Moč topline doma, prijazne besede, lepota svečk, vonj po svežem pecivu, okrašena smreka in druge majhne stvari so parametri decembra. Meseca, v katerem si veliko želimo, v mesecu, v katerem veliko pričakujemo, v mesecu, ko je noč najdaljša in za številne najlepša. Naj bo tako tudi pri nas. V vseh teh parametrih decembra, katere bi veliki trgovci dopolnili s številnimi marketinškimi potezami, moramo sami izluščiti najpomembnejše. Naša dejanja naj bodo povezana z besedami. Le to je v današnji sodobno živeči družbi, kjer materialne dobrine postavljamo pred moralne vrednote, zelo težko. Sploh za mladega človeka, ki o tem ne ve veliko, opazuje le nas odrasle, ki se v tej življenjski ihti borimo, da bi nam bilo boljše in lepše. Kako naj se skupaj veselimo topline doma, v katerem moramo čutiti zavetje pred vsem, v katerem nas morajo ščititi in nas ščitijo in otroku to moramo pokazati, mora tako čutiti. Ce tako čutimo, je še v tako nezakurjeni, neogreti hiši toplo. Toplo zaradi nas, tistih, ki tam živimo, tistih, ki pogosto skupaj mislimo, in tistih, ki se v delu in težavah podpiramo. Nekaj minut za prijazne besede, za dobro popotnico dnevu, za reševanje najtežjih dnevnih bremen bo z iskreno besedo lažje, le izreči jo je potrebno, brez ovir, sedaj ko smo še tu, sedaj ko še lahko, sedaj ko so otroci za to še odprti. Odrasli lahko delimo nekaj, kar imamo vsi, vendar tega ne storimo, da ne bi ostajali na poti, kjer jih nihče ne razume, kjer nihče za njih nima časa, kjer so samo obveznosti in pričakovanja tudi za njih. Nikar ne podležimo marketinškim potezam, naj bodo prave marketinške poteze naložba v našega otroka, našega učenca, naj s to popotnico nabira bogate izkušnje družine, šole in družbe. Ravnateljica Nada Pignar, prof. bralke, bralci V novem letu zajemite iz globokega vodnjaka želja in pričakovanj zvrhano vedro svetlih misli, trajnih ljubezni in medsebojnih spoštovanj. Odžejajte dušo in telo za poti, ki jih bomo križali med sabo in si na njih podajali roko, objem in poljub. uredništvo časopisa IZ VSEBINE Iz naših krajev 2-3 Ljudje in zemlja 4-5 Svet 6 Mladi 7 Literarni kotiček 8 Šport 9 Kultura 10-12 Umetnost 13 Glasba 14 Modelarstvo 14 Kuharski nasveti 15 Zanimivosti 16 Gospodarske vesti 16 IZ NAŠIH KRAJEV JUBILEJNI DESETI PRAZNIK TRGATVE TKD Ivanjkovci je letos organiziralo jubilejni deseti praznik trgatve. Člani TKD Ivanjkovci se že deset let trudijo, da bi v naše vinorodne kraje pritegnili čim več obiskovalcev od blizu in daleč. Na tak način želijo pomagati pridelovalcem vina, da bi svoj pridelek čim bolj promovirali doma in v tujini. Prireditev simbolično pomeni začetek trgatve in vseh dejavnosti, ki so povezane z nastajanjem kakovostnega vina, značilnega za to območje. Letošnji praznik trgatve se je začel v četrtek, 20. septembra, s koncertom duhovne glasbe, za kar ima največ zaslug dekan in svetinjski župnik g. Janez Gorgner. Ljubitelji duhovne glasbe so uživali ob nastopu vokalno-instrumentalnih skupin, družine Hrastnik iz Reke pri Laškem ter pevke Nuše Derenda. Prireditev se je nadaljevala v petek, 21. septembra, ko je bila v dopoldanskem času v velikem šotoru na Svetinjah okrogla miza na temo vinogradništvo in njegov položaj, dopolnilne dejavnosti vinogradnikov ter obdavčitev prihodkov od prodaje grozdja in vina. V popoldanskem času se je dogajanje preselilo na Jeruzalem, kjer je bilo odprtje dvorca Jeruzalem. Nagovoru županov občine Ljutomer in Ormož ter gostov iz ministrstev je sledil kulturni program, prireditev pa sta popestrila prihod križarjev in viteške igre. Najbolj zanimiva je bila sobota, 22. septembra, ko so se prireditve nizale ves dan. Dopoldan je potekal v znamenju kuhanja lovskega golaža, kjer se je pet ekip pomerilo v tekmovanju, kdo bo pripravil najboljšo jed. O zmagovalcu je odločila tričlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali Nada Pignar, Zvone Štorman in Franc Polič. Istočasno sta dve ekipi tekmovali v lovu na prleški zaklad (iskanje turističnih ponudnikov in zanimivosti), kar so lahko poslušalci spremljali neposredno preko Radia Prlek. Obiskovalci so se lahko sprehodili po kmečki in vinski tržnici, kjer je bilo mogoče kupiti marsikaj zanimivega in dobrega - vino, jabolka, med, različne vrste žganja, ... Prireditev je ves čas spremljal kulturni program, kjer so nastopali folklorna skupina in stari običaji TKD Ivanjkovci, recitatorji vinskih pesmi iz OS Ivanjkovci, ljudski godci, tamburaši in rogisti. Tudi za otroke je bilo poskrbljeno. Pikapolonica Apollo je organizirala otroški poligon in otroško delavnico, nasmejal pa jih je tudi Spidi. Največ obiskovalcev je bilo v večernih urah. V velikem šotoru jih je zabavala Natalija Verboten s svojim ansamblom, v malem šotoru pa je bil organiziran svetinj ski turbo žur, ki so ga popestrile umetniške plesalke. Tako je uspel še en praznik trgatve, za kar ima največ zaslug predsednik TKD Ivanjkovci Franc Polič, ki se skupaj s člani društva trudi, da bi ohranili trgatev kot ljudski običaj in ga približali turistom. Dokazali so, da je v kraju in okolici veliko ponudnikov turističnih storitev, ki lahko obiskovalcem veliko ponudijo. Prireditev so podprli številni sponzorji, ki so s svojimi prispevki omogočili izdajo zbornika in izvedbo prireditve desetega praznika trgatve. Marta Magdič, učiteljica geografije in zgodovine Komisija za ocenjevanje golaža, v sestavi ravnateljice Nade Pignar, Franca Poliča in Zvoneta Štormana qo Ivanjkovci IZ NAŠIH KRAJEV DAN STAREJŠIH KRAJANOV Starejši krajani so imeli srečanje v Krajevni dvorani v Ivanjkovcih. Učenci 4. razreda so jih razveselili s svojim nastopom. Občutki učencev po nastopu: Timotej Novak: »Najlepše mi je bilo, ko sem igral harmoniko.« Tina Karba: »Peli smo pesem O, lepo je res na deželi.« Spela Zotler: »Nastop je bil gledalcem zelo všeč. Jaz sem recitirala pesem o dedku, kateri je zbiral znamke. Peli smo različne pesmi in igrali na različne predmete.« Matej Zelenko: »Všeč mi je bilo, ko smo peli, starejši pa so nam ploskali.« Monika Petek: Všeč mi je bilo, ko sem igrala harmoniko, sošolke pa so plesale.« Anja Črešnjevec: »Ko smo nastopali, nas je z navdušenjem gledalo veliko ljudi, zato smo skoraj vsi imeli tremo. Kljub veliki tremi je šlo vse gladko.« Karmen Toplak: »Na nastopu sem se imela lepo, čeprav sem imela tremo. Ko sem videla veliko ljudi, sem vedela, da nam bo uspelo. In res nam je.« Sandra Habjanič: »V dvorani je bilo čudovito. Pogled na polno dvorano je prečudovit in ko stopiš pred vse te ljudi, te je kar malce strah. Vse skupaj se je dobro končalo, saj so starejši krajani bili navdušeni nad našim nastopom.« Sara Šac: »Počutila sem se odlično. Deklamirala sem pesem.« Karmen Bogša: »Bilo je lepo. Smo plesali, igrali, peli in deklamirali.« Miha Prijol: »Igral sem na inštrument in bil vesel, ker so ljudje ploskali..« Sabina Muršič: »Pred nastopom smo veliko vadili. Malo me je bilo sram, a nič za to. V dvorani smo plesali, peli, recitirali in igrali na harmoniko.« Marcel Rubin: » Všeč mi je bilo, ko smo peli in ko je Timotej igral harmoniko.« Katja Vizjak: »Lepo je bilo, ker smo bili vsi veseli.« Sara Mihorič: »Recitirala sem pesem: Moj dedek živi s pokojnino, to je taka plača, ki jo babica skrbno obrača.« KRAJEVNI PRAZNIK V Krajevni dvorani v Ivanjkovcih je v mesecu septembru potekal krajevni praznik, kjer smo nastopili tudi učenci OS Ivanjkovci. Odplesali smo ples v dežju in recitirali pesmi našega pesnika Iva Vebra. Večer so popestrili tudi malčki iz vrtca. Pridružil se je tudi župan Alojz Sok. Obiskovalci so bili nad našim nastopom navdušeni. Tudi mi smo se dobro počutili, saj so ljudje z izrazi na obrazih pokazali, da so veseli našega obiska. Šaman ta Zula in Spela Rajh Timotej Novak in Monika Petek sta na prireditvi nastopila s harmoniko ■JUDJE IN ZEMLJA UTRINKI Z ZELIŠČNEGA VRTA ... Zeliščni vrt mi je všeč, saj tam najdem veliko zelišč in lepo diši. V njem zelo uživam. (Kaja) Rada sem na vrtu, tam občudujem rože in žuželke. (Lara) Vrt je lep in urejen, učiteljica nas vzpodbuja, da sami posadimo kakšno rožico. (Katja S. K.) Učenci obdelujejo zeliščni vrt NAŠ VRT Zeliščni vrt mi je vsec, ker nas v njem je vedno več. Najdeš tudi mravljice, a pazi, da ne pohodiš je. Mravljica pozdravlja vse: »Zelišča, prebudite se!