Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1>
Stev. 160.
V Ljubljani, ponedeljek 18. julija 1938.
Leto III
Pot madžarskega min. predsednika v Rim
naj poglobi in utrdi staro prijateljstvo med Madžarsko in Italijo
Rim, (8. jul. Danes rlospe sem madžarski ministrski predsednik Imredy v spremstvu zunanjega ministra Kanya.
Italijanske oblasti pripravljajo madžarskima politikoma slovesen sprejem. Ostala bosta v Rimu tri dni in se med tem uradnim obiskom posvetovala z zastopniki Italije v vseli važnih vprašanjih, ki se tičejo Madžarske in Italije po letošnjih dogodkih v Srednji Evropi. Ta vprašanja so:
1. Razmerje med Italijo in Madžarsko po koncu tako imenovane rimske zveze, ki je prenehala z nemško zasedbo Avstrije.
2. Gospodarske posledice, ki iz tega dogodka izvirajo za Madžarsko ter zahtevajo novo ureditev gospodarskih zvez med Madžarsko in Italijo.
3. Politični položaj Madžarske z ozirom na novo stanje v Srednji Evropi in njeno nadaljnje razmerje do Italije.
4. Ureditev odnošajev med Madžarsko in njenimi sosedami, predvsem z Jugoslavijo.
Rimsko časopisje pripisuje temu obisku velik pomen in podčrtava prijateljstvo ined Italijo in Madžarsko, ki je zdaj postalo že zgo-
dovinsko, likratu pa poudarja zboljšanje razmerja z Jugoslavijo in madžarsko prijateljstvo s Poljsko.
Budimpešta, 19. julija. AA. (MT1). Ministrski predsednik Imredy in zunanji minister Kanya sta včeraj zjutraj odpotovala na uradni obisk v Rim. Z njima potuje tudi opolnomočeni minister Italije v Budimpešti grof Vinci. Dalje je v njunem spremstvu šef kabineta predsednika vlade grof. Czaki, šef oddelka za tisk v ministrskem predsedstvu, svetnik zunanjega ministrstva Szent lstvany, svetnik Kul in dva tajnika ministrstva ter tudi soprogi Imredyja in Vincija. Pred odhodom so sc od obeh državnikov na postaji poslovili vsi člani vlade, zastopniki oblasti, osebje italijanskega poslaništva, nemški odpravnik poslov Bergmeister in številni člani italijanske kolonije v Budimpešti.
Ministrski predsednik Imredy in zunanji minister Kanya bosta obnovila in še poglobila prijateljstvo med Italijo in Madžarsko. Ob svojem obisku v Rimu bosta madžarska državnika v svojih razgovorih z italijanskimi državniki pretresala sedanji mednarodni položaj, zlasti pa položaj, ki je nastal po anšlusu v srednji ir) jugovzhodni Evropi. Kar sc tiče kmetijskih vprašanj, so objektivni opazovalci ugotovili, da je bil italijanski in avstrijski trg na Madžarsko važnejši kot nemški.
Po anšlusu se je ta odnos spremenil. Prejšnji italijanski in prejšnji avstrijski trg sta imela zelo važno vlogo v madžarskem gospodarstvu. Sedaj izvaža Madžarska 45% svojega blaga v Nemčijo, a samo 15% v Italijo. Zaradi tega zahteva Madžarska, naj Italija poveča svoje nakupe na Madžarskem. Italijanski industrije) menijo, da bo madžarski trg kmalu igral večjo vlogo v odnosih do Italije. Politični krogi pa po drugi strani računajo z dejstvom, da bi mogla Madžarska igrati vidno vlogo pri zbliževanju med Italijo in Veliko Britanijo.
Poljski zunanji minister pride v Italijo
Rim, 18. jul. Italijanski tisk prinaša vest, da bo poljski zunanji minister Beck v kratkem dopotoval v Italijo. Obiskal bo predsednika poljske republiko Moscickega, ki je na oddihu v istrski Rovani. Beck bo to priliko porabil tudi za pot v Rim, kjer bo imel nekaj razgovorov s predsednikom vlade Mussolinijem in zunanjim ministrom Cianom. Rimski listi prinašajo to vest brez pripomb in razlag.
Japonska ofenziva proti kitajski prestolnici Hankovu
Šanghaj, 18. jul. o. Japonske čete, tanki, letala in vojne ladje so pričeli veliko ofenzivo z namenom, da dosežejo čim hitreje mesto Nančang in Hankov. Japonci hočejo za vsako ceno prodreti pri vhodu v jezero Pojang, kjer jim je potem prosta pot do Nančenga. Zelo hudi boji pa se že več dni razvijajo med obalo Jatigceja in mestom Kijukijangom. Kitajci branijo vsak košček zemlje. Do sedaj, kakor zatrjujejo kitajska poročila, Japoncem ni uspelo zavzeti njihovih postojank. Poročila pravijo, da so Japonci zadnja dva tedna izgubili nad
10.000	vojakov na tem delu bojišča. Nešteto trupel odnaša reka Jangce. Kitajske čete zadajajo Japoncem ogromne izgube, tako materialne kakor, človeške.
Nasprotno tem poročilom pa zatrjujejo Japonci, da nimajo tako ogromttih izgub in iz
dneva v dan. čeravno težko pa vendar polagoma prodirajo proti Hankovu.
Kitajska letala dnevno bombardirajo japonske vojne ladje in so jim prizadejala že veliko škode. Tudi japonskn letala vsak dan bombardirajo Ilankov in kitajske postojanke ob. reki Jangce, kjer so nanje zmetala že ogromno količino eksplozivnega materiala. Pri zadnjem poletu so Japonci sestrelili osem kitajskih letal, kakor poroča japonsko letalsko poveljstvo.
Kitajski vojaški krogi pravijo: čim dalje bo trajala vojna med Japonsko in Kitajsko, tem bolj bodo kitajske čete z vso ljubeznijo branile vsako ped zemlje. Čim dalje bodo Japonci vdirali v kitajsko zemljo, tem večje bodo njihove izgube. Trdno upajo, da bo končno zmagala Kitajska.
Včerajšnji tabori po slovenski zemlji
Minister dr. Miha Krek je govoril na taboru v St. Jerne[u
Ljubljana, 18. julija. ?čerajšnja nedelja je bila v znamenju taborov, na katerih je naše ljudstvo iz vseh koncev Slovenije ponovno manifestiralo svojo narodno in državno zavest.
Pet taborov je bilo včeraj. Najveličastnejši so bili v St. Jerneju, pri Dev. Mariji v Polju in na Brdu pri Lukovici, ki se jih je udeležil tudi minister dr. Miha Krek, posebo pa dalje treba poudariti tabor pri Sv. Petru pod Svetimi gorami.
Tabor v Št. Jerneju je pokazal, da Dolenjska ni več tako zanemarjena kot je bila še pred nekaj leti, kajti povsod je videti vleik napredek, pri katerem ima naša prosveta zelo velik delež. Sent-jernejski tabor, ki se je začel ob 10 dopoldne z veličastnim sprevodom, je v polni meri potrdil to. Saj se ga je udeležila ogromna množica ljudi, zlasti fantov in deklet v krojih, ki so navdušeno izpovedovali svojo vdanost vladarski hiši, vladi, narodu in veri.
Po veličastnem sprevodu, v katerem je bilo do 3000 ljudi, je bila služba božja, ki jo je opravil g. konzultor Zakrajšek, nato pa je g. Petje začel tabor krškega okrožja ZFO. Takoj v začetku je predlagal vdanostne brzojavke članom vladarske hiše in vlade ter škofu dr. Rožmanu, ki jih je množica sprejela z velikimi ovacijami. Za šentjer-nejskim županom g. Videjem, ki je v narodni nosi sporočil iskrene pozdrave, je burno [»ozdravljen stopil na govorniški oder minister dr. Krek, ki je v svojem navdušenem in srca osvajajočem govoru sporočil predvsem svoje pozdrave, in pozdrave voditelja dr. Korošca, ki ima toliko zaslug za našo državo. Saj je ta država, v katero pred ‘20 leti nihče ni prav verjel, iz dneva v dan močnejša in vplivnejša na suhem in na morju. In tak voditelj kot je naš, mora biti resnično vesel, ko vidi, kako ta mladina, ki je bila rojena že v Jugoslaviji, duška svojemu veselju in navdušenju za državo.
Poudaril je, da je narodno borbo potreben
,1’ofo J, Hafner.
Čudoviti dnevi mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani ne gredo iz spomina ne nam, ne tujim gostom, ki so se jih udeležili. Češki in fran coski tisk, zlasti glasila tamošnjih katoliških mladinskih organizacij, prinaša neprenehoma na' vdušena poročila in slike o taboru. Saj so pa li prizori ob prireditvah res mogočni in nepozabni. Današnja slika nam kaže pogled na nepregledno pisano morje slovenskih narodnih noš na stadionskih tribunah 29. junija pri popoldanskem nastopu. Slika govori o moči in sili ideje, ki je družila ta dan deset in deset tisoče mladih Slovencev.
rremenit značaj, ki ga oblikujejo naša društva in naši tolikokrat zasramovani duhovniki. Prav veliki mednarodni tabor v Ljubljani in z njim vsi drugi tabori da v polni meri dokazujejo delavnost naših društev, ki jih ni mogla uničiti nasilna razpustitev društev, kajti duh je tisti, ki oživlja. Ta duh je držal skozi ves težki čas in nosil svojo baklo iz leta 1932 do zmagoslavlja 1938. Ta bakla je živa in gori in prav tabori da so dokaz temu. Zato pa si svojih pravic ne bomo pustili motiti in zahtevamo časten sedež v našem javnem življenju.
Vzor pri delu pa nam bodi naš narodni voditelj, ki je pokazal, kaj more človek narediti, če je v resnici v službi naroda in njegovih pristnih idealov. Da pa bomo mogli mi prav isto, moramo ohraniti zvestobo do tistih idealov, ki so najgloblje povezani z našim narodnim bistvom. Sklenil pa je g. minister svoj govor takole: »Želim slovenski mladini Dolenjske, da se izpopolni v svojem lastnem napredku, da si še bolj učvrsti svojega duha in svojo voljo in da bomo prihodnje ieto-rleiivM* na Dolenjskem zopet nov velik mladinski tabor. Bog živi!«
Drugi veliki tabor je bil pri Dev. Mariji v Polju. Tamkajšnje prosvetno društvo je obhajalo 30 letnico svojega obstoja, ki je bila obenem združena z otvoritvijo novega telovadišča na prostem.
Tudi tega tabora se je udeležilo zelo veliko število ljudi in mnogo odličnikov. Tabor je začel akademik g. Kramer, slavnostni govor pa je imel gospod Miloš Stare, ki je čestital Poljčanom k 30 letnemu obstoju njihovega društva.
Med govori pa je prišel dr. Krek, ki ga je vsa množica gromovito pozdravila. Takoj je stopil na govorniški oder in se zahvalil za lep sprejem. Nagtašal je, da njegova navzočnost prav za prav ni bila potrebna, kajti Poljci so tako dobri organizatorji, da bi njihov tabor tudi brez njega lepo uspel, toda on sam da je hotel biti med njimi, ker ga zelo zanima, kako se imajo .in da vidi, s kafcšno vdanostjo sprejemajo darila, ki so si jih priborili v Ljubljani. Bodril je, naj še nadalje ostanejo zvesti svojemu dosedanjemu delu in idealom.
Njegovemu govoru je sledilo navdušeno odo Kravanje. Nhto pa je bil telovadni nastop vseh skupin. Vihar aplavza je žel zlasti. nastop mednarodne telovadne vrste z g. Ivom Kermavnerjem na čelu. Posebnega priznanja je bil deležen zlasti domačin g. Jeriha.
Tudi Brdo pri Lukovici je bilo včeraj pozo-rišče veličastne narodne manifestacije.
Zjutraj ob pol 10 se je formiral v Lukovici velik sprevod fantov in deklet v krojih ter druge množice, ki je šel skozi Lukovico pred graščino Brdo, kjer je bila v grajskem parku služba božja in govor, ki ga je imel g. Janko Cegnar, trnovski župnik, o pomenu verske vzgoje za našo mladino in naš narod in ki je potem blagoslovil tudi novo zastavo.
