonma je cenovno najbolj ugodna pot do gledališke predstave! Pri rednih abonmajih si lahko ogledate predstavo za 9 €, kar je samo polovica cene vstopnice v redni prodaji. Za vas smo pripravili različne abonmaje. Izberite gledališko doživetje, ki vam bo pisano na kožo. ABONMA PREMIERA in REDNI ABONMAJI (abonma SREDA, ČETRTEK, PETEK in SOBOTA) 8 predstav na velikem in malem odru Raznolike uprizoritve naše hiše, ki prinašajo vznemirljivo gledališko doživetje! ABONMA VELIKIODER 7 predstav ob petkih na velikem odru Večje uprizoritve s »klasično« gledališko poetiko. ABONMA MALI ODER 6 predstav ob sredah na melem odru Malo drugačne, včasih celo drzne uprizoritve. Posebno ugodna cena za dijake in študente! ABONMA NEDELJA POPOLDAN 4 predstave ob nedeljah ob 17.00 na velikem odru Duhovite uprizoritve za vse, ki si želite smeha in sprostitve ob nedeljskih popoldnevih. ABONMA KONTO 8 predstav, ki jih izberete sami 1 2 Torek, 15. septembra 2015 OW APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu ronke - Prvi dan pouka v novi stavbi romjanske osnovne šole Ljubka Šorli Svetla, zračna, skratka lepa Prvi šolski dan v novi romjanski šoli bonaventura Včerajšnji prvi šolski dan je bil posebno vesel v Romjanu, kjer so učenci osnovne šole Ljubka Šorli začeli šolsko leto v novi šolski stavbi. Njeno slovesno odprtje je bilo v soboto, včeraj so učenci prvič sedli med klopi v svojih novih svetlih in zračnih učilnicah. V novi šolski stavbi so sicer našli svoje mesto prvi trije razredi - vsak ima dve paralelki, medtem ko so dva četrta razreda in en peti razred ostali v dosedanjem šolskem poslopju, v katerem je na prvem nadstropju še pet razredov šole z italijanskim učnim jezikom Leonardo Brumati. Včeraj dopoldne je romjanske učence, učno in neučno osebje obiskala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček. V novi šolski stavbi mora po njenih besedah ronška občina urediti le še jedilnico, za kar naj bi poskrbeli do decembra. Do tedaj bodo otroci kosili v eni učilnici in na hodniku šole Brumati. V novem šolskem poslopju so otroci dobili tudi novo opremo. Čisto nove so klopi in omare za šolske potrebščine, učitelji imajo po novem na razpolago zbornico, ki so jo doslej pogrešali. Novo šolsko poslopje razpolaga tudi z večjim večnamenskim prostorom, v katerem nameravajo urediti likovno delavnico, knjižnico in manjši laboratorij za naravoslovje; poleg tega bodo imeli otroci na voljo še večjo učilnico, ki bo primerna tako za srečanja s starši kot tudi za filmske projekcije, poskrbeti je treba le za platno in za zatemnitev oken. Šolsko poslopje razpolaga tudi z novim dvoriščem na zunanji strani objekta; za njegovo uporabo bodo morali učenci počakati, da komaj posajena trava še malce zraste. Pred vhodom v novo šolsko poslopje je treba postaviti še tablo s poimenovanjem po Ljubki Šorli, za kar bo poskrbelo Združenje staršev, ki tesno sodeluje s šolo in ji je oporo. Že med sobotnim ogledom novih šolskih prostorov so starši ugotavljali, da je nova šola res zelo lepa. Za to nosita zaslugo načrtovalca - arhitekta Rudi Zonch iz Romansa in Giorgio Calligaris iz Tržiča, ravnateljica obenem poudarja, da je v imenu ronške občinske uprave gradnjo v prvi osebi spremljal občinski odbornik Livio Vecc-hiet, iz tehničnega urada pa je postopku sledil inženir Giovanni Roda. Da se je pouk lahko začel v novih prostorih, je ravnateljica posebno hvaležna tudi neučnemu osebju, ki je poskrbelo, da je novo poslopje čisto in urejeno. V romjanski šoli so hvaležni tudi župniku Renzu Boscarolu, ki je v zadnjih letih gostil nekaj razredov v kletnih prostorih cerkve v Drevoredu Garibaldi. Romjansko šolo sicer v letošnjem šolskem letu obiskuje 143 otrok; učiteljev in učiteljic je dvajset. Kar se tiče neučnega osebja, so štirje uslužbenci zaposleni s polnim urnikom in eden s polovičnim. gorica-doberdob - Otroci so se povsod vrnili v šolske klopi Spodbude prvega dne šole Ivan Trinko, kjer ima sedež Večstopenjska šola Gorica. »Danes začenjate pisati novo šolsko zgodbo, želim vam, da bi nasmejane obraze ohranili do konca,« so bile besede ravnateljice Elizabete Kovic. Preden je prvošolce porazdelila po razredih, je s profesorico Michelo Riggio poseben poziv naslovila na starše: »Bodite jim ob strani, spodbujajte jih in motivirajte, bodite pa jim predvsem za vzor. Zahtevajte od njih vse, kar najboljše zmorejo!