« Zelišča si naberemo za slastno kremno juhico. Za zaključek pa povem: »Zeliščni vrt obišči tudi ti.« Kaja in Katja LJUDJE IN ZEMLJA Na vrtu se leto ne začne s pomladjo, pač pa že pozimi. Zima je za ljubitelje rastlin čas, ko naredijo pregled čez prejšnje leto in načrtujejo za naprej, v novo sezono. Tako delujemo tudi ljubitelji našega zeliščnega vrta. V tem zimskem času, ko narava bolj ali manj počiva, imamo čas za razmišljanje in načrtovanje za tisto, kar nam lani ni uspelo, zakaj ne in kako narediti, da nam v novem letu bo. Zdaj imamo čas za knjige, strokovno literaturo, nova znanja. V tem času pa ne pozabimo tudi na ptice, ki jim lahko nasujemo zrnja v krmilnice, postrežemo z jabolki, ptice nam bodo vse to povrnile, ko bodo naše rastline napadli škodljivci. Kot zanimivost: sinička poje na dan za dve svoji teži mrčesa. Jutranji sprehod po vrtu ob žvrgolenju ptic pevk je res nekaj čudovitega. hermelika (Sedum maximum) SKRITI KOTIČEK, ZELIŠČNI VRTIČEK Za našo šolo imamo skrit kotiček oziroma majhen vrtiček. Zanj učiteljica Zdenka skrbi, pri tem ji pridno pomagamo učenci vsi. Sadimo, kopamo, režemo, sušimo, in tako zdravilna zelišča pridobimo. Čeprav nekatere dišijo in nekatere smrdijo, lahko vsako bolezen ozdravijo. Ko me prehlad zagrabi, me zeliščni čaj ozdravi. »Za vsako bolezen rožica raste,« pravi pregovor, zato naj vas namesto tablet zeliščni čaj ozdravi. SVET ENGUSH NEWS Recently, a couple in New Zealand were forbidden from naming their baby son 4Real. Even though New Zealand bas quite liberal rules about naming children, names beginning with a number are not allowed. They decided to call him Superman instead. In many countries around the world, unusual names for children are becoming more popular, especially since the increasing trend for celebrities to give their children wacky names. In Britain, you can call a child almost anything you like - the only restrictions on parents relate to offensive words such as swear words. Some parents choose names which come from popular culture. For example, there have been six boys named Gandalf after the character in the Lord of the Rings novels and films. Equally, names relating to šport are fairly common - since 1984, 36 children have been called Arsenal after the football team. Other parents like to make up names, or combine names to make their own unique version, a method demonstrated by Jordan, the British model, who recently invented the name Tiaamii for her daughter by combining the names Thea and Amy (the two grandmothers). She was quoted as saying that the accent and double letters were added to make the name ‘more exotic . Other countries have much stricter rules when it comes to naming children. Countries including Japan, Denmark, Spain, Germany and Argentina have an approved list of names from which parents must choose. In China, there are some rules about what you may call a child - no foreign letters or symbols are allowed. As a result a couple were recently banned from calling their baby @. In Britain, some names which were previously thought of as old-fashioned have become more popular again, such as Maisie or Ella for a girl, or Alfie or Noah for a boy. But the most popular names are not the wacky ones. The top names are fairly traditional - Jack, Charlie and Thomas for boys and Grace, Ruby and Jessica for girls. You’ve heard of a name Pariš, have you ... PARIŠ MONUMENTS •fr To ur Eiffel ^ ArcdeTnomphe Sacrc-Coeur Notre-Dame IGnthcon Montparnasse tower ~:Trocadčro Concorde Le Louvre Beaubourg "■Senat ^ Plače Vandome Palais Roval Bourse Hotel de ville Pare des expositions SPORTS Bercv Roland