Po sv. maši je bil veličasten tabor, na ka-• tereni je bilo do 4000 ljudi. Začel ga je predsednik domačega mladinskega odseka g. Jeretina, ki je predlagal vdanostne brzojavke in nato pozdravil vse navzoče. Slavnostni govor pa je imel urednik g. Košiček. Tabor je bil dopoldne zaključen. Kljub opoldanski nevihii se je pri popoldanskem nastopu še zbralo nad 2000 občinstva, ki je ministru dr. Kreku priredilo živahne ovacije, ko se je nenadoma pojavil na telovadišču. Potem je stopil tudi pred mikrofon. Pohvalil je fante za njihovo natančnost in discipliniranost, nato pa jih bodril k novemu delu, zlasti sedaj, ko dobivamo zmago za zmago in eno priznanje za drugim.
Tudi na Brdu je bil g. minister deležen mogočnih izrazov ljubezni in spoštovanja. Saj so se kar neprestano ponavljali vzkliki kraljevskemu domu, dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu, dr. Miletiču in slov. mladinskemu gibanju.
Vesti 18. julija
Sveti oče Pij XI. je govoril o pretiranem nacionalizmu italijanskim romarjem, katere je sprejel v petek. Dejal je, da je tak nacionalizem proti božjim postavam ter postavlja zidove med narodi in nasprotuje duhu krščanstva. Govor se je nanašal na nedavno spomenico o uvedbi plemenske politike v Italiji, čeprav sveti oče tega ni nikjer naravnost dejal.
Predsednik italijanske vlade Mussolini je odredil, da bodo morali poslej tudi vsi državni uradniki med uradnimi urami nositi uniforme.
Pokrajinski hitlerjevski vodja Biirckel je imel včeraj govor, v katerem je predlagal, da naj se v Nemčiji in Franciji izvede glasovanje o tem, ali sta ta dva naroda za mir. Tako glasovanje bi imelo zgodovinski pomen.
Manuel Pedros, zastopnik madridske vlade na Poljskem, je bil imenovan za poslanika madridske vlade v Moskvi. V soboto je odpotoval iz Varšave in so ga na postaji pozdravili zastopniki sovjetskega veleposlaništva in španskega poslaništva.
Sovjetska agencija Tass poroča, da je celotno obmejno ozemlje, na katerem so sedaj sovjetske čete, del sovjetskega ozemlja in da ni govora o kakem vdoru rdeče vojske v Mandžurijo.
1600 častnikov angleške trgovske mornarice bodo izurili za obrambo svojih ladij za slučaj vojno. Posvetovalni odbor za obrambo trgovskih ladij bo vzdrževal zvezo med raznimi trgovskimi paroplovnimi družbami.
Veliko aretacij zaradi političnih prestopkov je bilo zadnja dva dneva v Braziliji. Policija zapira vse, ki širijo vznemirljive vesli o političnem položaju.
Več potresnih sunkov je bilo v noči od petka na eobolo po Srednji Italiji.
Za narodne praznike v nacionalistični Španiji je vlada generala Franca določila 17. julij kot obletnico vstaje v Maroku, 18. julij kot dan splošno narodne vstaje in 19. julij kot dan revolucije narodnega delavstva.
600 dovolilnic za izselitev je pretekli, teden izdala dunajska policija Judom, ki v vedno večjem številu beže z Dunaja.
V	Pariz je dopotoval general Fichet, načelnik francoskega vojaškega odposlanstva na Češkoslovaškem.
Poljski zunanji minister Beck je pri odhodu iz Rige dpi letonskim listom izjavo, v kateri pravi, da je prišel na Letonsko, da utrdi staro politično prijateljstvo med Poljsko in Letonsko in se pogovori o bodoči enotni zunanji politiki obeh držav.
Nemški letalec, ki hoče obleteti svet kot navaden potnik, je do sedaj letel do minute natančno tako, kakor je napovedal.
Predsednik angleške vlado Chamberlain in predsednik francoske vlade Daladier sta ai te dni, tik pred obiskom angleške kraljeve_ dvojice v Franciji, pisala prisrčni politični pismi, v katerih poudarjata soglasje obeh držav v vseh važnih mednarodnih vprašanjih.
Italijansko spomenico o varstvu italijanskega plemena razlagajo evropski listi v tem smislu, da pomeni začetek nove narodnostne in socialne politike v Italiji.
Japonska vlada je v Moskvi protestirala zaradi vdora sovjetskih vojakov, katerih je baje cela divizija prekoračila mandžursko mejo. Japonci zahtevajo, naj se te čete takoj umaknejo nazaj.
Primanjkljaj v belgijskem državnem proračunu bo letos dosegel 901 milijon belgijskih frankov. Primanjkljaj je narasel predvsem zaradi brezposelnosti, ki se je v enem letu zvečala za 50%.
Ameriški predsednik Roosevelt bo za svojega dopusta križaril po Tihem morju na krovu bojne ladje »Houston«.
30 hiš je zgorelo v neki mali vasi ob Gardskem jezeru. 160 ljudi je brez strehe.
Mehiknnska vlada bo razlastila in nacionalizirala za petrolejskimi vrelci še srebrne in zlate rudnike.
Ameriški finančni minister Morgenthau pride prihodnji teden v Pariz. Obiskal bo tudi Anglijo in imel razgovore z angleškimi politiki in finančniki.
Največ novih ladij ima zdaj v delu Anglija, za njo Nemčija, na tretjem mestu pa je IiolancI-dija s 113 novimi ladjami vseh vrst in velikosti, ki jih bodo še letos končali in izročili prometu.
Francija hladnokrvno in mirno spremlja dogodke v Evropi, ker je močna in ker so njeni državljani složni. V tem smislu je na neki pojedini govoril zunanji minister Bonnet.
Veliko poljsko filmsko razstavo bodo prirediti ob velesejmu v Lvovu. Razpisali so tudi veliko nagrado za najboljši poljski izvirni film.
Po Italiji potuje skupina juponskih študentov, ki so gostje fašistovskih mladinskih organizacij.
Mednarodna glasbena razstava se je začela v Luzernu. Na njej sodelujejo skoraj vse evropske države.
Francosko štirimotorno letalo znamke Bre-guet je s 14 potniki na krovu padlo v morje blizu Cherbourga. Do nesreče je prišlo, ker je letalo zadelo ob obalno pečino. Med potniki je bilo 12 letalskih inženirjev, od katerih sta dva našla smrt.
250 gozdnih požarov zaradi strele je bilo zadnje dni po raznih predelih Združenih držav.
Dveletnica španske državljanske vojne
Burgos, 18. julija. Po vsej nacionalistični Španiji danes z velikimi slovesnostmi praznujejo drugo obletnico španske drž. vojne. 12. julija 1936 so častniki madridske policije po nalogu socialistično liberalne vlade umorili nacionalističnega voditelja Calva Sotela, ki je bil' osebni prijatelj generala Franca. Ta dogodek je po neskončni vrsti nasilj, ki so jih levičarji zadnje tri mesece pred vstajo zagrešili nad svojimi političnimi nasprotniki, dal neposreden povod za začetek nacionalistične revolucije. 16. julija je general Franco priletel s Kanarskih otokov v španski Maroko in pozval ta-mošnjo tujsko legijo na vstajo. 18, julija so se prve Francove čete izkrcale pri Algecirasu blizu Gibraltarja ter začele s prodiranjem proti Sevili, na severu pa se je postavil na čelo nacionalističnega gibanja pokojni general Mola. S tem se je začel boj za osvoboditev Španije izpod oblasti levičarjev in za preprečenje
komunističnega prevrata. Vmešavanje tujih držav, ki so Španijo izkoristile za medsebojno politično obračunavanje, je krivo, da se je vojna, ki je prinesla Španiji toliko gorja, zavlekla tako dolgo.
Nacionalistični tisk poudarja ob tej obletnici, da imajo zdaj nacionalisti pod stvojo oblastjo Vt španskega ozemlja z vsem rudninskim bogastvom, da lahko vojno nadaljujejo do zmagovitega konca. Končna zmaga generala Franca je po mnenju teh listov kljub nasprotovanju nekaterih evropskih držav zagotovljena in ni misliti na kako premirje ali kompromis med vojskujočima se strankama.
Pariš, 18. julija. Vse pariško časopisje tako levičarsko kakor desničarsko prinaša ob dveletnici članke, v katerih izraža nado, da bo v Španiji kmalu prišlo do miru. Časopisje poudarja nacionalistične uspehe in pomen nacionalistične zmage za Evropo.
Stanovanjske odpovedi in najemnine
S svinčnikom pisane vloge se zavračajo
Ljubljana, 18. julija.
Zanimiv je splošen, pregled stanovanjskih odpovedi, ki so bile podane letos v zadnjih šestih mesecih. Celotno je bilo vloženih 775 stanovanjskih odpovedi, ki jih je okrajno sodišče načeloma in v bistvu odobrilo, le nekatere so bile iz formalnih in tudi meritornih razlogov odklonjene. Do konca junija vložene odpovedi se v 95% nanašajo na neredno plačevanje najemnine. Nekateri najemniki so prav prebrisani in stanujejo po več mesecev, ne da bi gospodarju odračunali dogovorjeno najemnino. V mnogih primerih pa gospodarji navajajo za razlog druge okolnosti, tako da je stranka neredna, nečedna, da dela po hiši nemir in prepir in da druge stranke obmetava z najrazličnejšimi psovkami. Neki gospodar je v svoji odpovedi poudaril, da najemniku odpoveduje, ker je pijanec, vsako noč popiva in nato doma dela velik kraval. Napadel je celo gospodarjevo mater in njegovo ženo. Staro gospo je v svoji surovosti celo udaril s pestjo po obrazu. iVzel je ta mož iz žepa revolver in začel groziti, da bo streljal. Umevno in logično je, da se gospodarji branijo takih nasilnih strank, za katere vodijo nekateri posebno informacijsko službo in dobivajo neredni najemniki posebne »črne pike«.
Zanimivo je tudi vprašanje najemnin. V zadnjih letih so najemnine le za nekaj odstotkov nižje, kakor druga leta. Draga pa so še vedno zatohla in nehigienska stanovanja. Delavske družine Se morajo po periferiji stiskati v vlažnih in nezdravih stanovanjih, za katera zahtevajo gospodarji razmeroma pretirano visoke najemnine.
Poučen je dalje v pogledu najemnin računski Zaključek mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1935-36. Ta računski zaključek je bil
predložen občinskemu svetu na njega zadnji seji. Mestna občina je v omenjenem letu prejela na najemnini od posameznih, v mestnih hišah stanujočih strank 2,350.553 din, končni zaostanki so pa znašali 228.798 din. Mnogim, v stiski se nahajajočim najemnikom je bilo na najemnini odpisano 22.268 din. Nasprotno pa je morala mestna občina v letu 1935-36 plačati za svoje urade po raznih hišah najemnino v skupnme znesku 2,327.741 dinarjev.
Mnogi hišni gospodarji ne ravnajo in ne postopajo pravilno pri sodnih, stanovanjskih odpovedih. Morajo v prvi vrsti natančno izračunati in določiti odpovedni rok. Predlogi, da mora najemnik stanovanje izprazniti »takoj«, niso vpoštevani in se zavračajo. Pri določitvi roka za izpraznitev pa mora hišni lastnik točno in določno predlagati rok. Odpoved, ki je bila n. pr. vložena 8. julija in zahteva, da mora najemnik zapustiti stanovanje v 1 mesecu do 8. avgusta, bo kratkomalo zavrnjena, kajti rok za izpraznitev se mora računati od dneva, ko je bila odpoved dostavljena stranki. Omenjeno odpoved za 8. avgusta je sodnik zavrnil, ker je bil zahtevani rok prekratek.
Prav nenavaden primer se je zgodil na sodišču v zadevi neke stanovanjske odpovedi. Gospodar jo na odpovedni formular, ki ga je kupil najbrž v kaki knjigarni odnosno trgovini s papirjem, izpolnil, kakor je predpisano, toda vse slavke in ime najemnika je prav po hieroglifsko načečkal z navadnim svinčnikom. G. sodnik mu je vlogo zavrnil s kratko in resno utemeljitvijo, ki poudarja:
»Vloge, namenjene za sodno poslovanje in pisane s svinčnikom, niso sposobne za uradno poslovanje.«
Sodnik je hišnemu lastniku odpoved vrnil.
Zločinski napad na celo družino
Zavezali so vrata z ilco ter poslopje zažgali
Ciganska tolpa pri Domžalah prijeta
Ljubljana, 18. julija.
Domžalska orožniška postaja je pretekli teden prijela zanesljiva in zaupna obvestila, da tabore pod velikimi šotori v velikem gozdu pri Čemšeniku, občina Dob, cigani različnih rodbin, da imajo mnogo nakradenega blaga, da so oboroženi z vojaškimi manlichercami in da se med njimi nahaja tudi neki cigan, ki je baje umoril nekega cigana pred dvema letoma in ga vrgel y Grubarjev kanal.