« je dejal. Medtem ko čakajo na razplet že predolge zgodbe, pa so v Doberdobu v zadnjih dneh poskrbeli za sanacijo stropov na osnovni šoli Prežihovega Voranca. »Sanirali smo vse strope in dvojne strope. V obnovitvena dela smo vložili deset tisoč evrov in z njimi zagotovili varne učne prostore učencem in seveda tudi šolskemu osebju,« je poudaril župan in še pojasnil, da so dela po učilnicah zaključena, pri koncu pa je obenem tudi sanacija stropov na tajništvu in v drugih šolskih prostorih. Pouk se je včeraj začel tudi na ostalih šolah in v vrtcih, ki delujejo pod okriljem večstopenjskih šol Doberdob in Gorica. Doberdobska ravnateljica Sonja Klanjšček opozarja le na stanje vrtca na Vrhu, ki še vedno zaseda prostore civilne zaščite; tja so ga iz varnostnih razlogov premestili iz Rupe leta 2011. Na občini si prizadevajo za izgradnjo novega vrtca v Sovodnjah; ko bo pripravljen izvršni načrt, bodo na deželo poslali prošnjo za pridobitev denarja. Rešitev torej še ni za vogalom. Posebno skrb so v vrtcih in šolah včeraj namenili prvošolcem; tako bo ponekod še ves teden. Zlasti njim je bil namenjen napis »Dobrodošli v deželo znanja«, ki je otroke pričakal na pročelju nižje srednje Zbor prvošolcev na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici (zgoraj) in vrhovski osnovnošolci (desno) bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. septembra 2015 15 solkan-podgora - Na Soški regati 193 udeležencev Jubilej z mladimi Poročilo o 30. Soški regati je nastalo včeraj, ko je tudi na Goriškem na gosto deževalo. Dan prej, v nedeljo, pa je bilo vreme naravnost idealno za tradicionalni septembrski spust po Soči, ki je bil tokrat jubilejen in zato še dodatno prazničen. Letošnja regata je sicer bila napovedana za nedeljo, 6. septembra, zaradi previsokega vo- dostaja pa so jo organizatorji odložili za teden dni. Zaradi zamenjave datuma je bila udeležba morda nekoliko nižja in za las ni dosegla pričakovanj, vseeno pa so na startu pri čolnarni solkanskega kajak kluba našteli 193 veslačev, kar je več kot zadnja leta in tudi zato spoštovanja vreden rezultat. Z razliko prejšnjih let, ko so na reki Pri petih letih »spopad« s Sočo Ob zaključku 30. Soške regate so v Pod-gori posebno priznanje izročili najmlajšim udeležencem, rojenim leta 2010, ki so se kljub svojim petim letom že »spopadli« s Sočo. To so Denis in Maj Makuc, Ana in Žan Boltar ter Daša in Lenart Prinčič. Najstarejši udeleženec pa je bil 85-letni Vladimir Krpan iz Nove Gorice. Posebno priznanje sta prejeli še Gabrijela Špacal in Majda Makuc za 30-letno prisotnost na regati, vendar ne kot veslačici na čolnih, temveč kot vpi-sovalki udeležencev in neutrudni spremljevalki priljubljene prireditve. prevladovali gumenjaki z »nedeljskimi« veslači, so letos prevladovali kajakaši, med katerimi je bila tudi večja skupina mladih in otrok - bodočih mojstrov vesla iz Solkana. Ti so poživili regato, njihova živahnost pa je prišla do izraza tako na startu kot na vodi ter med nagrajevanjem in družabnostjo v Podgori. Pred vstopom v plovila so pred sedežem Kajak kluba Soške elektrarne udeležence nagovorili Albin Špacal v imenu gostiteljev, dalje Robert Makuc iz goriškega Kajak kluba Šilec, predsednica Krajevne skupnosti Solkan Darinka Kozinc, svetnik na novogoriški mestni občini Joško Leban, podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic, goriška pokrajinska odbornica Vesna Tomsič, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Pe-terlin in še goriški predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze David Peterin; ko je bila potreba, je v italijanski jezik prevajal Aldo Rupel, tudi sam med glavnimi akterji kajakaškega dogajanja na Soči. Predstavnika občine Gorica na startu ni bilo, občinski svetnik Franco Hassek pa je prišel na zaključni dogodek na sedežu društva Andrej Paglavec v Podgori in tam nagovoril udeležence. Poleg obrednih voščil, čestitk in spodbud je v solkanskih nagovorih prevladoval poudarek, da je Soška regata še vedno aktualna, saj je treba danes premošča-ti meje v glavah. Slišati pa je tudi bilo, da Soča »govori« le slovensko tudi tedaj, ko prečka državno mejo, saj je italijanski občani ne doživljajo. Z zamudo zaradi tolikih besed in zaradi prenosa čolnov od čolnarne do Soče se je živopisana kolona plovil nazadnje le spustila na osem kilometrov dolgo plovbo v smeri Podgore. Zaradi varnosti je vsak gu-menjak imel veščega krmarja; nekateri so bili člani solkanskega kluba, drugi so prišli iz Bovca, manjša skupina krmarjev pa se je k Dogajanje na Soči ob jubilejni regati nam pripeljala iz Ljubljane. Omembo zasluži, da je gumenjak, na katerem je veslal podpisani z vso družino, krmaril »Ljubljančan« Alireza Asefi Rad, po rodu Iranec iz Teherana, ki se je po poroki s Slovenko pred nekaj leti priselil v Slovenijo. Svoje delo je na Soči opravil več kot odlično. Spust je potekal brez večjih spodr- Enega izmed raftov je odlično krmaril»Ljubljančan« po rodu iz iranskega Teherana sljajev in nezgod. Le v dveh primerih so raf-tarji priskočili na pomoč dvema kajakaše-ma, ki sta se znašla v težavah. Na šestih mostovih, pod katerimi se je vila regata, in na tribunah solkanskega kajakaškega poligona se je kot vsakič zbralo veliko ljudi, ki so glasno spodbujali veslače. Na pomolu pri Pev- foto s. pittoli, bumbaca mi so predstavniki krajevne skupnosti Pev-ma, Štmaver in Oslavje pričakali udeležence z okrepčevalnico, postregli pa so jim tudi z veselo glasbo, ki so jo na harmoniko, kitaro, trobento