Garros ^ Stade de France NATURE Pare Monceau ^ Pare de la Villette Pare Montsouris Pare des Princes ~::-Parc MonceauBois de Boulogne ^ Bois de Vincennes Buttes-Chaumont -fr jardin des Tuileries ^ Jardin du Luxembourg TRANSPORTS Aeroport d’Orly ^ Aeroport Roissv Charles de Gaulle -fr Heliport PLACES & PRESTIGES -fr La defense -fr- Plače de la Nation -fr Pere-Lachaise -fr Bastille -frMusee d’Orsay -fr Palais des Congres -fr Opera Garnier -frEsplanade des Invalides -frAssemblee nationale -fr La madelaine MLADI PRVOŠOLČKI Gabriela Žibrat in Sandra Cimerman sta se pogovarjali z učenci 1. razreda, ki so povedali, da so komaj čakali prvi šolski dan, saj so si takrat končno nadeli šolske torbe. Prvi šolski dan so dobili knjigo z naslovom Nodi in bili so je zelo veseli, saj Nodija poznajo že iz risanke. Dobili so tudi rumene rutice za varnost. Vsak je prejel svojega Švigazajčka, kateri jim bo pomagal pri učenju in vsakodnevnih nalogah v šoli in doma, pri igri, skratka spremljal jih bo na poti v življenje. Presenečenje pa je vsekakor predstavljala torta, s katero so se vsi posladkali. Učiteljico Andrejo imajo radi, saj se z njimi igra in jim pomaga pri učenju. Njihov naj ljubši predmet je matematika, saj zelo radi računajo. Tudi s sošolci in prijatelji se dobro razumejo. Radi hodijo na sprehode, še posebej na igrišče, saj lahko tam rišejo s kredami. Sprehajajo se po gozdu ali se igrajo na igralih. Radi telovadijo. Nekateri so vključeni tudi v podaljšano bivanje, kjer potekajo različne dejavnosti: igranje po kotičkih, kosilo, počitek, opravljanje domačih nalog, obisk knjižnice, delo z računalniki, športne igre, risanje, ustvarjanje. NARAVOSLOVNI DAN Učenci so imeli naravoslovni dan, na katerem so vsi uživali, ustvarjali in spoznavali gozd. UTRINKI ... UTRINKI ... UTRINKI ... UTRINKI ... Ko smo imeli naravoslovni dan, smo spoznavali gozd. Delali smo teto Jesen. Razdeljeni smo bili v skupine: HRAST, BREZA, KOSTANJ, BUKEV. Teta Jesen je lepa in ima na glavi ruto. Karmen Novak Jeseni listje pada z dreves. Imeli smo naravoslovni dan z naslovom POZDRAV JESENI. Dan je bil kratek in zabaven. Izdelali smo plakat in teto Jesen okrasili z listjem. Hana Rakuša Izdelovali smo tetko Jesen. Okrasili smo jo z listjem. Pred njo smo dali dve košari z različnimi jesenskimi plodovi in zraven napisali: JESEN NAS JE BOGATO OBRODILA. Melita Rubin Jesen je lepa, ker odpada barvno listje. Spoznavali smo gozd in naredili tetko Jesen. Imela sem se lepo, sodelovala pa sem v skupini BUKEV. Tetka je okrašena z listjem, na glavi ima ruto, pred seboj ima buče in kostanje. Eva Leskovar Izdelovali smo plakate o jeseni in gozdu. Pozneje smo izdelali tetko Jesen. Lea Težak Delali smo tetko Jesen. Na njo smo lepili listje. Na njeno glavo smo privezali ruto. Lase ima narejene z vej in listja. Delali smo tudi plakate. Na nje smo napisali vse o jeseni. Ta jesen nas je bogato obrodila. Plakate smo predstavili. Moja skupina se je imenovala BREZA. Teta Jesen je zelo, zelo bogata. Zraven nje sta dve košari s kostanji, jesenskim listjem, ježicami, okrasnimi bučami, ... Vsem je bil ta dan zelo, zelo všeč. Ana Vidovič Imeli smo naravoslovni dan. Spoznavali smo gozd. V skupinah smo izdelovali plakate. V skupinah smo se dobro razumeli. Prinesli smo liste, da smo krasili tetko Jesen. Peli smo si jesenske pesmi. T-i T'el • • v Lva rilipic LITERARNI KOTIČEK MAMA Jaz sem sonce v maminih očeh. Sem bister, sem topel, včasih mrzel. V maminih očeh sem včasih neumen in pogumen. Moja mama je najbolj vesela, ko ima v svojem srcu mene in moj nasmeh. Domen Skoliber MOJA MAMA Jaz sem sonce v maminih očeh. Njen um je moj pogum, njena skrb je moja brv. Mama, sedaj ti priznam, da včasih sem neumna, drugič spet pogumna. Moram ti povedati, da zelo me veseli, da ti moja mama si. Katja Kolarič TRIJE MEDVEDI Bili so trije medvedi: Janko, mama in ata. Mama in ata sta odšla na morje, Janko pa je ostal doma. Po desetih dneh je Janko napisal pismo. V njem