Zaloteni pri zajtrku
V soboto ob zori, ko je sonce metalo prve jutranje žarke na čemšeniški gozd, se je skrivaj in prav na tiho približevala ciganskemu taborišču tričlanska orožniška patrola iz Domžal. Patrolo so sestavljali orožniški poveljnik-narednik g. Fran Skok in kaplarja Vid Ambrožič in Jožef Nemec. Ko so se orožniki približali ciganski tolpi, ki je posedala okrog glavnega šotora in zajtrkovala, so dvignili puške in ukazali:
»Roke kvišku 1«
Cigani so se morali pokoriti, kajti bili so neoboroženi. Samo cigan Zlatko Hudorovič jo je skušal popihati. Ujel ga je kmalu eden orožnikov s pomočjo nekega lovskega čuvaja.
Orožniki so glavne in najbolj sumljive cigane hitro vklenili ter jih vse odvedli na domačo orožniško postajo v Domžale. Iz šotorov pa so pobrali in zaplenili do 50 komadov najrazličnejšega blaga, tako kompletne moške in ženske obleke, kožuhe, perilo, klobuke, čevlje in druge stvari v skupni vrednosti do 10.000 din.
O aretaciji so orožniki telefonično obvestili tudi ljubljansko policijsko upravo. Na prošnjo kriminalnega oddelka so orožniki po kratkem zaslišanju vse cigane odpeljali z zadnjim kamniškim Vlakom zvečer v Ljubljano in jih odvedli v poli-jcijske zapore.
Aretirani cigani
Od ciganske tolpe so bili raznih tatvin in drugih deliktov sumljivi štirje cigani in dve ciganki, in sicer:
Fran Winkowitsch, rojen 1. 1908 v Lembachu pri Rottenmannu na Gor. Štajerskem, Zlatko Hudorovič, star 28 let, rojen v Stopanji vasi. Vprašan, kje in v kateri hiši, je Zlatko odvrnil: »V gozdu pod smrekoI«
Tretji jo bil Oton Breščak, star 41 let, rojen ,V Milanu ali Vilanu, četrti Maksimiljan Rak, rojen 26. septembra 1899 v Laškem, muzikant, dalje Ida Rak, rojena 1911 v Dornavi pri Ptuju in šesta Frančiška Hreščak, stara 35 let, baje rojena v 'Jaršah, mati osmih otrok.
Pri zadnji so orožniki, ki so cigane zalotili V taborišču, našli med krilom nov, nabasan brow-ning. Puške so cigani imeli iz previdnosti skrite
in jih orožniki še niso mogli dobiti, kajti cigani taje, da bi bili oboroženi, ko pa so jih ljudje drugače videli hdditi okrog, zlasti ponoči z vojaški; mi, nabitimi puškami. Najbolj osumljen je prvi cigan Vinkovič. Pri njem so našli lep kožuh, ki je bil gotovo ukraden. Orožniki so ga izpraševali, kje da je dobil tako lep suknjič. Cigan Vinkovič jim je odgovarjal:
>V Leobnu sem ga kupili«
Znotraj na ovratniku pa je bil prišit naslov: »M. Kožuh, krojaški mojster, Šujca št. 8.« Cigan pa je trdil svoje, bil je vjet. Našli so pri njem tudi lep klobuk, o katerem je cigan sveto zatrjeval, da ga je pošteno kupil v Leobnu. Znotraj pa je bilo napisano: »Tanko. Ljubljana«.
Vinkovič usumljen umora
Glavni motiv, da so domžalski orožniki začeli cigane zasledovati, je bilo dejstvo, ker so zaupno izvedeli, da se med to tolpo nahaja tudi neki hud zločinec, morilec. Vinkovič je bil osumljen, da je prav on pravi morilec cigana »Slavka«. Bilo je takole v začetku septembra 1936. Dne 5. septembra so našli v Grubarjevem prekopu utopljenca, ki so ga potegnili na suho. Truplo so odnesli nato v mrtvašnico v Štepanjo vas. Tam je bila izvršena tudi sodna obdukcija, ki je ugotovila, da je rigan Slavko umrl nasilne smrti, da ga je moral zločinec - napadalec najprej z nekim topim predmetom udariti po glavi in ga uato zavleči v prekop.
Kriminalni oddelek je danes začel z uvodnim zasliševanjem vseh aretiranih ciganov. Najprej so vse daktiloskopirali in jih fotografirali. Cigani trdovratno zanikajo, da bi bili oni nakradli zaplenjeno jim blago, ki so ga pošteno kupili in nosili. Vinkovič ogorčeno odklanja vsako izjavo in trdi, da je nedolžen in da ni bil udeležen pri umoru cigana Slavka. Nadaljnje poizvedbe bodo pač odkrile vse ciganske tajnosti.
Tatvina pšeničnega klasja
Moravče, 17. julija.
Edinstveni primer tatvine je doživel prejŠJiji teden Osolnik, posestnik e pobočja Limbarske gore. Požol je lep kos pšenice, ki je letos tukaj prav dobro obrodila. Žilo je ostalo čez noč na njivi. Ko je hotel drugo jutro speljati pšenico v kozolec, je opazil, da mu je nekdo pom>či porezal in odnesel vse klasje; ostalo snop je pa je zložil nazaj na kupe. Svoje zlobno delo je moral opraviti s srpom pri čemer je odsekano klasje padalo v nastavljeno posodo. Pomagala mu je svetla mesečna noč in pa oddaljenost zemljišča od posestnikovega dom«. Enako tatvino klasja je ugotovil tudi sosed Košir, le da je niegova škoda manjSa. Osolnik je oškodovan iembolj, ker mu je v nedavni noči nekdo
Maribor, 17. julija.
V Ruperčah pri Mariboru je bil izvršen v noči od potka na soboto nečuven zločinski napad na posestnico Heleno Knuplež in na njeno družino. Ob treh zjutraj je Knupleževo prebudilo pokanje tramovja in ognjeni sij, ki je svetil skozi okna. Videli so, da jim gori hiša nad glavo in da so plaineui zajeli že strop nad njimi. Hoteli so na prosto, pa se niti glavna, niti zadnja vrata na hiši niso dala odpreti. Bila so od zunanje strani zapahnjena tako, da se niso niti hudemu pritisku udala. V zadnjem trenotku, predno se je sesula streha nad nesrečne ujetnike goreče hiše, je prišla pomoč od zunaj. Sosedje so prihiteli ter odprli vrata in jih tako rešili iz smrtne nevar-
nosti. Poleg hiše je gorel tudi hlev. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Maribora, zaradi pomanjkanja vode pa niso mogli s svojimi modernimi motor-kami opraviti ničesar. Ogenj je uničil vse do tal ♦er je škoda zelo velika. Požar je podtaknila zločinska roka. Očividno je bilo maščevanje vzrok zločina. Požigalec je najprej z debelo žico zavezal kljuko na vratih hiše, potem pa je zažgal hlev in stanovanjsko poslopje. Prepričan je bil, da se bodo Knupleževi v zadnjem trenutku prebudili iz globokega sna ter se ne bodo mogli več rešiti iz plamenov, ker so vrata zavezana, okna pa so bila na hiši zavarovana z železnimi okvirji. Požig je vzbudil v vsem kraju umevno razburjenje, oblastva pa so uvedla strogo preiskavo.
Manifestacija slovenske mladine na obsoteljskem taboru
Celje, dne 17. julija. Nedeljo za nedeljo se zbirajo tisoči slovenskega naroda po vseh delih naše zemlje na mogočnih mladinskih taborih. To gibanje je tako silno, da ni mogoče mimo njega. Kdor le količkaj pozna paš narod in z njim čuti, ta ve, da so bili številni tabori jasen in glasen izraz slovenskega naroda, da živi v njem podvojena narodna zavest, da sc Slovenci resno zavedamo časa in razmer in da hočemo za vsako ceno živeti svoje popolno in nemoteno narodno življenje. To nam je pokazal tudi veliki obsoteljski tabor v Sv. Petru pod slavnimi Sv. Gorami, pokazal, da je slovensko ljudstvo ob Sotli vdano svoji narodni državi, da je tudi tod mladina navdušena za našo mladinsko organizacijo, da se je oklepa vedno več mladih src. Pripravljalni odbor je že mesec dni neumorno delal, zato pa je tudi obsoteljski tabor tako sijajno uspel. Krasno preurejen Katoliški dom ir telovadišče so nam v dokaz. 14 dni je bilo telovadišče polno mladih požrtvovalnih delavcev, ki so urejevali telovadišče, da je St. Peter lahko ponosen nanj. Nad 1000 voz zemlje so pripeljali kmetje na telovadišče, darovali so les, mnogi pa so pomagali z delom. Telovadišče je ograjeno z novim visokim plotom, na njem pa se ponosno dviga impozantna stavba Katoliškega doma. Tabor pa je bil še posebno pri srcu Šentpeterčanom, ki so kupili nov društveni prapor, katerega je blagoslovil danes sam prezvišeni mariborski vladika škof dr. Tomažič, ku-moval pa mu je g. ban dr. Marko Natlačen.
Sv. Peter je bil zadnje dni v pravi praznični luči. Fantje so postavljali slavoloke, dekleta pa so pletle vence in okrasile Katoliški dom in telovadišče. Sinoči so n% obsoteljskih gričih zagoreli kresovi in oznanili obsoteljski dolini, da bo ‘jutrišnja nedelja velik mladinski praznik. Danes ob pol 9 se je razvil od križišča cest pri Stadlerju sprevod, kakršnega ne pomnijo najstarejši Šentpeterčani. Na delu sprevoda je jahalo rta konjih 32 konjenikov, nad 150 kolesarjev, 2 godbi, 120 članov in 134 članic v krojih, okrog 50 narodnih noš, članstvo, za njimi nad 2000 ljudi, 24 okrašenih vozov in
Lšublfana hiti Beli krajini na pomoč
Belo Krajino skoraj vsako leto pritisne tako huda suša, da mora ubogo prebivalstvo po več ur dale« po vodo. Vsi studenci usahnejo in vsi vodnjaki se posuše. Od daleč pripeljejo vodo iz Kolpe za napajanje in tudi za kuho, čeprav ta voda ni zdrava in je večkrat vzrok hudim epidemijam. Skratka, suša ima za Belo Krajino skoraj vsako leto katastrofalne posledice, in tudi Ljubljana mora obupanemu revnemu ljudstvu pomagati, kolikor je mogoče.
Zato je mestna občina ljubljanska poslala v Metliko dva svoja škropilna avtomobila, ki bosta razvažala vodo po najbolj potrebnih vaseh. Oba avtomobila skupaj držita 8.000 litrov, zato bo z ljubljansko pomočjo rešeno belokrajinsko ljudstvo vsaj najhujšega, ker jih bosta avtomobila preskrbela vsaj z zdravo pitno vodo in z vodo za kuho.
Bela Krajina bo obvarovana žeje in nevarnosti epidemije, ki bi se prav lahko zanesla tudi v Ljubljano. To naj upoštevajo tudi tisti večni nezadovoljneži, ki vsak dan zabavljajo, češ da mestna občina premalo škropi ceste. Razsodni Ljubljančani vedo, da Ljubljana prostovoljno škropi celo državne ceste, da prebivalstvo vsaj kolikor mogoče obvaruje prahu in taki pametni in dobrosrčni Ljubljančani bodo tudi sedaj zadovoljni, da Ljubljana hiti na pomoč Beli Krajnii.
odpeljal skoro polovico sena, ki je bilo na travniku zloženo v kupe. 0 talcih tatvinah dozdaj pri nas še ni 1'lo slišati, zato sc ljudje upravičeno •zgražajo nad takim drznim početjem.
CLuJnJu**-
WV,
Delavci, katerim se zdi, da v teh zalogah ne dobe dosti živeža, lahko kupujejo svoje potrebščine na prostem trgu, seveda če imajo kaj denarja.
Ti svobodni trgi so dveh vrst: prvi so v neposredni državni režiji in pod državnim vodstvom. Zaradi tega -pravijo tem trgom »Državna skladišča«. Drugim pravijo »bazarji«. Tam prodajajo kmetje in špekulantje. Zaradi visokih cen blagu sc je državnih skladišč prijelo ime »muzeji«. Ti imajo prelepe izložbe, ki so seveda za možnosti navadnega delavca nedostopne. Ta skladišča lahko obiskujejo samo tehniki, ravnatelji in propagandisti.