in bidon-bas zaigrali Joško, Simon, Claudio in Miloš. Četverica glasbenikov je popestrila tudi zaključno prireditev v Podgori. Pri izstopu iz reke pod lo-čniškim mostom pa so čaj delili predstavniki podgorske skupnosti, ki so med drugim povedali, da je kljub svečani obljubi goriške občine visoko travo in robido tik pred zdajci pokosil krajan, ker občinarjev ni bilo na spregled. Po tradicionalni »paštašuti« za vse udeležence sta Albin Špacal in Robert Ma-kuc v imenu organizatorjev nagradila tudi najbolj številčne skupine: pokal so prejeli Kajak klub Soške elektrarne (87 udeležencev), Kajak klub Šilec (70), Gasilci Nova Gorica (15), družina Belingar (10) ... Trideseti spust po Soči se je zaključil z voščilom in pozivom: »Nasvidenje na 31. regati!« (vip) Primož Strani (z leve), Laura Fasiolo, Elizabeta Kovic in Loredana Panariti fotoa.v. gorica - Deželna odbornica prvič na slovenskih šolah Radi bi dobili menzo »Šole s slovenskim učnim jezikom prototip evropske šole oz. laboratorija« - Dežela stavi na ¡zboljšanje tehnološke opreme Na prvi dan pouka je dobrodošlico dijakom slovenskega višješolskega središča v Gorici včeraj izrekla deželna odbor-nica Loredana Panariti. S pokrajinsko od-bornico Ilario Cecot je obiskala tudi italijanska zavoda D'Annunzio-Fabiani in Ga-lilei-Fermi-Pacassi, ki imata skupaj okrog 1650 dijakov, medtem ko je slovenskih viš-ješolcev približno 260. Panaritijeva je med svojim prvim obiskom naših šol v Ulici Puccini izpostavila poslanstvo in vlogo slovenskega šolstva v Italiji. »Šole s slovenskim učnim jezikom so v Furlaniji Julijski krajini prototip evropske šole oz. laboratorija, kjer se dijaki učijo različnih jezikov,« je dejala gostja in zatrdi- la, da bo dežela spodbujala krepitev sodelovanja med šolami iz Italije in Slovenije ter izvajanje evropskih projektov na šolskem področju. Dodala je še, da bo posebej skrbela za izboljšanje tehnološke in digitalne opreme na šolah. Odbornici, ki se jima je med ogledom slovenskega avditorija in telovadnice pridružila senatorka Laura Fasiolo, sta med obiskom humanističnega pola Gregorčič-Trubar in tehniškega pola Cankar-Vega-Zois spremljala ravnatelja Elizabeta Kovic in Primož Strani. Sogovorniki so ugotavljali, da razpolaga slovensko višješolsko središče v Gorici s funkcionalnimi in lepo urejenimi prostori, ki bi jih lahko v prihodnosti dodatno nadgradili. Slovenska ravnatelja sta namreč posredovala zamisel o ureditvi menze, ki bi dijakom omogočila, da se v šolskih prostorih zadržujejo tudi v popoldanskem času. Menza bi sicer še posebej koristila dijakom, ki prihajajo na študij v Gorico iz oddaljenih krajev - na primer iz Benečije -, teh pa ni malo. Menza bi hkrati povečala privlačnost višješolskega središča. Cecotova je pojasnila, da za dijake višjih srednjih šol tovrstne ponudbe v Gorici ni, Panaritijeva in senatorka Fasiolo pa sta predlog vzeli na znanje. S tem v zvezi je deželna odbornica omenila, da bodo v kratkem uredili menzo za študente, ki obiskujejo v Gorici univerzo. (av) 1 4 Torek, 15. septembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / goriška - Proizvodnja narašča, mladi s težavo do zaposlitve Krivulja počasi navzgor Unioncamere - združenje trgovinskih, industrijskih, kmetijskih in obrtnih zbornic FJK - ima navado, da se na štirih uradnih sedežih v pokrajinskih glavnih mestih redno sestaja vsako četrtletje in pregleda s pomočjo med članstvom in operaterji preverjenih podatkov gospodarsko in finančno stanje, stopnjo zaposlenosti in izvoza, prodaje in nakupov surovin in vrste drugih gospodarskih pokazateljev. To jesen se je prvič pripetilo, da se je vodstvo opredelilo za drugačen način sestajanja in objavljanja podatkov, ki so izredno pomembni za razumevanje gospodarskih silnic na splošno in na posameznih zemljepisnih ali vsebinskih področjih posebej. Za prvi takšen sestanek na ravni FJK je Unioncamere izbrala Goriško, znotraj nje pa je izbira padla na Jazbine, in sicer na domačijo Roberta Princica, ki je poleg zasebnega vinogradnika in števerjan-skega podžupana že dolgo let tudi predsednik konzorcija Collio. Odslej bo veljala praksa, da se bo gospodarska ustanova izmenično sestajala v štirih pokrajinah in na sedežu neke proizvodne dejavnosti. Na Jazbinah so včeraj zjutraj ponudili na tiskovni konferenci časnikarjem in operaterjem pregled in potek gospodarskih silnic v drugem trimesečju letošnjega leta ter predvidevanja za tretje četrtletje. Srečanje je uvedel Gianluca Madriz, zastopnik goriške zbornice. Če posebej upoštevamo prav vinogradništvo, spoznamo, da je v celotni deželi trimesečna proizvodnja narasla za 0,8 odstotka, notranje povpraševanje za 2,7 odstotka, zunanje se je zmanjšalo za 3 odstotke, zaposlitev pa se je zmanjšala za 1,6 odstotka. Z manj zaposlenimi torej večja produktivnost. Podatki nas opozarjajo, kako so tudi na vsedržavni ravni varljiva razglašanja o izboljšanju gospodarskega stanja, če pa je to na