je pisalo: Ata, mama, kdaj prideta domov? Ata in mama sta mu odpisala, da prideta jutri popoldne. Tako je tudi bilo. Janko je bil vesel in živeli so srečno do konca svojih dni. Gašper Viher MALI KONJIČEK Mali konjiček je šel k mami in očku. Potem so šli vadit konjske vaje za konjske dirke. Prišel je dan za dirke. Na dirkah je zmagal mali konjiček. Za zmago je dobil peščico hrane. Mama in očka sta bila vesela. Laura Kosi DRAGA ATA IN MAMA! Jaz vaju zelo pogrešam. Želim, da hitro prideta domov. Prinesita mi velik kos sira. Vaju pozdravlja vajina mala miška. Janez Henzel KAJ MOJA MAMA SANJA? V maminih sanjam postojim in ji veliko lepega zaželim. Skupaj se igrava, se podiva in loviva čez hribe in doline. Vsem otrokom zaželiva lepe sanje. Ko še midva zaspiva, vsak v svoje sanje poletiva. Niko Veber MAMIN ZAKLAD Mojo mamo najbolj skrbi, če smo zdravi vsi. Če nas otroke kaj boli, takoj k zdravniku odhiti, nam zdravila prinese, nas varuje in neguje, da ne bi bilo še huje. Saj mi smo njen zaklad in vsak ima nas rad. Natalija Hodžar JESENSKA PRAVUICA Nekoč je bila jesen. Blaž se je odpravil v gozd. V gozdu je srečal Anjo. Nabirala sta kostanje. Ko sta prišla k Blažu domov, sta jih pekla. Naslednje jutro je Blaž imel naravoslovni dan in v šolo je nesel veliko vrečo kostanjev. Šaman ta Vesenjak UČIMO SE NEMŠKO • EIN INTERVIENV MIT DER 3., 4., 5. UND 6. KLASSE Wie heifit du? Wie alt bist du? - Ich heifie Sabina. Ich bin neun. - Ich bin Karmen. Neun Jahre alt. - Ich bin Jan. Ich bin neun. - Ich bin Sašo. Ich bin acht. - Katja. Neun Jahre alt. - Ich bin Hana. Ich bin acht Jahre alt. - Ich bin Eva. Ich bin acht. - Ich bin Lea. Ich bin acht. Welche sind deine Hobbys? - Tjaša (6. a): Meine Hobbys sind Spielen und Computer. - Teja (6. a) : Spielen und Šport. - Alena (5. a): Spielen und Musik horen. - Tilen (4. a): Meine Hobbys sind Šport und Computer. - Monika V. (4. a): Computer und Spielen. - Monika R (4. a): Meine Hobbys sind Computer und Spielen. - Niko (6. a): Meine Hobbys sind Computer, Šport und Spielen. - Mihael (6. a): Spielen und Computer. ŠPORT ČUDEŽNA TABLETA ZA HITREJŠE IZGUBLJANJE KILOGRAMOV JE TEK S tekom si lahko priborimo brezplačno kakovostno življenje. In ne samo, da ohranimo vitko ter čvrsto postavo, nenadoma prekipevamo od ustvarjalnosti, energije, pokamo od vitalnosti, navdaja nas veselje, pozitivne misli, na občutke sreče nam ni treba čakati, kajti čutimo jih. Tečemo lahko le 30 minut na dan, vendar pod pravim pulzom. Kajti, ko se gibljemo s pravim pulzom, možgani prejemajo še enkrat več kisika. To začutimo, ko postanemo naenkrat veseli. ZAPOMNIMO Sl: • ZA TEK NIKOLI NI PREPOZNO. • TEK JE EDINA DIETA, KI DELUJE VEČNO. • STROJ ZA KURJENJE MAŠČOB JE TREBA SAMO ZAGNATI. • KDOR TEČE, ZAČNE AVTOMATIČNO PRAVILNO JESTI. • TEK SPODBUJA SRCE IN MIŠIČJE. • TEK JE IDEALNO SREDSTVO ZA ZAŠČITO SRCA. • TEK ODPRAVLJA STRES. • TEK KREPI IMUNSKI SISTEM. • TEK OMOGOČA BLAŽENO SPANJE. Pregled športnikov in športnic leta 2006/2007 Katja Špiclin — Kodelič Sandi Šef 2005/2006 Katja Špiclin - Kodelič Primož Kolarič 2004/2005 Ines Špindler Misel Brenholc 2003/2004 Ines Špindler Gabrijel Kozar OBČINSKI KROS V ORMOŽU Po šolskem krosu smo se najboljši uvrstili na občinski kros, ki je bil v Ormožu. Proga je bila pripravljena v ormoškem parku. Zaradi jutranje rose je bila tekmovalna steza nekoliko spolzka. Učenci višjih razredov smo morali preteči en kilometer. Po preteku enega kilometra, se pravi, ko smo prispeli na cilj, smo dobili številke, katere smo oddali zapisnikarjem, da so zabeležili imena in priimke tekmovalcev in dosežena mesta, po končanem krosu so razglasili rezultate. Na naši šoli smo dosegli eno zlato medaljo, ki jo je s prvim mestom prislužila Katja Špiclin Kodelič. Bili smo ponosni nanjo. Moji občutki po krosu so bili dobri. Menim, da kljub slabšim rezultatom nismo tekli slabo. Še vedno me pomirja rek: »Važno je sodelovati, ne zmagati.