Ogromna večina delavstva kupuje svoje potrebščine na bazarjih. Tu lahko en predmet zamenjate za drugega. Osnove za vso to trgovino, tako rekoč denar za kupovanje in prodajanje tvori kruh. S kruhom lahko tu kupite kar hočete
Kmetje prinašajo na te trge mleka, zelenjave, sem pa tja kako kokoš ali raco. Vsi ljudje na bazarju prodajajo ali izmenjavajo vse vrste živil in blaga prav do umazanih, gnusnih cunj, do oblek, obrabljenih tako, da se jim vidijo niti. Trgovci morajo plačati državi dnevno po dva rublja in pa ie letno takso.
Razen tega so pa tako zvana »posebna skladišča«. Ta so namenjena višjim razredom: inžinirjem, tehnikom, uradnikom in nameščencem od GPU, propagandistom, birokratom, častnikom in drugim skupinam, ki imajo povsod prednosti.
Veliki glavarji iz Kremlja pa imajo posebne, svoje trgovine za obzidjem, v zavetju pred radovednimi pogledi delovnega ljudstva. Tja ni mogoče priti ali karkoli kupiti brez posebnega »talona«, brez posebne izkaznice ali uradne legitimacije za prehrano. Ni potreba posebe poudarjati, da delavci sem nimajo dostopa.
Nekega dne sem se sprehajal po Tverski, današnji Gorkega ulici. Mimo mene sta šli mati in dekletce.
Slišal sem, kako je dekletce vprašalo, ko sta stali pred nekim od teh »zaprtih« skladišč:
»Mama, poglej lepa jabolka! Kupi mi eno, daj, kupil«
Mati ji je odgovarjala:
»Dragica, ta jabolka niso za gas.« Tuji delavci kupujejo ponavadi v Torgsinu, seveda če imajo kaj tujega denarja. Tudi Rusi, ki dobivajo denar iz tujine, lahko kupujejo tu. Torgsin prodaja samo za tuj denar, razen tega pa sprejema za blago tudi zlatnino in nakit.
Neka moja znanka je dobila v Torgsinu 35 kopejk za težko srebrno žlico, druga rubelj in 25 kopejk za lepo zlato zapono iz 18 karatnega zlata.
Ta dva primera kažeta dovolj jasno, koliko plačuje Torgsin za zlatnino.
Torgsin ima najlepše blago, tako, kakršnega ne vidite v nobeni drugi trgovini, zlasti ne v delavskih zadrugah. Na primer: Tu in nikjer drugje prodajajo draga zdravila, ki so neob-hodno potrebna. Navadni ruski delavec mora zbrati vse svoje imetje, morda celo imetje, ki ga je od staršev podedovala vsa njegova rodbina, da lahko kupi zdravila zase ali za koga iz svoje rodbine. Ce nima dovolj zlatnine in dragocenosti, se mora za zdravilo pač obrisati. O tem, da bi vzel predujem na svojo skopo plačo, ne more biti govora.
Naslednja razpredelnica bo dala malo slike o cenah različnim živilom po raznih moskovskih trgovinah in skladiščih;
Blago, cena za 1 kg V del. V drž.
zadr. trg. rublj. rublj.
Ržen kruh s 95% soržice 1.—	1.—
pšenični kruh s 85% sorž. 3.40	3.40
pšenični kruh s 70% sorž. ga ni 8,— ržena moka s 95% soržice 2.50	2.50
pšenič. moka s 85% sorž. 3.40	3.40
pšenič. moka s 70% sorž. je ni 10.— kaša zadnje kakovosti 5.—	5.—
moka zadnje kakovosti 6.—	6.—
moka zadnje kakovosti 6.—	6—
riž najslabše vrste	10.— 10—
kamaroni iz 72% moke	5.—	5__
krompir najslabši	0.55	ga ni
govedina najsIabJtt	3.28	12.—
5—	16—
5.10	16—
16—	25—
12—	25—
20—	35—
18—	35—
35—	50—
2.50	12—
10—	25—
7—	15—
35—	50—
4—	12—
12—	25—
5—	12—
10-	25—
ga ni	2.50
7.75	40—
jih ni	12—
ga ni	6—
2—	15—
2—	6—
3.70	3.70
12—	12—
40—	40—
35—	75—
55—	150—
75—	350—
40—	60—
25—	25—
19 tovornih in osebnih avtomobilov. Sprevoda so sa udeležili tudi zagrebški Slovenci, ki so prišli na obsoteljski tabor. Množica je viharno vzklikala našemu mlademu kralju Petru II., kraljevskemu domu in voditelju dr. A. Korošcu. Po sprejemu odličnih gostov je jrezvišeni škof dr. Tomažič blagoslovil novi prapor fantovskega odseka in Dekliškega krožka v Sv. Petru.
Nato je prevzvišeni škof g. dr. Tomažič opravil z asistenco slovesno sv. mašo, med katero je množica prepevala ljudske pesmi, po sv. evangeliju pa je imel g. škof na zborovalce krasen cerkveni nagovor, v katerem ie posebno poudarjal zvestobo Bogu, narodu in domovini.
Po sv. maši je bilo zborovanje. Predsednik g. Zo-renč Alojzij je prečital brzojavne pozdrave, ki 60 bili poslani s tabora Nj. Vel. kralju Petru tl., Nj. Vis. knezu Pavlu, narodnemu voditelju dr. A. Korošcu, ministru dr. M. Kreku. Zborovalci so vihamo vzklikali in val navdušenja ni polegel, dokler ui izzvenela krepka beseda g. dr. Humerja iz Konjic.
Kot drugi govornik jc nastopil g. prof. Bitenc iz Celja ter orisal delo mladinske organizacije.
Popoldne ob 4 je bil javen telovadni nastop fantovskih odsekov dekliških krožkov. Nastopu je prisostvoval tudi g. škof in nad 2000 ljudi. Posehno se je odlikovala celjska telovadna vrsta. Pri prostih vajah je nastopilo 120 članov in prav toliko članic. Po nastopu je izpregovoril priljubljeni šentpeterski župnik g. Rančigaj.
Obsoteljska mladina se je zbrala, danes jc prvič skupno nastopila, s tabora pa je ponesla v svoje domove duha vere in ljubezni v Boga, narod, domovino.
govedina prve vrste svinjina najslabša svinjina prve vrste klobase najslabše klobase prve vrste suha salama najslabša suha salama najboljša riba najslabša riba boljša
prekajena riba najslabša prekajena riba boljša riba v škatlah najslabša, škatla po riba v škatlah boljša sadje v škatlah, najslabše sadje v škatlah boljše vrste, škatla mleko (pol litra) maslo kg jajca 10 kosov čaj 50 gramov sladkorna sipa pralno milo, kos toaletno milo, kos sladkor za čaj najsi, kg sladkor za čaj boljši platneni čevlji, par usnjeni čevlji, navadni usnjeni čevlji, boljši domača obleka gumijasti čevlji
Če pomislimo, da znaša povprečna plača kvalificiranih delavcev v sovjetski Rusiji od 100 do 150 rubljev, dobe gornje cene šele svoj pravi, grozotni smisel.*
Podatki o cenah so vzeti iz lista »Moscow Daily News« z dne 9. decembra 1934. Cene so začele veljati 1. januarja 1935, ko so odpravili izkaznice za kruh.
Dveminutni sprevod na Rakeku
Rakek, 18. julija. Včeraj je bilo tu razvitja nove sokolske zastave, ki je naš kraj do zdaj še ni imel, čeprav je po zaslugi raznih veljakov veljal za trdnjavo naprednega nacionalizma. S tem dogodkom je bil združen izlet vsega notranjskega in ostalega dravskega sokolstva, katero so v ogroženo trdnjavo na Rakeku klicali obupni pozivi v »Jutru« in »Narodu«. Zato so bili domačini radovedni, kaj bo, a ni bilo veliko. Slavnostni govor jo imel bivši rakovski župan Tavčar, ki je prirdeitvi s svojim nerodnim govorom dal izrazit politični značaj. S tem je dokazal, da služijo sokolske svečanosti zgolj manifestacijam liberalne opozicije, ki v drugi obliki pri nas ne more in si ne upa nastopati. Označil je vse, ki ne mislijo tako, kakor on, za »peščico, ki neprestano rovari in obrekuje«. Očitno je mislil pri tem na neljub dogodek pred leti, ko ga je la »peščica« tako odločno potisnila z županskega stol ca.
Po govoru se je razvil sprevod, ali kakor pravijo tukajšnji naprednjaki »povorka«. _V »povorki« je šlo 5 kolesarjev, 8 zastav, 41 moških v kroju, 6 žensk v kroju, za tem otroci v kroju in v civilu, vsega skupaj 334 ljudi, po večini izletnikov od blizu in daleč, če si stal na enem mestu, je sprevod šel mimo dve minuti. Občinstva je bilo ca 70, ki je delalo navdušenje z znano »letečo* manife-stacijsko taktiko, s kakršno si pomagajo zadnje časo.
Glavni del prireditve je bila veselica, na kateri so razni »vitezi« surovo nastopali proti ljudem, katere so spoznali za nesokole, čeprav so imeli pravilne in plačane vstopnice. Nekemu takemu človeku je sokolski član Gregorič Pepe v kroju pomolil pest pod nos in zatulil vanj: »Zgini, če ne te bom ubil!« Podobnih primerov je bilo več. Vsi jasno pričajo o tem, v kakšnem smislu je treba razumeti geslo »Le naprej brez miru«.
Gruberjev prekop znova urejen
Zadnje dneve je bilo od gotovih strani nmogo pritožb, da je postala Ljubljanica zelo nizka in da se bregovi rušijo, kajti terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice je odredila najprej, da so bile glavne zapornice v Gruberjevem prekopu popolnoma dvignjene. Nato so na Špici napravili majhen provizoričen jez, da voda ni tekla v prekop. Terenska sekcija je namreč porabila lepo vreme za to, da je naposled preuredila tla Gruberjevega prekopa in napravila primerna zavarovalna dela. 2e lansko leto so začeli dovažati material, da prekop primerno urede in ga zavarujejo. Izkazalo se je namreč, da je deroča voda napravila na gotovih mestih ob betonskem zidovju do 4 m globoke tolmune in je bila celo nevarnost, da voda izpodje železniški most, kar bi bila velika katastrofa.
Terenska sekcija je lani porabila priliko in je naprosila dve veliki podjetji, da sta začeli dovažati material za prekop. Podirali so staro Majarjevo hišo v Wolfovi ulici in pa hotel Slon. S tem materialom so že lani začeli zasipavati tolmune. Letos pa so napravili od Karlovškega mosta tja do glavnih zapornic deset pragov, ki bodo branili, da bi voda še nadalje razjedala vodna tla. Gruberjev kanal je pred vojno po regulacijskih načrtih preuredila tvrdka Čzekowiczka.
Letos je Ljubljanica dosegla po dolgih desetletjih najnižje stanje. Pred dnevi je bila na Špici globoka nekaj nad 3 m, od mestnega kopališča dalje, kjer je voda drugače globoka normalno do 9 m, pa jo bila globoka le 6 m.
Danes so že zaprli glavne zapornice v Gruberjevem prekopu in bodo podrli že danes začasni jez na špici.
Pravi harakiri je izvršil pred dnevi 70 letni starec Gaja Bankovič iz Gokčanic pri Kralje-vu. Izrabil je trenutek, ko ni bilo nikogar doma, in si je z dolgim kuhinjskim nožem preparal želodec in trebuh. Domači so £a našli še pri življenju, ko jim je mukoma pripovedoval, da ni bil nad njim izvršen noben zločin, temveč si je sam končal življenje. Mož je živel z razparanim trebuhom še cclih 24 ur.
tu in \m
Rojstni dan dr. Vladka Mačka so včeraj proslavili
v Zagrebu in po Hrvatskcm. Tokrat proslavo niso organizirali tako slovesno kakor lani. Zjutraj so v Mačkovo politično pisarno prihajali številni poslanci in prijatelji, ki so počakali na prihod predsednika iz Kupinca. Dr. Mačka je prri pozdravil podpredsednik stranke inž. Košutič, za njim pa številni poslanci. Za temi je Maček sprejel zagrebške časnikarje in se z njimi kakih deset minut pogovarjal, Slednjič se je mimo Mačkovega stanovanja začel pomikati sprevod, ki je bil ob dvanajstih končan. Popoldne je bila večja prireditev na igrišču športnega kluba »Conccrdija«, toda dr. Maček se je ni udeležil zaradi lahnega prehlada.