račun zmanjšanja števila zaposlenih. Za Goriško so podatki še hujši: ob povečanju proizvodnje za 0,2 odstotka, so se zaposlitve skrčile za 3,3 odstotka. Vinogradništvo prednjači v sposobnosti plasiranje svojih proizvodov na zunanjih trgih. Količine so narasle za 5,4 odstotka. Poročevalca - predsednik deželne Unioncamere Giovanni Pavan in predsednik statistično raziskovalne družbe Questlab Nicola Ianuale -sta opozorila, da je vinogradništvo med najbolj uspešnimi panogami, kar sicer ne izključuje, da tudi druga področja napredujejo, a v manjši meri. Znake nepremičnosti kaže še vedno gradbeništvo, ki si ne more opomoči od leta 2008 dalje. Govoriti o blagem, a vztrajnem zagonu ni več tabu tema; k temu nas spodbujata tudi dve pomembni postavki: razmerje med dolarjem in evrom ter znižanje cene nafte (v enem letu od 100 na 47 dolarjev! a kje se to pozna na bencinskih črpalkah?!?). Že šest tromesečij so proizvodnji pokazatelji pozitivni, a pazljivo je potrebno slediti makroekonomskim silnicam, ki jih pogojuje sedanja ruska in kitajska šibkost. Italija je sicer izvozno večinsko usmerjena v Nemčijo, a slednja izvaža na velike trge, ki sedaj kažejo vprašljive šibkosti. Če se njej zmanjša izvoz, se posledično tudi Italiji. Ekonomski imperativ je prav v izvozu. V zadnjih nekaj letih se je pokazalo, da so preživela ali celo napredovala izvozno usmerjena podjetja, tista pa, ki so se v prejšnjem desetletju omejila le na domači trg, je odpihnilo. Tu je še krajevno obarvana zanimivost: nekatera trimesečja so na papirju izredno uspešna. Ko v Tržiču splavijo novo velikanko namenjeno križarjenju, vsi parametri švignejo kvišku in obratno: ne smemo razumeti kot katastrofo, če v naslednjem trimesečju odstotki padejo. V gradivu, ki so ga včeraj izročili, je množica podatkov, ki presegajo namen tega prispevka. Povzetek pa se glasi: kažejo se drobni razvojni odstotki z drobnimi negativnimi odstopanji. Glede zaposlovanja mladih raziskava kaže na to, da bo v naslednjih šestih mesecih le 14 odstotkov podjetij, obrtnih delavnic, tovarn, obratov in laboratorijev zaposlilo osebe pod petintridesetimi leti starosti. Delež zaposlitev za nedoločen čas se sicer veča, a še vedno obsežno zaostaja za drugimi možnostmi. (ar) gorica - Napovedujejo sinergije s ciljem ponovne rasti V Gorici našteli 30% zaprtih trgovin, v Novi Gorici pa 10% Preprečiti »dezertifikacijo« goriškega mestnega središča z oživitvijo trgovinskega sektorja in s polepšanjem urbanega videza. S tem namenom je goriško združenje trgovcev Confcommercio v sodelovanju z univerzo v Benetkah pripravilo študijo, na podlagi katere bodo ukrepe izvajali občina Gorica, dežela FJK ter okrajno in deželno združenje trgovcev, Goriško pa bodo obravnavali kot somestje Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe, skratka treh občin, ki so vključene v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS). Projekt, za katerega bo okrajnemu združenju trgovcev državni inštitut za ur-banistiko INU med 17. in 20. novembrom podelil nagrado Premio Urbanistica 2015, so včeraj predstavili na sedežu zveze Confcommercio v Gorici deželna odbor- nica Mariagrazia Santoro, goriški župan Et-tore Romoli, deželni predsednik združenja trgovcev Alberto Marchiori in okrajni predsednik združenja trgovcev Gianluca Madriz. S študijo so raziskali »zdravstveno stanje« komercialnega sektorja. Iz nje izstopa podatek, da je bilo na začetku leta 2014 v Gorici 930 odprtih trgovin in lokalov, 400 oz. 30 odstotkov pa zaprtih. V Novi Gorici je bilo 333 odprtih in 33 zaprtih obratov (10 odstotkov), v občini Šem-peter-Vrtojba pa 58 odprtih in 8 zaprtih obratov (12 odstotkov). »Gorica je na vrhu lestvice, kar zadeva število zaprtij, v absolutnih številkah pa ima največje število trgovin in lokalov, tako da je komercialni sektor še vedno soliden. Zaprtja so seveda posledica težkega gospodarskega tre- nutka. Denar iz evropskega sklada za razvoj urbanega okolja Pisus in drugi evropski projekti pa nam danes omogočajo, da o prihodnosti razmišljamo z optimizmom,« trdi župan Romoli. Kako pa namerava dežela zajeziti »dezertifikacijo« mestnih središč? »Namenili smo 13,5 milijona evrov za obnovo 709 poslopij v mestnih središčih na deželnem ozemlju, saj je lep urbani videz predpogoj za oživitev mesta. Poleg tega smo prepovedali razširitev novih industrijskih in komercialnih con, saj želimo, da ljudje ne odhajajo iz mest. V Gorici bomo eksperimentirali sinergije javnih uprav in trgovcev s ciljem napredka na gospodarskem, urbanističnem in socialnem področju,« napoveduje odbornica Maria-grazia Santoro. (av) ronke - Dva ranjena Pred barom zapele pesti Dva moška sta se po pretepu morala zateči po pomoč v tržiško bolnišnico. Pesti so v nedeljo okrog 19. ure zapele pred barom In piazzetta v Ulici Roma v Ronkah. Štirje moški, stari od 40 do 45 let, - dva sta iz Ronk in dva iz Tržiča - so se iz že nepojasnjenih razlogov začeli prepirati; najprej