« Sebastjan Caf Življenje zahteva od nas samo tisto silo, ki jo imamo. Le en uspeh je mogoč: da ne zbežimo. Dag Hammarskjold TEK KREPI TELO IN DUHA V šoli smo izvedli jesenski kros. Učenci 1. razreda so tekli na 300 metrov, učenci 2., 3., 4. in 5. razreda na 600 metrov ter učenci 6., 7., 8. in 9. razreda so tekli na 1000 metrov. Najboljši so se uvrstili na občinski kros KULTURA BRANJE NAM JE V UŽITEK ... Na šoli je v šolskem letu 2006/07 bilo 158 učencev, bralno značko je osvojilo 134 učencev. Dve učenki, Manja Kosi in Viktorija Veljko, sta bralno značko osvojili takoj po prihodu v šolo, in sicer že 5. septembra. Zmagal je 5. razred, in si tako prislužil nagrado. 7 deklet je bralno značko osvojilo vseh osem let, zato so prejele dve knjižni nagradi ter si ogledale komedijo. Ob zaključku bralne značke v šolskem letu 2006/07 nas je obiskala mlada pisateljica Nejka Omahen. KAJ SO PO OBISKU NEJKE OMAHEN POVEDALI UČENCI Rene Ketiš: »Za nagrado za osvojeno bralno značko nas je obiskala mlada pisateljica Nejka Omahen. Pripovedovala je o svojih knjigah. Njena prva knjiga je imela le nekaj strani in je nosila naslov Mesojeda roža. Njena zadnja knjiga nosi naslov Spremembe, spremembe. Doma je v Ljubljani in želi postati učiteljica.« Tinka Draškovič: »Všeč mi je bilo, ker je povedala, da so po njeni knjigi posneli film z naslovom Življenje kot v filmu. Učenci smo ji lahko postavljali vprašanja in pisateljica je odgovarjala. Tako smo veliko izvedeli o njej.« David Vidovič: »Za zaključek bralne značke nas je obiskala Nejka Omahen. Piše otroške knjige. Napisala je tudi knjigo, po kateri so posneli film. Pisateljica je zelo komunikativna, prijazna in pametna. Povedala nam je, da so jo na neki šoli zamenjali za učenko, saj je zelo mlada.« Jan Vrbnjak: »Sam zelo rad berem knjige. Osvojil sem bralno značko in se udeležil zaključka, kjer nas je obiskala mlada pisateljica Nejka Omahen. Že od otroštva si je želela biti pisateljica. Prva njena knjiga je bila zelo tanka, potem pa so nastajale vedno debelejše. Rada potuje.« Mentorica bralne značke Brigita Fridl in pisateljica Nejka Omahen Pisateljica Nejka Omahen je učencem podelila priznanja za osvojeno bralno značko KULTURA IGRAJMO SE GLEDALIŠČE ... Med izbirnimi predmeti smo učenci 7., 8. in 9. razreda izbrali tudi gledališki klub. To se nam je vsem zdelo super, saj smo tako spoznavali starejše učence naše šole, oni pa nas mlajše. Prvih nekaj ur smo se pogovarjali o igranju na odru, izvajali vaje za pravilno dihanje in zbranost. Ker smo vsi bolj nasmejani, nam je bilo zelo težko izvajati vaje za zbranost. Delali smo v skupinah, v katerih smo pripravljali različne igre. Odločili smo se, da bomo z odlomkom iz igre Lenča Flenča nastopili tudi javno. K odlomku smo dodali tudi nekaj svojih scen. To za nas ni bila težka naloga, saj smo imeli vsi polne glave domišljije. Nastajali so kar smešni odlomki. Prvi javni nastop smo imeli pred učenci naše šole, drugi pa se je odvijal v Domu starejših občanov v Ormožu. Z nastopi smo bili zadovoljni, saj smo se zavedali, da smo naredili nekaj dobrega. Gledalce smo nasmejali do solz. Učenci pa smo bili zelo veseli, kadar je učiteljica rekla: »Super, uspeli smo!« Nekaterim je zbranost res delala večje težave, a smo se na koncu vsi strinjali s trditvijo: »Vsak zmore tisto, kar si zares želi!« To smo z močno voljo in veliko truda tudi sami pokazali. Katja Roze ZLATO NA REGIJSKEM, SREBRO NA DRŽAVNEM Bistra Ptuj vsako leto organizira Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Učenke Simona Kocjan Sandra Sac, Nuša Rajh in Katja Roze pod mentorstvom učiteljic Tatjane Majdič in Stanke Crček so ustvarile nalogo z naslovom Oh, ti grdi volkodlak, ti! Z nalogo so se predstavile na regijskem tekmovanju, ki je potekalo v Gorišnici, dne 21. 4. 2007, in tam osvojile zlatega bistrouma. S tem so se uvrstile na državno tekmovanje v Murski Soboti, ki je bilo 1. 6. 