Smrtna avtomobilska nesreča se je pripetila včeraj popoldne v Vrapči pri Zagrebu. Zagrebški indu-strijec Hahn je na poti iz Brežic vodil avtomobil, v katerem se je peljala družina urarja Kaiserja. Nekoliko ven iz vasi pa je nenadoma počila pneumatika, kar je vozilo vrglo ob stran, da je udarilo v obcestni kamen. Istočasno pa so se na uasprotni strani odprla vrata in skozi nje je odletela na cesto dveletna hčerka urarja, Padec je bil tako nesrečen, da si je otrok razbil glavo in obležal mrtev
Promet z motornimi vlald so včeraj odprli na progi Belgrad-Sarajevo, Včeraj zjutraj sta odpeljala dva vlaka. V prvem so se vozili zastopniki prometnega ministrstva in glavnega ravnateljstva državnih železnic z zastopniki naših in tujih turističnih organizacij, v drugem pa domači in tuji časnikarji. Vlaka sta progo prevozila v devet urah in pol. Potovanje v novih vlakih je silno udobno in hitro, posebno če upoštevamo pomanjkljivosti ozkotirne proge in veliko število predorov, koder se je pri običajnih vlakih zbiral gosti dim stroja in delal potovanje mučno. Iz Sarajeva sta oba motorna vlaka krenila ponoči proti Dubrovniku. Motorje je dobavila madžarska tovarna Ganz, vozove pa je izdelala tovarna vagonov v Slavonskem Brodu,
Stavka zavarovalnih uradnikov 6C počasi bliža koncu. Prvi so odšli na delo uradniki »Dunava«, kajti zavarovalnica je podpisala kolektivno pogodbo, v kateri med drugim stoji tudi določba, da zavod ne sme preganjati ali odpustili do 1. 1942 nobenega uradnika, ki se je udeležil stavke. Dobro pa napredujejo tudi pogajanja pri zavodih »Savi«, »Assicurationi Generali«, ki sta v italijanskih rokah, in pri »Internationale«, ki obratuje s francoskim kapitalom.
Zapeljivca svoje žene je ubil trgovec Peter Mik-šič iz Svarče pri Karlovcu. Žena Katica se je prerada družila s šoferjem Žlibovčičem, čeprav je moža to silno bolelo. V soboto se je žena odpravila z doma, češ da gre v Marijo Bistrico na božjo pot. Komaj je z vlakom odpotovala, se je pri trgovcu zglasil prijatelj, ki je povedal, da je Katica odpotovala v družbi šoferja. Brez premišljevanja se je Mikšič odločil oditi v Zagreb, koder je mislil najti svojo nezvesto ženo. In res je hotel usodni primer, da je Mikšič zalotil v Palmoti-čevi ulici v Zagrebu svojo ženo v družbi šoferja. Vnel se je prepir, med katerim je šofer s pestjo udaril trgovca v obraz. Mikšič je za korak odskočil nazaj, potegnil dolg nož in ga z vso silo zaril šoferju v glavo. 8 centimetrov globoka rana je bila seveda smrtna. Ko je hotela Katica braniti šoferja, je mož ranil še njo. Morilec se je brez odpora potem predal policaju, ki so ga očividci zločina poklicali.
Krvavo se je končala »otmica« dekleta v vasi Kusadku pri Mladenovcu. Ljubomir Savič, mlad kmet 'Z K”sadka’ sc *e »liuM v mlado bogato dekle Živa-no Miličevo. Ker njenim staršem ta ljubezen ni bila po godu, sla se fant in dekle sestajala na tihem. Končno sta sklenila, da bo dekle enostavno pobegnilo od doma in odšlo k Saviču. Porabila sta za to priliko nedeljo, ko je bilo v vasi proščenje. Ljubomir je imel pripravljen voz in odvedel dekle v ugodnem trenutku. Ko je dekletov brat »otmico« opazil, je stekel z nožem v roki proti ugrabitelju. Ljubomir pa je potegnil samokres in ustrelil proti napadalcu, Težko ranjeni je padel na tla, a Ljubomir je pognal konje in odbrzel na svoj dom, Pri zaslišanju je Živanka dejala, da se kljub tej dogodivščini ne bo vrnila k svojim staršem, temveč bo ostala pri svojem fantu.
Vojvoda in vojvodinja Kentska ter vojvoda in vojvodinja Windsorska bodo v kratkem obiskali Dalmacijo. Vsi štirje bodo prispeli v Cavtat in se nastanili v luksuzni vili ravnatelja Jugoslovanskega Lloyda Banca. Kentska bosta ostala v kraju dvajset dni, Windsorska pa le kratek čas. V vili g. Banca so prostore za ta visoki obisk nalašč preuredili, zraven pa uredili sobe tudi za 15 Angležev in Angležinj iz najbolj uglednih londonskih krogov. Ti gostje so že prišli v Cavtat, kar smatrajo ljudje za predznak bližnjega obiska štirih visokih gostov.
Vlomilcema, ki nista samo strokovnjaka za vlome,
temveč tudi podkovana v paragrafih, je sodilo subo-tiško sodišče. Pred sodnike sta stopila Anton Turk iz Ljubljane in krojač Julij Hitrih iz Zagreba. Obadva sta imela že večkrat opravka s sodiščem zaradi prevelike ljubezni do tuje lastnine. V Subotici pa sta izvršila nekaj vlomov. Turk se je zagovarjal nenavadno spretno. Med govorjenjem se je skliceval na paragrafe, kakor bi bil kak izvežban pravnik. Ko so ga vprašali, pod kateri paragraf spada ta in ta njegov greh, je Turk takoj vedel točno odgovoriti. Kljub temu so mu sodniki prisodili pet let robije.
Poseben rekord v drobni pisavi je dosegel 22 letni uradnik Nikola Barbarič iz Dubrovnika. Že lani se je lotil prvega takega dela. V knjižico, ki je bila velika komaj dva centimetra. je napisal »Ječo Štefana Radiča« s tako drobnimi črkami, da jih s prostim očesom ni Jaogoče brati. Letos pa je postavil še drug rekord. Prepisal je ustavo naše države v majceno knjižico, ki je velika kot človeški nobet. Fant ima za seboj že več takih stvari. Pred 'lekaj leti je na tekmovanju v drobni pisavi *>apisal na kvadratni ccntimetcr 3000 besed. Potem je na koruzno zrno napisal trikrat oče-
a na navadno dopisnico sedemstokrat. To “i pomenilo, da jc spravil na dopisnico okrog
410.000	besed, kar bi dalo lahko tudi knjigo 8 tristo stranmi.
^ Tudi med zdravniki je konkurenca ostra.
kopališču Mataruške banje pri Kraljevu je "il lani postavljen za upravnika mladi zdravnik dr. Božič. Kot. upravnik je imel seveda 'udi največ pacijentov. To pa nikakor ni šlo v račun drugim kopališkim zdravnikom, zlasti
ne dr. Blagojeviču. ki se je moral dolgočasiti v svoji ordinaciji, ker pacijentov ni bilo. Nasprotja so slednjič privedla do očitnega prečkanja in javnih groženj v kopališkem parku S" Prisotnosti številnih kopaliških gostov. Dr. "lagojevič je šel v jezi tako daleč, da je nazadnje pozival goste, naj upravnika nupadejo
linčajo. Seveda ni našel med gosti nobe-rega, ki bi šel v žerjavico po kostanj. Koliko »najo od takih sporov dobička letovišče in ‘dravniki, je pa drugo vprašanje.
‘Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik!
Priprave za II. Balkanski kongres za zaščito otrok v Belgradu
Slovenci bomo imeli prvič priliko pokazati svojo visoko organizacijo za zaščito otrok
Ljubljana, 18. julija.
Po prvem kongresu za zaščito otrok, ki je bil leta 1936. v Atenah ob udeležbi več slovenskih strokovnjakov za mladinska zaščitna vprašanja, bo letos II. balkanski kongres, in sicer na pobudo ženevsko Mednarodne unije za zaščito otrok od 1. do 7. oktobra v Belgradu. Naj opozarjamo že zdaj, ker vse povsod vidimo, kako naša mladina podlega slabim vplivom današnje zmaterializirane družbe in kako pogostokrat se dogaja, da zaradi slabih socialnih razmer, zaradi slabe vzgoje in zaradi svoje zanemarjenosti pada današnja mladina globoko v zločin. Potepuški nagoni niso pri današnji mladini že skoraj nič nenavaden pojav, prav tako pa pogosto čitamo tudi o tatvinah otrok, ki še niso odrasli šole, pa že hudo zahajajo na kriva pota.
Nad kongresom, ki bo združen z razstavo, je blagovolil prevzeli pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj Peter II., a častno predsedstvo Nj. Vel. kraljica Marija. Na kongresu bodo poleg Jugoslavije, Romunije, Turčije, Grčije in Albanije sodelovali tudi strokovni predstavniki Francije, Nemčije, Anglije, Češkoslovaške, Italije in USA, kakor tudi Zveza narodov in Mednarodna unija za zaščito otrok v Ženevi.
Organizacija kongresa in razstave
Razstava bo prirejena v paviljonih belgrajskega inednarodnoga velesejma. Na razstavi bodo sodelovale vse zgoraj označene države. Organizacijski načrt razstave določa dve skupini razstavljajočih: Posamezne razstave izven balkanskih držav in posamezne razstave balkanskih držav.
Za jugoslovansko razstavo bo slovensko mladinsko zaščitno gradivo pripravila sekcija Unije, ki je dobila od pripravljalnega odbora vabilo, da izbere in uredi gradivo in razstavo s svojega področja. Tako se bo nam Slovencem na tej razstavi prvič nudila prilika, da pokažemo svojo visoko organizacijo mladinskega zaščitnega dela doma in naše potrebe.
Sani kongres bo zasedal v dveh odsekih, katerih naloga bo: zaščita vaških otrok in formacija socialnega zdravstvenega osebja na vasi. Namen prvega odseka jo podrobno in vsestransko preučiti položaj otroka na vasi ter poiskati možnosti za vsestransko moralno, socialno in zdravstveno in higiensko zaščito teh otrok, seveda v skladu s posebnimi gospodarskimi prilikami sodelujočih držav.
Prva skrb bo posvečena družini - celici družbe
Skrb prvega odseka bo predvsem preučiti stanje družine na vasi kot družbene in gospodarske celice, raziskati družinske razmere in stanovanja. Ker so člani družine: otrok, mati, oče, se bo delo tega odseka bavilo prvič z otrokom in ugotovilo špečifične vzroke mrtvorojenosti in umrljivosti otrok na vasi, pri tem pa dognalo činitelje, ki vplivajo v dobrem ali slabem smislu na telesni razvoj vaških otrok. Zato bo zlasti zanimivo ugotavljati posebni položaj malega kmeta s socialnega stališča in pri tem še činitelje, ki vplivajo na duševni in moralni razvoj vaškega otroka: vzgoja doma in v šoli, vloga cerkve itd.
Zelo značilno za današnji čas je, da prihaja vsepovsod do veljave kmetski stan kot steber države. Kmet je tisti član družbe, ki prinaša na oltar družbenega obstoja največ nesebičnih in trajnih žrtev. Zlasti pa čedalje bolj uvidevajo današnji družbeni strokovnjaki pomen in vlogo matere-kmetice, ki ne samo, da daje domovini krepke sinove v njeno obrambo, temveč daje svojim sinovom tudi najboljšo in najbolj trdno življenjsko vzgojo. Kongres bo zato posvečen prav kmetici*
materi, kateri bo skušal pomagali z nasveti glede načina njenega higienskega izobraževanja, glede njenega življenja pred zakonom in v zakonu, pri tem pa bo določil tudi vlogo zdravnika, zaščitnih sester, babic in organizacijo njihove službe na vasi. Pa ne samo to. V zvezi s tem bo nujno potrebno ugotoviti še položaj matere-kmetice kot kmetske nezavisne in plačane delavke, njeno vlogo v gospodinjstvu, zlasti pa še pomen kmetice kot čuvarice in hraniteljice tujega otroka, ki ji jo bil zaupan.
Otroci brez družine
Pravijo, da je naše stoletje — stoletje otroka, zato pa tudi ni nič čudnega, da vendarle po dolgem času tudi pri nas uvidevamo potrebo, da skrbimo za otroka in predvsem za tistega najbed-nejšega, ki je izgubil mater in očeta. Tu bo v zvezi s tem potreba ugotoviti zakonske dolžnosti občin in otroka in vzporediti zakonske predpise z njihovim resničnim delom. Prav tako pa bo potrebno določiti posebne naloge, ki jih imajo država, pokrajinske in avtonomne uprave, zlasti pa cerkev in zasebno delo za zaščito otrok. Povezati bo pri tem potrebno njihovo delo z delom občine.