so se ozmerjali, zatem so se drug drugega lotili s pestmi in brcami. Na kraj so prihiteli tržiški kara-binjerji, ki so ne brez težav pomirili štiri moške in poklicali na pomoč še reševalce iz službe 118. Dva izmed štirih pretepačev sta bila poškodovana po obrazu; iz ran jima je tekla kri, zato so jima nudili prvo pomoč na prizorišču nesreče, nato so ju pospremili še v tržiško bolnišnico. Eden izmed dveh si je zlomil nos, drugi je utrpel nekoliko lažje poškodbe. Okrevala bosta v nekaj dneh. Karabinjer-ji preiskujejo okoliščine dogodka, ugotovili so identiteto štirih udeležencev in vse zbrane indice posredovalo tožilstvu, da sproži sodni postopek zaradi povzročitve telesnih poškodb in pretepa. nova gorica - Smrt na meji Sveče na kraju tragične izbire Nekdanjo carinarnico bodo morda morali porušiti Nesreča, v kateri je v nedeljo življenje izgubil 29-letni Šempetrc M.P., ki je zadnje čase živel v Gorici s partnerko iz Bosne in otrokom, je tudi včeraj močno odmevala. Na prizorišču so se ves dan ustavljali ljudje, glasno komentirali in obnavljali potek tragičnega dogodka. Policija zadevo zaenkrat obravnava kot prometno nesrečo s smrtnim izidom, okoliščine še preiskuje, kot kaže, pa si je voznik sodil sam. Z avtomobilom, s katerim se je pripeljal v Novo Gorico in ki je pripadal ženski kubanskega rodu z bivališčem v Romansu, naj bi se v slovenski mejni objekt z veliko hitrostjo zaletel namerno. V nedeljo so zaokrožile pretresljive fotografije gorečega avtomobila, ki je ob silovitem trku v nekdanjo carinarnico na slovenski strani meje dobesedno porušil dobršen vogal objekta in v njem skupaj z voznikom zagorel. Na kraj dogodka so takoj prihiteli gasilci z obeh strani meje in policisti, silovit pok, ogenj in dim pa so privabili večje število radovednežev, ki so na mesto nesreče prihajali še ves dan do večera. Na prizorišču dogodka je bilo včeraj mirneje, na tragični izid trka pa še vedno opominja vonj po zažganem in velika počrnela zevajoča odprtina v nekdanji carinarnici, pred katero so gorele sveče. »Voznik osebnega avtomobila znamke BMW 528i, je v nesreči izgubil življenje. Njegova identiteta v tem trenutku še ni potrjena oz. bo potrjena v identifikacijskem postopku, pomoč pri ugotavljanju identitete voznika osebnega avtomobila so slovenskim policistom nudili tudi policisti iz Italije. Policija domneva, da gre za 29-let-nega voznika osebnega avtomobila iz okolice Nove Gorice,« so včeraj sporočili iz no-vogoriške policijske uprave in dodali tudi opis nesreče: avtomobil je prišel iz Kolodvorske ulice in je tik pred križiščem z Erjavčevo oziroma tik pred mejnim prehodom v blagem levem ovinku z veliko hitrostjo brez zaviranja zapeljal preko desnega betonskega robnika izven vozišča na zelenico, kjer je prevozil kovinske količke. Vozilo je pri tem dvignilo v zrak in je neposredno pred mejnim prehodom poletelo preko vozišča Erjavčeve ulice ter bočno trčilo v betonski steber nadstreška mejnega prehoda. Od tam je osebni avtomobil odbilo v vogal večstanovanjske hiše. BMW je od tam odbilo v desno, kjer je silovito trčil v zid nekdanje carinarnice in jo delno porušil. Vozilo je tam zagorelo skupaj z voznikom. Med preletom vozišča Erjavčeve ulice je BMW zapeljal preko vetrobran- Vpleteni VW tiguan (levo), v nedeljo ostanki BMW-ja (zgoraj) fotoi.brajnikbumbaca vedal Igor Brajnik iz večstanovanjske hiše v neposredni bližini meje, v katero je priletel avtomobil in ob trku razmajal polkna in razbil steklo na enemu od oken, odtrgal žleb in odkrušil vogal. Brajnik dogodka ni videl na lastne oči, ker je bil ravno takrat za nekaj kratkih minut odsoten. Ko se je vračal, je zagledal dim in ogenj, zato je še bolj pohitel domov. V tem času so se na kraju dogodka že zbirali sosedje, ki so zaradi močnega poka najprej mislili, da je razneslo plinsko jeklenko. Nekaj kosov avtomobila je Brajnik našel še na dvorišču hiše. Objekt, v katerem je v nedeljo tragično ugasnilo človeško življenje, je v lastni novogoriške mestne občine. Ta je carinarnico v last od države prejela pred dvema letoma. Tako kot v drugih obmejnih objektih naj bi tudi tja umestili določene vsebine, za kar so na občini že pripravili celoten popis potrebnih del na objektu. »Trenutno smo bili v fazi izbire izvajalca za obnovo objekta, ki smo ga namenili kulturnim vsebinam,« so včeraj pojasnili na občini. Pobudniki vsebinske in programske revitalizacije Carinarnice so bili Zavod Ki-noatelje - Šmihel, KUD Krea - Nova Gorica, Društvo humanistov Goriške in Društvo primorskih arhitektov. Delovali bi si-nergično, s skupnimi projekti v čezmejnem prostoru in sodelovali oziroma pomagali pri organizaciji dogodkov ali akcij, ki bi jih izvedla posamezna društva. »Zaradi tragičnega dogodka smo žal morali ta postopek ustaviti do strokovne ugotovitve škode in ocene, ali je smiselno objekt v tem stanju obnoviti ali bo celo potrebno rušenje objekta. Vsekakor si bo mestna občina prizadevala