2007, in tam so osvojile srebrno sovo. OH, Tl GRDI VOLKODLAK, Tl! V ljudskem izročilu živi nadnaravno bitje volkodlak. Najdemo ga nastopati kot literarno osebo v bajkah in pravljicah. V ljudskih vražah ga najdemo v zagovorih in urokih. V filmski industriji so volkodlaki pogosto navdih filmskim režiserjem. V volkodlake se našemijo ljudje za pustna rajanja. Če izhajamo iz tega, da so volkodlaki nadnaravna bitja, potem vemo, da živijo samo v naši domišljiji in da v resnici sploh ne obstajajo. Izmislili so si jih ljudje v davni preteklosti in spomin na njih je ostal živ v ljudskem pripovedništvu. Za ljudsko pripovedništvo pa vemo, da je živelo z ustnim prenašanjem v roda v rod. V njem je ohranjeno vse, kar se je ljudem zdelo zanimivo, sicer se bi izgubilo. Lahko si predstavljamo, da so bile zgodbice o volkodlaku ali volkodlakih namenjene strašenju ljudi. V zimskih večerih so se namreč nekoč ljudje veliko družili ob skupnih opravilih in si v tem temačnem delu leta krajšali čas s pripovedovanjem zgodb. Taka strašljiva zgodba o volkodlaku je imela za to še večji učinek. Lahko pa je imela zgodba o volkodlaku tudi vzgojni učinek, ker je bila pogosto povezana z izrečeno kletvijo in je morda hotela ljudi vzgajati, da ne bi grdo govorili drugemu človeku. Se posebej, ker v teh zgodbicah kletev mati izreče svojemu lastnemu otroku, kar je še toliko bolj grozno in nedopustno. Zanimivo je tudi, da so volkodlaki različno opisani, nekateri postanejo volkodlaki ob posebni lunini meni, drugi se taki rodijo, eni postanejo volkodlaki, če jim nekdo izreče posebno kletev. Eni so spet volkodlaki po celem telesu, drugi pa od pasu navzdol ali navzgor. Vedno pa burijo našo domišljijo. Sandra Sac, Nuša Rajh, Simona Kocjan, Katja Roze Mentorici raziskovalne naloge Stanka Črček in Tatjana Majdič KULTURA RECEPT ZA PRAVUICO Življenje je rast, cvetenje, gibanje, menjavanje, včasih tudi past in vanjo se ujme, kdor v pravljice verjame. Pravljice vedno najdemo v otroškem svetu. Otroci imajo v očeh poseben lesk, ko zaslišijo besedo pravljica. Naj lepše je, ko se na koncu pravljice vsak zase potopi v svojo domišljijo. Večina bi zatrdila, da je svet pravljic preveč lep, da bi bil resničen, pa vendar nam je resnično uspelo skupaj ustvariti dan pravljic in se širši javnosti predstaviti Z RECEPTOM ZA PRAVLJICO. DAN PRAVUIC Učenci smo sodelovali v različnih delavnicah. Učenci 2., 5. in 9. razreda smo skupaj napisali knjigo pravljic. Nekatere pravljice so povzete po že znanih pravljicah, nekatere pa so nastale v naši domišljiji. Našo knjigo pravljic sestavlja 17 pravljic: Kraljična na zrnu graha, Krokar Jakob, Mojca Pokraculja, O goski ki se je učila peti, Obuti maček, Pepelka in sedem palčkov, Peter Klepec, Peter Pan, Poredni Valentin, Sneguljčica in sedem palčkov, Soviča Oka, Srečanje s povodnim konjem, Trije prašički, Trnuljčica, Volk in sedem kozličkov, Zlata ribica. Eva Ivanuša DAN ZA PRAVUICE Ta daj je bil v šoli nekaj posebnega. Vsi smo se vrnili nazaj v svoje zgodnje otroštvo in se ukvarjali s pravljicami. Imeli smo različne delavnice. Sama sem sodelovala v skupini, kjer smo na glas prebirali različne pravljice in potem se o njih pogovarjali, jih ilustrirali in pripravili razstavo. Vsi smo se imeli lepo in dan je hitro minil. Teja Novak PREDELANA PRAVUICA HVALEŽNI MEDVED Na slovenskem Koroškem so si pripovedovali ob zimskih večerih za toplo pečjo tole resnično zgodbo iz starih, starih časov: »Visoko v hribih je kraj gozda stara bajtica zraven grozda. Mladi gospod je drvaril, oglaril in vse pokvaril. Mati je negovala prvorojenega sinka, pri tem ji je pomagala gospa Minka. Nekega jesenskega popoldneva je mati pustila pisano zibelko na trati. Zibelko je poganjala z nogo, videla babico ubogo. Da bi dete uspavala, je pela, zraven šivala in klela. Mati vseveda zagleda medveda. Mati je sinka vzela in medvedu trdo zaklela. Medved vzel je košaro, šel v svojo gozdno omaro. Prinesel je hrušk debelušk za polno košaro. Tilen Vočanec in Miha Šek Utrinek s prireditve z naslovom Recept za pravljico, na fotografiji je vodja