Ustanove za zaščito vašk h otrok
Prvi odsek bo v zvezi z gornjim ugotovil stanje naših ustanov za zaščito otrok in kakšne bi morale biti. Program je zelo velik in obsega:
1. Socialuomedicinske ustanove, ki bi skrbele: za razvoj otroške higiene, za ambulanto in stalne posvetovalnice, za vaške porodnišnice in higienske ustanove s propagando prave mladinske vzgoje in z borbo proti nalezljivim in socialnim boleznim kot so jetika, malarija, trahom, venerične bolezni in alkoholizem. Zdravile bi bolne otroke, skrbel za vaške bolnišnice in oskrbovale in usposabljale nenormalne otroke.
2. Socialno-pcdagoške ustanove bi dajale zaščito otrokom v predšolski dobi, podučevale bi matere, skrbele za otroške vrtce in zavetišča, nudile bi socialno in higiensko zaščito učencem s socialno medicinsko službo, kuhinjami, igrišči, počitniškimi kolonijami in mladinskimi organizacijami.
3. Socialno-pravne ustanove bi nudile varu-štvo na vasi, v občinah in združenih občinah nezakonski deci, skrbele za njihovo priznanje in pozakonjenje ter morale vedeti za položaj otrok pred in po zakonu.
4. GJede socialne pomoči bi bila dolžnost ustanov zaščita siromašnega otroka in njegove dru-družine, zaščita sirot in moralno pokvarjenih otrok, skrb za internate in za oddajanje otrok v družine.
Pomen kongresa za nas
Z ozirom na vse to, bodo na kongresu nastopili s svojimi poročili tudi Slovenci: dr. B. Dra-g a S, primarij za- zdravstveno zaščito mater in dece, dr. A. Zalokar, primarij ženske bolnišnice, dr. Bojan Pirc iz Higienskega zavoda v Belgradu, Anton Skala, svetnik v ministrstvu prosvete in dr. M. Ambrožič, univ. prof. v Belgradu.
Za Slovence bo prišla pri mladinski zaščiti v poštev predvsem ustanovitev slovenskih mladinskih domov, mladinskih zaščitnih institucij, kolonij, kuhinj, zavetišč, igrišč, otroških vrtcev in mladinskih knjižnic z izbrano mladinsko literaturo ter posvetovalnico za matere s posebnim od-delkom za babištvo, ki bo prav letos beležilo 150-Ictnico svojega razvoja pri nas.
Pomembna razstava, ki bo ugotavljala visoko organizacijo naše mladinske zaščite in naše potrebe v Belgradu, bo po kongresu prišla tudi v Ljubljano.
Nedeljski športni pregled
V Ljubljani smo imeli dopoldne nogometni jturnir, ki ga je priredila Grafika s sodelovanjem (Reke, Jadrana in Svobode. Turnirski zmagovalec je bila Grafika, ki je premagala Svobodo s 7:1, Reko pa z 2:1. Reka pa je premagala Jadrana z 2:0.
Popoldne so Ilermežani povabili na revanž-no tekmo svoje kolege i z Postojne. Gostje so prišli v Ljubljano močno ojačeni z igralci iz Trsta in Reke. Neodločen rezultat povsem odgovarja igri, ki so jo pokazala moštva.
Kvalifikacijske tekme za vstop v ligo so prinesle za leto 1938-39 tri nove konkurente, dočim Concordia (Zagreb) izpade. V Varaždinu je tara-, kajšnja Slavija premagala Concordijo še enkrat z 3:2. Tekmo jq gledalo 2500 gledalcev. Sodil je sijajmo Madžar Boronkay. V Osjeku je sicer domača Slavija premagala zemunsko Spar to s 4:3, vendar ta zmaga še daleč ni mogla izravnati poraza Slaviji prejšnje nedelje s 6:0. Tretja kvalifikacijska tekma je bila v Skoplju. Zmagal je domači klub Gradjanski nad Raduičkim iz Kragujevca s 6:1. Za tekme za državno nogometno prvenstvo so se torej poleg devetih lanskih klubov kvalificirali še Slavi ja iz Varaždina, Šparta iz Zemuna in Gradjanski iz Skoplja. — Državno prvenstvo so začne že 7. avgusta. Podoba je, da bodo vsi trije novi klubi zelo nevarni nasprotniki, zlasti na domačem igrišču.
V tekmovanju za srednjeevropski pokal je Juvcntus (Torino) premagal Kladnp na domačem igrišču z 2:1. V Milanu je Ambrosiana sicer premagala praško Slavijo z 3:1, vendar ta zmaga ne more paralizirati poraza v Pragi. V nadaljnjem tekmovanju igrata Juvcntus (Torino) in Slavija (Praga)
Naša teniška reprezentanca je odpotovala v Bruxclles, kjer se 21., 22. in 23. julija nadaljujejo tekme za Davisov pokal. V Bruxelles so odpotovali: Kukuljevič in Mitič v spremstvu zveznega kapetana dr. MiJIlerja. Franjo Puneec je odpotoval sam. V Bruxclles pa je dopotoval tudi naš četrti igralec Josip Pallada, ki je bil ta čas na turneji po Angliji in Irski. Definitivna postava našega zastopstva proti Belgijcem še ni postavljena, /veza je v tem pogledu dala proste roke dr. Miillerju, ki bo postavo določil na licu mesta na podlagi forme posameznih igralcev, ki jo bodo pokazali na treningu v Bruxellesli.
V Kranju je motosekcija kranjske Ilirije priredila motociklistične dirke na novi gorski progi na Jezersko. Prireditev, ki se je začela popoldne, je močno oviral dež. Proga je bila dolga okoli 4300m in ima nič manj kot 42 ovinkov. Vzpon proge na Jezersko ni tako strm kot na Ljubelj. Najboljši čas dneva je dosegel šiška
Janko na svojem BMW motorju. »Leteči Kranjec« Ludvik Starič je imel s svojim motorjem zopet sitnosti. V celoti je startalo 40 motociklistov iii so bili doseženi naslednji rezultati: Ljudski motorji do 125ccm: Anžur Alojz (DKW, Hermes) 6.15 ena pet.,
Turni motorji do 350 ccm: 1. Grašič Janko (DKW, Ilirija) 5.24 in tri pet.
športni motorji do 250ccm: t. Polak Žan (Puch, Ilirija) 5.04 ena pet.
Športni motorji do 350 ccm: 1. Puhar Franc (AJS, Hermes) 5.05 štiri pet.,
športni motorji do 500 ccm: 1. šiška Janko (BMW, Ilirija) 4.23 2 pet..
Turni motorji do 1000 ccm: 1. Tnž. Luckmaun Mario (Puch, Ilirija) 4.58 dve pet.,
Prvenstva ljubljanske kolesarske podzveze, ki je bila včeraj v Slovenjem Gradcu, se Mariborčani niso udeležili, ker so tamkajšnji funkcionarji udeležbo svojim dirkačem prepovedali. Tehnični rezultati:
V glavni skupini (na progi Ljubljana-Pe-trovče-Slovenji Gradec, 116 km): 1. Krušič (Hermes) 3.55.50, 2. Žerjal (Edinstvo) 3.55.50 dve pet.,
3.	Abulnar (ITermes) 3.55.50 štiri pet.
V juniorski skupini (na progi Celje-Slovenji Gradec, 51 km): 1. Bizilj (Ljubljanica) 1.44.45,
2.	Lukman (Sava) .144.45 ena pet., 3. Grabnar (Ljubljanica) i.44.46.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-J sko stanje!	Tempo-ratiira v O"		> s: M >	rfi O a 'HZ 31 o	Veter (srn or, jakost)	Pada- vine	
		.. d >	« • 23 a				ui/in	vrsta
Ljubljana	763-6	28-5	170	80	10	0	0*6	dež
Maribor	761-1	23-5	16-0	80	6	vv,	10.0	dež
Zagreb	762-8	30-0	20-0	70	4	SE=	—	—
Belgrad	762-7	32-0	20-0	70	10	■ 0	—	—
Sarajevo	763.6	2' ‘v	13-0	70	0	0	—	—
Vis	762 1	26-0	22-0	70	6	NWs	—	—
Split	762-1	33-0	21-0	60	5	0	—	—
Kumbor	761-3	30'0	20-U	70	0	SE,	—	—
Rab	763-3	29-0	17-0	70	5	NNEj		—
Ouarovnih	761-1	28-0	20-0	70	0	S,	—	—
Vremenska napoved: Precej oblačno in nestalno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od vteraj do danes: V soboto je bilo iz noči do 9.30 popolnoma jasno. Ob 9.30 so se pojavile na jugovzhodu manjše plasti oblakov, vendar pa je ostalo pretežno jasno do 11.50. Od 12. dalje je bilo spremenljivo oblačuo in soparno. Med 15.40 in 17.50 je parkrat zagrmelo. Najvišja toplota zraka je dosegla 30" C.
Včeraj je bilo do 10. večinoma oblačno, do 14.30 pa se je oblačnost spreminjala. Ob 14.35 se je popolnoma pooblačilo s težkimi oblaki. Grmelo je ob 12.50 in 14; med 13. in 15. je pihal precej močan severovzhodnik. Popoldne je večkrat padlo nekaj kapljic dežja, nekoliko močneje pa je deževalo od 16.20 do 17.15. Najnižja toplota zraka je bila zjutraj ob (j. 16° C. Dopoldne je toplota dosegla 29° C, ob 12.30 pa je naglo (tekom 10 minut) padla za 6" C.
Koledar
Ponedeljek, 18. julija: Kamil Lel. a Torek, 19. julija: Vincencij Pavel*1 '
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: iVir. Uakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Naznanile
Novo deooctlio
S 15. julijem 1.1. sem odprla
e«
.Sanica
v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 3 in se cenj. občinstvu za obisk toplo priporočam. Sfiligoj Danica, ass. pb.
VEC ZIDARJEV SPREJME DRUŽBA »GRA-DIDOM«, SREDINA 15.
Knjižice in znaki za. I. dekliški tabor na Brezjah se doliijo v trgovinah: Nitmau, Kopitarjeva ulica. Jugoslovanska knjigarna, Sfiligoj, Frančiškanska ulica, Polak, Rimska cesta, Vera Remec, Poljanska cesta in v prostorih >Doma dijakinj«, Miklošičeva cesta 21.
Nagradno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu bo letos na nedeljo, dne 11. septembra. Tekmovalo se bo v sedmih skupinah: Diatonična harmonika, Kroma-tična harmonika. Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10. leta starosti na diatonični ali kroma-tični harmoniki. Profesionali, proizvajalci in trgovci harmonik. Ansambli. Tekmovanje za prehodni pokal na diatonični in kromatični harmoniki in naslov jugoslovanskega prvaka za leto 1938-39. Posebna skupina za one igralce, ki so na dosedanjih tekmovanjih že prejeli kako nagrado. Prijavni rok je zaključen s 1. septembrom t. 1. Prijave sprejema ufad Ljubljanskega velesejma, ki pošlje na željo vsa lostvarna navodila brezplačno.
Neurje nad moravško dolino
iVioravo, 17. julija.
Včeraj je zadela del moravske doline silna nezgoda, kakršno pomnijo le starejši ljudje; saj je minilo že 40 let, odkar je tukaj zadnjič pobila toča. Že v zgodnjih jutranjih urah je nastala soparnost, ki ni obetala nič dobrega. Okrog poldneva so se jeli zgoščevati na severu črni oblaki ter ee pomikali proti moravški dolini. Med silnim grmenjem ee jo vsula debela toča, ki je skoraj pol ure neusmiljeno razbijala in klestila. Žito, kolikor ga niso že poželi, je zbito v tla ter ga bodo morali pokositi. Uničeni so vsi poljski pridelki. Najhujše je prizadeto selo Rožek, znano po starodavnih razvalinah. Nevihta je divjala dalje proti Prikrnici, Preserju in Gradišču, kjer je treščilo v Jernejevčev kozolec, ki je poln žila do tal pogorel. Opustošene so tudi Svinje, Imenje, Dole in Vrhe — vasi na severozahodu moravske župnije. Ljudje v teh krajih so spričo slabe lanske letine žetve že komaj čakali. Zanašali so se na obilne pridelke, ker je žito letos izredno lepo dozorevalo. Krompir, fižol, koruza in drugi sadeži že dolgo niso tako lepo kazali. Tudi sadje, posebno jabolka so mnogo obetala. Zdaj pa nenadno taka strašna elika razdejanja !