za ureditev te pomembne točke na meji med obema državama,« so včeraj zagotovili na občini. (km, ide) Sveče, ki so jih položile usmiljene roke skega stekla in pokrova motorja osebnega avtomobila znamke VW tiguan, ki ga je po Erjavčevi ulici v smeri mejnega prehoda vozila 42-letna voznica. V njenem vozilu sta bila še otroka, stara 14 in 9 let, nihče ni bil poškodovan. Preiskovalni sodnik je odredil sodno obdukcijo pokojnega na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. »V zadnjih dvajsetih letih je to že četrti primer, da se je nekdo zaletel v to hišo. Kot kaže je prav "na udaru",« je včeraj po- / GORIŠKI PROSTOR_Petek, 18. septembra 2015 15 tržič - Kraja Odnesli kovance Sledi vloma Bonaventura Neznani tatovi so v noči z nedelje na včerajšnji dan obiskali bar pred tržiško železniško postajo. Vanj so vlomili skozi glavna vrata in zatem izpraznili napravo za menjavo bankovcev v kovance; niso se pa dotaknili naprav za igranje videopokra, ki stojijo zraven vrat. Upravitelji bara, sicer kitajski državljani, so nočno tatvino prijavili silam javnega reda, ki so že sprožile preiskavo. Preiskovalci bodo preverili tudi posnetke varnostnih kamer, ki so nameščene okrog trži-ške železniške postaje. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. S Izleti KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta prirejajo v okviru »Srečanja pod lipami« avtobus, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev popeljal udeležence na spominsko svečanost na Teharje. Sledil bo obisk Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, za tržaške udeležence bo postanek pri Fernetičih. O povojni moriji na Teharjah in pobitih, ki so natrpani v Barbarinem rovu, bo spregovoril zgodovinar Renato Pod-beršič. Informacije in prijave izključno v uradu Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, tel. 0481-531445 ali info@centerbratuz.org. DRUŠTVO TRŽIČ prireja za člane in prijatelje sprehode po Marini Juliji s tehniko nordijske hoje; informacije po tel. 347-2471222. SPDG prireja v nedeljo, 20. septembra, izlet na Veliko Babo (2016 m). Zbirališče ob 7. uri pri Rdeči hiši v Gorici. Potrebna je predhodna najava po tel. 349-3887180 (Gabrijel). gorica - Na pokrajini sprejeli sklep Dežela naj uveljavi - •• IV • trijezična naziva za medobčinski zvezi Včerajšnje zasedanje na goriški pokrajini fotoa.v. Goriška pokrajina je skupaj s slovensko in furlansko konzulto včeraj sprejela sklep, da bo od predsednice FJK Debore Serracchiani zahtevala italijansko-furlansko-slovenski naziv za nastajajoči goriški medobčinski uniji. Pokrajina hkrati poziva župane občin, naj se sami zavzemajo za trijezični naziv. Dokument, ki ga bodo posredovali deželi, so včeraj soglasno odobrili vsi prisotni člani slovenske in furlanske konzulte. Sklical jih je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, potem ko se je v minulih dneh sestal s predsednikoma obeh kon-zult Davidom Peterinom in Renzom Medeossijem. »Imena stvari, oseb in ustanov so prvo potrdilo njihovega obstoja ter prvo in najmočnejše priznavanje identitete. To me je naučil pokojni Mirko Špacapan, ki se je boril, da so njegovemu imenu vrnili prvotno obliko. Sam pa sem doživel po-italijančevanje imena, saj sem se rodil na Reki z imenom Henrik, na matičnem uradu v Tržiču pa sem postal Enrico. Trijezični naziv medobčinskih unij je predpogoj, da lahko na tem ozemlju sploh pro-moviramo kulturno in jezikovno bogastvo. Če se učimo angleščine, je prav, da se učimo tudi t.i. manjšinskih jezikov. To je znamenje demokracije in spoštovanja do teritorija, ki se mora odražati tudi v nazivih,« je dejal Gherghetta. Peterin je v svojem posegu v slovenščini povedal, da ne sme biti trijezični naziv nekaj vsiljenega, temveč nekaj povsem normalnega za naš teritorij. Nato je podpredsednica pokrajine Mara Čer- nic prebrala dokument za deželo, ki se sklicuje na državna zakona 482/1999 in 38/2001, na ustavo, na deželne zakone, na statut goriške pokrajine ter na poslovnik furlanske in slovenske konzulte. V razpravi so vnesli nekaj popravkov oz. iznesli nekatere predloge. Ob Mari Černic so posegli še pokrajinska od-bornica Vesna Tomsič, sovodenjska županja Alenka Florenin, doberdobski župan Fabio Vizintin, števerjanski odbornik Marjan Drufovka, dalje Igor Komel, Jo-ško Prinčič in senatorka Laura Fasiolo. Predlagan je bil štirijezični naziv za unijo (z dodatkom nemščine) in pa umik besede »zgornje« za Posočje, odločili so se tudi za slovensko besedo »zveza« namesto »unija« kljub pripombi Fabia Vizin-tina, da so pri uradnem nazivu medobčinske zveze za spodnje Posočje uporabili izraz »unija«. Predlog pokrajine se nazadnje glasi: »Uti Collio - Alto Isonzo / Uti Cuei - Lusing / Mtz Brda - Posočje« in »Uti Carso - Isonzo - Adriatico / Uti Cjars - Lusing - Adriatic / Mtz Kras - Soča - Jadran«. Na potezi je sedaj dežela. (av) H Čestitke Dobrodošel, mali ELIJA! Maja, Tomaž (6 Rastem), Laura, Karen, Maša, Marino, Sandra, Giuly, Andrej, Vanja, David, Renca ter številni goriški prijatelji se veselijo z Giu-lio in Markom ter z njunima družinama ob lepem dogodku;prvorojencu pa kličejo »Srečno in zdravo«. ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 16. septembra ob 20. uri premiera »Hura, Nos-feratu« (Andrej E. Skubic), kopro-dukcija z Zavodom NETA, SMG Ljubljana in KD B-51 (Ex Ponto). 17. in 18. septembra ob 20. uri »Hura, Nos-feratu«. 19. septembra ob 10.30 gledališka igralnica z Medeo Novak; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.15 -22.15 »Fantastic 4 - I fantastici quattro«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Amy - The girl behind the name«. Dvorana 3: 17.30 »Il grande quader-no«; 21.00 »La migliore offerta« (vstop prost). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.15 -22.15 »Fantastic 4 - I fantastici quat-tro«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 21.45 »Minions«. Dvorana 3: 17.20 - 20.00 - 22.00 »Dove eravamo rimasti«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 »The girl behind the name«; 22.10 »Operazione U.N.C.L.E«. Dvorana 5: 18.00 - 20.15 »Citta di carta«; 22.10 »Southpaw - L'ultima sfida«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 19.00 »Ted 2«. H Šolske vesti ZA OSNOVNOŠOLCE: Dijaški dom sporoča, da je še nekaj prostih mest za popoldanske programe, ki vključujejo strokovno pomoč pri učenju, prevoz iz šole, kosilo in malico, dodatne izobraževalne in ustvarjalne dejavnosti, varstvo do 18.30, tečaje klavirja in kitare (GM), prevoz na treninge; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu ali po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah do zasedbe mest. ZA SREDNJEŠOLCE: Dijaški dom sporoča, da so na razpolago še tri prosta mesta za popoldanski program, ki vključuje prevoz iz šole v Dijaški dom, kosilo in malico, strokovno pomoč pri nalogah in učenju, tečaj angleščine, dodatne izobraževalne dejavnosti; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu ali po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah do zasedbe mest. TEČAJI PLESA HIP-HOP za učence in učenke osnovne in srednje šole bodo potekali v Dijaškem domu v Gorici, tudi kot priprava na muzikal; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu ali po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah do zasedbe mest. SLOVIK - zbira prijave za Multidisci-plinarni program, ki je namenjen študentom in je popolnoma prenovljen: v Gorici, Trstu in/ali Ljubljani predavanja, uporabne delavnice in tri intenzivni seminarji; več na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice je potrebno poslati na info@slovik.org še danes, 15. septembra. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije za šolsko leto 2015-16. Informacije v tajništvu na Korzu Verdi 51 v Gorici, od ponedeljka do četrtka 11.0013.00 petek zaprto, ali po tel. 0481531508, gorica@glasbenamatica.org. Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE KUNDALINI YOGA organizira brezplačno lekcijo in predstavitev tečajev tehnike Kundalini Yoga danes, 15. septembra, med 18.30 in 22. uro v dvorani UGG v Ul. Ri-smondo 2 v Gorici; informacije po tel. 339-7488684 (Maria Cristina Bordin). MAŽORETKE KRAS iz Doberdoba vabijo stare in nove članice in starše na prvi sestanek in vajo v petek, 18. septembra, ob 16. uri v občinski telovadnici v Doberdobu; informacije po tel. 347-1243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira nadaljevalni tečaj v pletenju in kvačkanju; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira za otroke iz vrtca in osnovne šole otroški laboratorij; vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na nadaljevalni tečaj pilatesa; vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). KD DANICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih ŠKC Danica na Vrhu v četrtek, 17. septembra 2015, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmo- nike pod mentorstvom prof. Andreja Gropajca. Informativna seja bo v sredo, 16. septembra, ob 19. uri v kulturnem centru v Jamljah. Informacije po tel. 338-6805242 (Sonia). ZUMBA KIDS - AŠKD Kremenjak vabi otroke na poskusno in brezplačno lekcijo v četrtek, 17. septembra, ob 17.15 v kulturnem centru v Jamljah z vaditeljico Greto Lefons. Informacije po tel. 345-8328493 (Greta). KD SOVODNJE obvešča, da se ljubitelji nordijske hoje srečajo za skupni sprehod vsako sredo ob 19.15 pri KD Jožef Češčut v Sovodnjah. LETNIKI 1972 iz Goriške se bodo ponovno zbrali v soboto, 26. septembra, pri Turriju v Štandrežu. Družabni večer z začetkom ob 19.45 bosta popestrila Štefan »Guwdi Guwdc« in Pupa. Prijave z akontacijo 10 evrov sprejemajo v gostilni do srede, 23. septembra, obvezna je tudi potrditev po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja), 3294010830 (Cristina Marussi) ali 3489237807 (Ilaria Tomasin). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih med 21. uro in 22.30 in ob petkih med 19.30 in 21. uro; prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra; informacije po tel. 0481-882195, 333-2677398 (Miriam). 0 Prireditve V GRADU KROMBERK bo ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v sklopu muzejskih torkovih večerov danes, 15. septembra, ob 20. uri predstavitev knjige »S puško in knjigo«. Sodelovali bodo avtor Božo Repe, urednik knjige Tine Logar, pisec predgovora Bojan Godeša, predstavniki založbe. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 26. septembra, ob 19.45 na tradicionalno Baklado z nabirko prispevkov za vzdrževanje hospica Via di Natale v Avianu. Povorko bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberdoba. Sledila bo družabnost. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Giuliana Tommasini por. Visintini iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Ane ob 11.40 in na glavno pokopališče. DANES V MOŠU: 10.00, Bianca Gen-tilini por. Feresin (iz goriške splošne bolnišnice bo 9.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 10.00, Carmen Manzoni vd. Siega (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Trpeča metamorfoza V Kulturnem centru Lojze Brutuž v Gorici bo danes ob 18. uri odprtje razstave likovnih del Andreja Kosiča z naslovom »Trpeča metamorfoza«. Kosič je znan zlasti kot slikar-akvarelist, dela, s katerimi se bo tokrat predstavil, pa pomenijo s tehničnega, vsebinskega in slogovnega vidika odmik od ustaljene slikarske prakse in so odraz umetnikove vitalnosti. Vzgib za nastanek ciklusa »Trpeča metamorfoza« se navezuje na globinski pretres, ki ga je avtor doživel ob obisku povojnih morišč. S Kočevskim rogom in s podiranjem pregradnih zidov Barbarinega rova v Hudi jami pa so privreli na dan tudi spomini na vojna leta, ki jih je slikar doživel kot osnovnošolski otrok, in spomini na očeta, s katerim sta poroma-la na kraje slovenskega vojnega trpljenja, v bolnico Franjo in na pokopališče internirancev v Gonarsu. Razstavo bo predstavil umetnostni zgodovinar Saša Quinzi. CasaPound v Gorici Ekstremistično gibanje CasaPound bo v soboto, 19. septembra, ob prisotnosti svojega državnega vodje Gian-luce Iannoneja odprlo nov sedež v Gorici, kjer je že maja priredilo državni shod ob stoletnici vstopa Italija v vojno. Podobno kot maja se na potezo ek-stremističnega gibanja odzivajo iz krajevnih antifašističnih krogov. Zgodovinarka Claudia Cernigoi, sicer urednica revije La Nuova Alabarda, napoveduje, da bo v soboto popoldne v Gorici sočasno z odprtjem sedeža gibanja CasaPound potekala protifašistična manifestacija; kraj in uro bodo njeni prireditelji še sporočili - tudi preko facebooka. Goriška kultura Na sedežu Foruma v Ascolijevi ulici v Gorici bo danes ob 18. uri soočanje o goriški kulturi. Prisotni bodo Silvano Cavazza, Alessio Sokol, Igor Komel, Roberto Covaz, Adriano Ossola, Ren-zo Furlano in Dario Stasi, vodil bo Andrea Bellavite. Sestre na odru V oratoriju Pastor Angelicus v Gorici bo drevi ob 21. uri gledališka predstava »Sorelle«, ki je nastala ob zaključku laboratorija o ženskem zdravju s posebnim poudarkom na potrebah pri-seljenk. Projekt so izpeljali s prispevkom goriške pokrajine. 1 6 Torek, 15. septembra 2015 APrimorski r dnevnik Prepelic v Nemčijo LJUBLJANA - Dva slovenska reprezentanta, ki sta v soboto končala nastope na evropskem prvenstvu, sta ali bosta zamenjala delovno klubsko okolje. Jaka Blažič je, kot je sporočil njegov dosedanji klub Crvena zvezda, sporazumno prekinil pogodbo, medtem ko je Klemen Prepelič našel nove izzive v Nemčiji pri Oldenburgu. Prepelič, ki je na EP v povprečju dosegal po 9,8 točke in 4,2 podaje, je bil pred prvenstvom brez kluba, zdaj je našel nove delodajalce pri Oldenburgu. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Kandidati 012024 LOZANA - Mednarodni olimpijski komite bo jutri objavil uradni seznam držav, ki se potegujejo za organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2024. Svojo kandidaturo je že potrdilo pet mest, Nemčija s Hamburgom, Madžarska z Budimpešto, Francija s Parizom, Italija z Rimom (na fotografiji ANSA župan Rima Ignazio Marino in predsednik Coni Giovanni Malago') in Združene države Amerike z Los Ange-lesom. Seznam bi lahko bil še daljši. Resno razmišljajo o olimpijski kandidaturi tudi v Kanadi s Torontom in Azerbajdžanu z Bakujem. košarka - V četrtfinalu evropskega prvenstva bo Italija igrala proti Litvi Najboljših osem pričevanje - Marko Švab v Nemčiji Guča v Berlinu Trener Kontovela si je ogledal tekme prvega dela prvenstva »Organizacija nemškega dela prvenstva je bila brezhibna, praznično vzdušje pa je bilo na slovenskem EP izpred dveh let daleč bolj živahno,« nam je priznal trener košarkarjev Kontovela Marko Švab, ki si je prvi del Evropskega košarkarskega prvenstva ogledal v živo v Berlinu. »Pravega praznika in športnega parka, kot smo ga doživeli ob Areni Stožice v Ljubljani, ni bilo. Zaprazni]