Zanimivo pismo vlomilca Črepinka
Brani svojo čast, da ni morilec, temveč samo tat in vlomilec
Maribor, 17. julija.
Tudi vlomilci in tatovi imajo svojo čast in se ne dajo kar tako zmerjati z morilcem. Primer za to trditev je mani vlomilec Franc Crepinko, katerega so sprva osumili, da je on skupaj s svojim tovarišem Babičem izvršil znane zločine, ki pa sta jih izvršila Pintarič in Koder. Črepinka je očivid-no zelo potrlo, da so ga časopisi proglašali za morilca. Vest mu ni dala miru, pa se je moral opravičiti pred javnostjo. Napravil je to na nenavaden način. Pisal je namreč pismo državnemu pravdniku dr. Hojniku v Mariboru. Dr. Hojnika Crepinko dobro pozna, ker je on zastopal obtožbo pri razpravi, na kateri je bil Crepinko obsojen. V pismu se Crepinko bridko pritožuje, ker so ga časopisi proglasili za morilca. Pravi, da je zaradi tega zelo žalosten. On da samo krade in vlamlja, ker mora pač od nečesa živeti, nikoli pa si še ni umazal rok z nedolžno krvjo in ne bo tega tudi nikdar storil. Zato ga tem bolj boli, ko vidi, kakšno slabo mnenje imajo ljudje o njem. Tudi se v pismu hvali, da ima tako varno skrivališče, da ga ne bodo orož-
niki do svoje smrti odkrili, če bi ga pa slučajno izsledili, ga ne bodo dobili živega v roke, kor se bo raje ustrelil. Pismo je Crepinko datiral z Ljubljano, da bi na ta način prikril svoje skrivališče, po poštnem pečatu pa se vidi, da je bilo oddano v Mariboru. Sumijo, da se skriva Crepinko ali v mestu ali pa v neposredni okolici.
Rezervni častniki! Važno! Rezervni častniki, nečlani združenja, ki želijo prostovoljno prisostvovati letošnjim vojaškim vajam tako v ljubljanski garniziji kot na poligonih, naj se javijo najkasneje do 22. julija 1938 na Mestnem vojaškem uradu v Ljubljani, Ambrožev trg 7-1, soba št. 4. Vaje bodo tekom meseca avgusta.
Šoferski izpili poklicnih šoferjev in samovozu-čev motornih vozil bodo za okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka v torek, dne 2. avgusta 1938 ob 8. zjutraj pri okrajnem načelstvu v Kranju. — Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okraj, uačelstvu v Kranju.
Najstrašnejše doživeti« znanstvenega raziskovalca Qirquereza ob braziljskem pragozdu:
18 umi boj z vojsko mravelj
Razne znanstvene, odprave, čeprav dostikrat tudi ne tako znanstvene, pa naj gredo na katerikoli konec še neraziskanega sveta, nalete često na nenadne primere, o katerih doslej ostalim ljudem po svetu še ni bilo ničesar znanega. Čudne stvari so doživeli tudi člani znanstvene odprave, ki so se pod vodstvom dr. Quiquereza podali v doslej neznane braziljske pokrajine. Že so se vračali s te svoje poti, ter so se hoteli pri Rio Para, ob robu velikega pragozda, za nekaj dni oddahniti od naporne poti. To je čisto samotna pokrajina, od katere je bilo posestvo najbližjega civiliziranega far-merja oddaljeno nič manj kot za dan hoda.
Vojska mravelj se bliža
/Ko smo po uspešnem raziskovanju v bra-ziljskih pragozdovih tu taborili ter urejali vse stvari, ki smo jih imeli s seboj — tako pripoveduje vodja odprave dr. Quiquerez — je v divjem diru ves zasopljen prijahal k nam neki indijanski mladenič na konju, ter sporočil, da se bliža vojska mravelj. Dejal nam je, da moramo takoj zapustiti svoje taborišče, ker da se ni nikomur mogoče ubraniti takšnim velikanskim množicam prodirajočih mravelj. Bili smo prepričani, da ta mladenič le nekoliko pretirava in smo zato še dalje ostali na tem kraju. Ko je videl, da ga nočemo ubogati, je bil kar nekoliko užaljen, nalo pa je spet kot veter odhitel dalje.
Črno morje mravelj
Že nekako ponoči so naši konji postali od sile nemirni. Začeli so kopati z nogami in prhati, kakor to delajo vselej, kadar zaslutijo veliko nevarnost. Prižgali smo plamenice ter preiskali vso okolico, pa nismo mogli ničesar nevarnega odkriti. Nekdo od nas se je podal tudi na nasprotni breg Rio Pure, da bi še tam vse preiskal. Nenadoma pa je zagnal silen krik: Mravlje prihajajo! Vsi smo zapustili svoje taborišče in odhiteli na nasprotni breg reke, da bi se prepričali, kaj naj to pomeni. Kmalu se nam je nudil ob prvem jutranjem svitu nenavaden, grozen prijor: Nepregleden val mravelj se je valil od pragozda vedno bliže nam. Milijoni in milijarde mravelj je bilo na svojem uničujočem pohodu. Ko je čez nekaj časa posijalo sonce, smo že imeli okrog in okrog neizmerno morje, črno morje samih mravelj. Umaknili smo se spet nazaj čez vodo, da bi se pripravili za boj priti tej črni vojski, oziroma, da bi našli ali uredili primerno skrivališče pred njo.
Živ most čet reko
S pomočjo daljnogledov smo mogli čisto natančno opazovati, kako so mravlje prihajale vedno bližje k reki. Že so bili prvi njihovi oddelki ob bregu. Sprva so nemirno begale te predstraže ob vodi sem ter tja, ko pa so spoznale, da vode ne bo mogoče obiti, so se brž odločile, da jo ■»prekoračijo«. Kakor na povelje so se spustile v vodo, da jo preplavajo. Milijone in milijone jih je odnesel vodni tok dalje in v trenutku je bila Rio Para podobna strugi, po kateri teče samo črnilo.
Poveljniki te črne vojske pa so menda kmalu spoznali, da lako ne gre več naprej. V trenutku se je njihova ;taktika« spremenila. Tudi za nas znanstvene raziskovalce je bila slika, ki se nam je v tem trenutku nudila, nekaj nenavadnega, nekaj, česar do zdaj še nismo doživeli. Mravlje so v trenutku prenehale drveti v vodo, kar tako brez reda, na slepo srečo. Njihove gruče so se tik ob vodi, kakor na povelje, pretrgale. Prav tako hitro pa so se že začele sprijemati ob bregu v velike žive kepe, ki so se nato skotalile v vodo, kakor da bi jih kdo metal vanjo. Sto in sto takšnih kep se je nato v vodi sprijelo tako, da so zgradile nekak živ most, preko katerega je ostala vojska mravelj mogla neovirano nadaljevati svoj pohod na drugo stran reke. Nešteto mravelj se je na ta način žrtvovalo, da so vsaj drugi oddelki lahko prekoračili reko in orišli v bližino našega taborišča.
Konji so se splašili
Nekaj časa smo opazovali ta zanimiv pohod mravelj čez reko. Kmalu pa se jih je v naši neposredni bližini nabralo že toliko, cele gore, da smo morali že kar naglo misliti na to, kako bi se jih rešili. Mnogo smo jih pohodili, nešteto smo jih tudi pobili s palicami, toda bilo jih je vedno več. Treba je bilo poskusiti s čim drugim. Nekaj naših konj se je v strahu pred tem navalom mravelj odtrgalo ter se splašilo, na drugih pa so naši Indijanci zbežali, da obvesle najbližje stanujoče ljudi o tem navalu mravelj. Že smo stali do gležnjev v mravljah, ki so nas neusmiljeno žrle po nogah. Tedaj se nam je porodila rešilna misel — vsaj lako smo mislili. Ves bencin in špirit, ki smo ga imeli s seboj, smo polili po mravljah ter ga zažgali. V trenutku je bila vsa bližnja okolica našega taborišča v plamenih.
Zrak, ki ga je osmradil la dim gorečih mravelj, nam je dušil pljuča. Zdelo se je, da se mravlje prav nič ne zmenijo za to naše orožje. Preko sežganih tovarišic so se valile vedno nove trume črnih sovražnikov vedno bližje.
Nenadoma drugo povede: napad od treh strani I
.Kakor bi trenil, pa je spet padlo drugo povelje. Na mah so mravlje opustile nadaljnje prodiranje proti našemu taborišču in krenile drugam. Vsi smo bili že prepričani, da je nevarnosti konec. Komaj pa smo se spet malo odpočili, že smo se morali prepričati, kaj je prav za prav pomenil ta kratki odmor. Mravlje so sklenile, napasti naše taborišče od treh strani hkrati. In res so se zdaj že spet iz treh smeri pomikale proti nam. Zdaj nismo imeli niti več možnosti, da bi se rešilj z begom, kajti sovražnik nam je povsod zaprl pot. V smrtnem strahu smo pograbili za lopate in začeli okrog taborišča kopati globoke jarke, da bi na ta način zadržali sovražni naval vsaj toliko časa, dokler ne pride pomoč kje od zunaj.
z’-’-”*""1’1........... ................. —-»»■■.»■.i.r-iiir—»  	-—P—— — --.1—  -------------------
„ - ; '■■. J-	■'"	■	•	!■’	..	.	’	.	.	.
. .. ... . — ■ - - ■ ,
4
Ogenj jih je pognal v beg
Osemnajst ur je trajal ta neizprosni boj z mravljami. Jarki so bili skoraj že do vrha polni mravelj. Bili smo že v veliki nevarnosti, da bo tudi ta zadnji naš poskus, da se rešimo pred zagrizeno vojsko mravelj, ostal brez uspeha. Tedaj pa smo na svoje veliko začudenje zaslišali iz daljave brnenje avtomobilskih motorjev. S tovornimi avtomobili so se bližali farmerji, ki jih je bil o navalu mravelj obvestil isti indijanski mladenič, kot prej nas, in ki smo se mu bili mi tukaj skoraj smejali. Z avtomobili so zdaj ti farmerji pripeljali bencin ter ga začeli polivati po črni vojski. Ogenj je prihajal vedno bliže našemu taborišču. Mravlje so spoznale, da so premagane in so se spustile v beg. Milijone in milijone jih je zgorelo na tem begu. Nekateri njih oddelki pa so se le rešili preko reke nazaj v pragozd, odkoder so prišli, prav po takšnih živih mostovih kot prej. Pred ognjem se najbrž tudi mi ne bi tako rešili, če ne bi bili prej izkopali okoli našega taborišča velikih jarkov. Ker ni bilo vetra, se je tu plamen ustavil. Boj z mravljami ob Rio Para je bil dozdaj zame najstrašnejše doživetje.
Naročajte in širite
st
. .. 1
S. & • f ' j
»S*. «•••£
M
Zadnji rnski car Nikolaj II. s svojini sinom. Umorili so ga v noči od 16. na 17. julij 1918.
Slovenski dom!
Kupčije s starimi slikami
Angleške strojnice v Palestini južno od Jeruzalema
Slike starih mojstrov eo predmet neprestanih spekulacij. Kakšnih metod ee poslužujejo prekupčevalci, da zaslužijo čim večje vsote, o tem pripoveduje neki amerikaneki mešetar tole:
»Bil sem tri leta v službi pri Mac-Grathu, ki je veljal kot najboljši poznavalec starih mojstrovin, kar sem jih kdaj poznal. Nekoč je prejel šef pismo od nekega farmerja iz Oklahome. Pisal je, da je našel na podstrešju staro sliko, ki se mu zdi silno lepa. Gotovo mora biti kaj posebnega in, ker ne ve njene prave vrednosti, prosi Mac-Gratha, naj si jo pride ogledat. Pismo je bilo precej nedolžno napisano, samo da bi Mac-Grath takoj odšel v Oklahomo in bi si sliko ogledal. Toda moj šef je bil previden, telefoniral je na vse strani in poizvedoval za različne naslove. Potem je odpotoval. Cez sedem dni sem prejel od svojega šefa brzojavko, naj pridem v Oklahomo. Sprejel naju je star siv možakar in naju lepo pogostil. Potem nama je pokazal najdeno sliko in zatrjeval venomer, da si ne more misliti, koliko je vredna takšna stara slika. Slika, ki je bila obešena na 6teni, je bila prekrasna. Vzel sem iz žepa notes, napisal ime Scotti in pokazal svojemu šefu. Ta je pokimal. Mac Grath je rekel staremu farmarju, da je slika zelo lepa, toda kopija brez vrednosti; ponudil mu je tisoč dolarjev zanjo. Farmar ee je zdrznil in po dolgem obotavljanju pripomnil, da je gotovo vredna svojih trideset tisoč, čeprav se na umetnost ne razume. Mac Grath ga je vprašal, kako da naenkrat ceni podobo tako visoko. Mož je začel jecljati nekaj o šerifu in učitelju in slično.
Stari farmar je bil v resnici uslužbenec konkurenčne finne iz Chicaga. Vse to je moj šef zasledil in potem kljub vsernu plačal za sliko 28.000 dolarjev, ker je imel interesenta za sliko in vseeno še zaslužil lepe denarce.
Na ta način so v Ameriki prodali že nešteto slik. Zdaj najde takšno starinsko sliko star farmar, drugič neizkušena kuharica, bogati ljudje pa kupujejo, ker so ponosni, do imajo prave slike in ee bahajo potem z njimi v časopisih.
Drag krožnik
Mlad mož. tajnik konkurenčne firme, je nekega dno prišel k Mac Grathu in mu popolnoma odkrito rekel, da bi rad zaslužil nekaj tisoč dolarjev in mu zato nudi ugodno kupčijo. Njegov šef se bo v nekej dneh odpeljal v Susquehanno, kjer misli kupiti pravi zlat Celhnijev krožnik. Mac Grath je nakazal mlademu možu dva tisoč dolarjev in kmalu je bil erečen lastnik prekrasnega zlatega krožnika, ki ga je potem prodal za 17.000 dolarjev.
Tizianova slika
Nekdo je prodajal Tizianovo sliko in zahteval zanjo 300.000 dolarjev. Na dan javne dražbe je Mac Grath zbolel in poslal mene, naj uredim to kupčijo. Lahko ponudim največ 350.000 dolarjev za sliko. Peljal sem se v Kansas Gity in srečal tam konkurenta, ki mi je zatrjeval, da bo sliko kupil za vsako ceno. Izgledalo je, da bo hud boj za sliko, ki je predstavljala Mater božjo v oblakih. Po raz-
govoru s konkurentom nisem tisto noč mogel spati. Spomnil 6em se, da sem videl v Benetkah isto sliko v neki galeriji slik. Takoj sem brzojavil v Benetke in čakal na odgovor. Drugi dan som zaman čakal brzojavke, dražba se je že pričela. Ponudbe so bile visoke in prekoračil sem že vsoto, ki mi jo je šef dovolil. Zadnji čas pa dobim brzojavno poročilo, da je slika, ki jo prodajajo na dražbi, kopija, in da je prava še vedno v Benetkah. Takoj sem nehal dražiti in sem navzočim povedal, da slika ni nič vredna. Razburjenja je bilo mnogo. Seveda s kupčijo ni bilo nič, in interesenti so odšli domov.
Priior z motociklističnih dirk v Spa (Belgija)
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, IR. julijn: 13 Veseli deški godci in pevci (plošče) — 12.«5 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Edvard Kovač iflrra na harmoniko — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: O sedanjih nalocah univerz (dr. Karol Ozvald. univ. prof. v Lj.) — 19.50 Zanimivosti — 20 Verdi: Aida, fantazija (plošče) — 20.10 Slikar Josip Petkovšek (fr. dr. Hajko Ložar) — 20.30 Prenos koncerta iz Dobrne — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Audran: «La Mascotte«, opereta. Sodelujejo člani in članice pariških gledališč (plošče).
Drugi programi
Ponedeljek, 78. julija: Belgrad: 20 Konc. zbora praškega konservatorija, 20.40 Klavirski koncert, 21 Opera na ploščah — Zagreb: 20 Koncert (sodelujejo: Alkmenn Pc61, Matija Kuftinec in Rad. ork.), 21.30 Tamburaiški koncert, 22.20 I/ahka glasba — Varšava:
21.10 Zabavna grlaaba, 22 Nemška, francoska in angleška glasba XVII. stol. — Praga: 21 Koncert Rad. ork. — Budimpešta: 19,40 Pester konc. s solisti, 22 Konc. opernega ork., 23.10 Cig. konc. — Milan: 20.30 Orkester.
21.10 Opereta, 23.15 Ples. gl- — Rim: 21.10 Konc. Rad. ork. in solistov, 21.30 Simf. konc (iz Maksencijeve bazilike) — Dunaj: 30.10 U nemških oper, 22.30 Koln. nočna in ples. gl. — Milnchen: 19.15 Podoknice, 20.10 Ples. gl., 21.10 Dela Jos. Seb. Bacha.
28
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Sancho je pognal mezge.
Bo tihih zasneženih stezah, po katerih so železne podkve čisto zamolklo udarjale, so se bližali vrhu prelaza.
Nenadno jim je zasijalo sonce bleščeče v obraz. Sonce je že ure, in ure dolgo ležalo nad Toskansko planjavo. Toda jutranje megle se še niso razvlekle. Kakor pod tenčico duhov, je bilo skrito še vse, kar se je godilo doli v živi ravnini.
V kočiji se je vozil nekdo, za katerega je bila bodočnost prav tako zameglena, kakor ravan tam doli. Še vedno se je vozil, kakor že mesece dolgo v temi. Šele čez nekaj ur je markiza zmotil tenak krik iz torbe. Ko so vozili skozi prvo vas v predvorju, je krik mladega goskoda bil že tako hud, da ga ni bilo mogoče odpraviti z molkom.
V Aulli je Don Luis moral izstopiti in urediti nekaj zelo važnih reči. Ostali so tam do drugega dne. Don Luis je bil v gostilni, malček pa pri dojilji.
Markiz je nekaj dopoldanskih ur porabil za to, da je kupil štiri pravo konje, ker ga ni nič mikalo, da bj se pripeljal v domovino z mezgi.
Povedali so mu, da je z otrokom dobro, zato se mu je zdelo prav, če krst odloži še za nekaj ur.
Donu Luisu se ni bilo treba pregloboko zatapljati v bodočnost, v katero sta se vozila z enakim korakom on in otrok. Še nekaj dni, potem bo pa že poskrbel za to, da ne bosta več hodila po isti poti življenja. Ce bi se le še kdaj utegnila srečati, bosta šla vedno v pravem potu mimo in bosta stala vsak na svoji ravnini. Toda vsi razlogi so govorili za to, da je verjetnost kakega srečanja porazno majhna. Kadar ga je malček nadlegoval z vpitjem, je Don Luis torbo zaprl, pa je bilo.	.
Pri Pontederi so se obrnili proti jugu. Krenili so z glavne ceste proti Florenci in se obrnili na Livorno.
Tam je Don Luis moral urediti dvoje manjših poslov, preden bi se vrnil spet na glavno cesto, s katere so ga po njegovem mnenju spravili samo mimogrede.
Pri nastopu noči in pri vremenu, ki je bilo za ta letni čas nenavadno toplo, se je kočija ustavila na samotnem kosu poti, vrh
grebenov nad Livornom. Čez čas je peljala še kos poti dalje ter se potem spet ustavila.
Kočijaž, ki je tudi ponoči začuda ostro videl, le ni mogel iz te razdalje dognati, da je pri prvem postanku stopila iz kočije postava, ki je držala nekaj v roki. Odšla je potihem, kratkem topolovem drevoredu navzdol. Njeni koraki so bili navzlic temu nagli, kakor da kraj pozna. Izginila je pri visokem belem zidu samostana.
Samostan Deteta Jezusa je bil Donu Luisu kaj dobro znan, saj je njegova rodbina pri njegovi ustanovitvi marsikaj pomagala. Kako gre samostanu danes denarno, ni bilo markizu znano.
Kakor se je zdelo, ni samostan imel na ta drevored nič izhoda. Gol zid je tekel kar naprej.
Nazadnje je markiz prišel v vdolbine. Prav za prav je to bila samo luknja v steni. Postavil je torbo na zidek, iskal v temi in nazadnje našel jeklen ročaj za poteg.
Notri za zidom se je očitno precej daleč oglasil droben zvonec.
Markiz je stopil nekaj korakov nazaj in prisluškoval.
Dete je začelo vpiti. V gostem molku zadnjega somraka je drobni glasek zvenel kakor tožba, ki se noče ustaviti. Markiz je že hotel potegniti zvonec drugič, tedaj pa je zaslišal, kako so se odprla vrata.
Skozi zid je udarila svetloba in padla čez pot. Za trenutek je žarek visel v temi, kakor da ga drži nevidna roka zgoraj. Potem se je umaknil nazaj tako nenadno kakor je bil prišel. Otrokovega joka ni bilo nič več slišati.
Don Luis je stal nekaj minut in poslušal. Znotraj je zvonec klical nune k molitvi.
Nehote je zavzdihnil in se obrnil, da bi šel. Vedel je, da so te pobožne duše imele dobro navado, da so najdenčke, katere so jim puščali pred pragom, takoj dale krstiti.
Rešil se je velikega bremena.
Vrnil se je Sanchu čisto dobre volje in dejal:
»Zdaj lahko prižgeš svetiljke.«
Čudni malič je dejal:
»Si, si, senor, že razumem.«
Položil je gospodarju roko zaupno na laket:
»Vedno vam bom služil!«
Njegov bič je počil in odpeljala sta se dalje.
Don Luis se je naslonil na sedežu in zaprl oči. Roka se mu je zagrebla v vdolbino na blazini, kjer je nekoč sedela poleg njega Marija. Ne bo lahko, sporočiti njenemu očetu vest o smrti edine hčere.
»V gorah jvokopana, v gorah!«
Ponavljal je na 'glas, kakor da posluša gledališki prizor.
Ostal mu je samo Sancho. Zvest služabniki
Toda kaj naj človek več pričakuje od življenja?
Zmignil je z rameni. Topotanje kopit in hreščanje koles je izginjalo proti Livornu.
Dete v samostanu se je prebudilo in na glas zavpilo, ko so odprli torbo in mu je luč	slepeče	padla	v oči. Pri pogledu na golega
fantička je ena od sester	završčala, da	bi se ji bilo skoraj	zaletelo.
DRUGA KNJIGA .
DEVETO POGLAVJE Samostan Deteta Jezusa.
Po samostanu Deteta	Jezusa	je na	notranjem dvorišču	v osrčju
stavbe tekala Contessina,	svetna	vratarica sem in tja tako	nalahno,
kolikor je v svojih cokljah le mogla. Vsako jutro in zvečer je prihajala v samostan, da je delala za sestre vsemogoče. Zdaj med mašo je imela kakor po navadi polne roke posla. Bila je strežnica desetim prepirljivim starim ženskam in majhnemu otroku. Njeno delo je zahtevalo toliko potrpežljivosti, kolikor bi je večina moških no imela.
Mladi kmečki ženski pa, ki je sama imela doma otroka in ni nič mislila na to, da bi usodi kaj očitala, se je zdela ta mera dela čisto naravna služba v nespremeljivem redu. Služba vratarice je bila dedna. Podedovala jo je s kosom zemlje, na katerem so prebivali.
Samostan je že prej stal tu gori na mali vzpetini. Mož mlade žene je imel svoje širne vinograde tik pod njim. Odkar so ljudje pomnili, je vedno žena ali katera hči iz bele hiše v vinogradih sestram bila za deklo.
Contessine ni niti enkrat skrbelo, da so njene dolžnosti nekam zelo enolične. Nasprotno. Prav nespremenljivi tok dela je njeni naravi zelo odgovarjal.
Sprememba pa je bila tudi zadnje, kar bi kdo v samostanu Deteta Jezusa pričakoval.
Kdor se je bližal temu mestu, pa naj je bil tudi sprehajalec, ki se je slučajno potikal tod okoli, je dobil vtis varnosti, častitljive starosti in spanja.
Samostan je ležal natančno sredi majhne, jajčaste globeli, ki so se po njenih bregovih širili vinogradi. Proti zahodu je človek od tam imel pogled Čez mesto Livorno, zakaj v tej smeri so ee griči razmikali in puščali pogledu široko pot na morje vinske barve.
Samostanska poslopja so se v nevezani vrsti urejala v nenatančen pravokotnik. Dvigala so se na mali višini v globeli. Z vseh strani je bilo mogoče priti do njih samo po vrsti močno izvoženih poljskih poti.
Iz visokih nasipov teh starih travnatih jx>tov so se zdaj pa zdaj, zlasti po kakem silnem spomladanskem dežjd, kazali ostanki starih kipov, vršiči starinskih stebrov ali venec bršljana na izpranem kamnu.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.