prireditve učiteljica Andreja Zinko in učenci letošnjega 3. razreda Na fotografiji se predstavlja palček, pravljični junak, ki ga je naslikal Nejc Zavratnik, in je bil del scene, ki so jo pripravili učenci likovnega krožka pod mentorstvom učiteljice Mojce Grula UMETNOST - GALERIJA Avtor: Gregor Veldin Naslov dela: Likovni prostor Likovna tehnika: svinčnik in računalniška obdelava v programu Photofilter Avtorica: Melita Rubin Naslov dela: Tihožitje Likovna tehnika: akvarel Avtorica: Mateja Brenholc Naslov dela: Moja družina Likovna tehnika: oglje Avtorica: Sandra Šac Naslov dela: Moj dom Likovna tehnika: svinčnik in računalniška obdelava v programu Photofilter Avtorica: Urška Vočanec Naslov dela: Moja družina Likovna tehnika: oglje Avtor: Matjaž Zavratnik Naslov dela: Moja soba Likovna tehnika: svinčnik in računalniška obdelava v programu Photofilter šolski časopis ŠTEVILKA 4 GLASBA PESEM NAS NIČ NE STANE ... MODELARSTVO MLADI MODELARJI Pesem nas nič ne stane, vendar čudežno deluje, obogati tistega, komur je namenjena, in ne osiromaši tistega, ki jo poklanja. Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanjo lahko ostane za vedno. Nihče ni tako bogat, niti tako reven, da si je ne bi mogel privoščiti. Z njo lahko vsak samo pridobi. Pesem prinaša srečo v hišo, pozdrav prijatelju, je počitek utrujenemu, kažipot zgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi. Ni je mogoče kupiti, si je izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednost samo, kadar se poklanja. OTROŠKI PEVSKI ZBOR Otroški pevski zbor se imenuje SONCE. Pri zboru pojemo različne pesmi. Nekatere so vesele, nekatere žalostne. Pri pevskem zboru se dobro počutimo, ker radi pojemo in se zabavamo. Učitelj Leon Lah se rad kdaj pošali. Alena Hasaj, Spela Rajh MLADINSKI PEVSKI ZBOR Mladinski pevski zbor se imenuje ROSA. Pri pevskem zboru se zabavamo, saj pojemo prelepe pesmi. Udeležujemo se revij pevskih zborov, nastopamo na različnih prireditvah in koncertih. Pevski zbor vodi učitelj Leon Lah, ki je vedno nasmejan in dobre volje. Teja Kosi Modelarski krožek na naši šoli deluje že kar nekaj let. Prizadevamo si, da bi to dejavnost čimbolj popularizirali. Skozi delo spoznavamo svoje zmožnosti, razvijamo ročne spretnosti, z nestrpnostjo pričakujemo in spremljamo razvoj modela ter se veselimo prvih testiranj in tekmovanj. Vsako leto se učenci udeležijo tekmovanja »Srečanje mladih tehnikov« na regijski ravni. Ob uspehu na tem tekmovanju pa tudi državnega tekmovanja. Vsako leto najuspešnejše tekmovalce na državnem tekmovanju zraven praktičnih nagrad, ki so jih prejeli, regijski center za tehnično kulturo iz Maribora povabi na brezplačne enotedenske modelarske tabore, ki so organizirani v času jesenskih in poletnih počitnic. Natančnost pri delu mladih modelarjev KUHARSKI NASVETI Naj bodo novoletni prazniki prijaznejši, prijetnejši, bolj domači, veseli tudi zato, ker si pripravimo domače pecivo. Nekaj receptov so prispevali tudi naši učenci in njihove mame, ki se jim za recepte posebej zahvaljujemo. OREHOVI POLMESECI Sestavine: • 30 dag moke (pol ostre, pol mehke) • 10 dag mletih orehov x • 10 dag sladkorja v prahu '§l!if|h • 15 dag margarine • 1 beljak ] vanilij ev sladkor i r k Sestavine damo v skledo in iz njih zgnetemo testo. Testo na pomokani deski razvaljamo in s pomočjo modelov izrezujemo polmesece. Izrezane oblike damo na omaščeni pekač, ki ga potresemo z ostro moko in pečemo pri 170 °C. Izrezujemo lahko večje in manjše polmesece in jih z manjšo količino marmelade zlepimo tako, da na večji pečen polmesec damo malo marmelade in naj položimo manjši polmesec. Po vrhu jih lahko okrasimo s stopljeno čokolado ali na tanko premažemo z marmelado in potresemo s sladkornimi mrvicami ali prelijemo z belim ledom. Teja Novak, 6. a > x" \ MEHKI MEDENJAKI Sestavine: • 63 dag moke • 12,5 dag raztopljene margarine • 15 dag sladkorja (lahko tudi v prahu) • 3 jajca • 2 del medu (cvetličnega, ki ga segrejemo, da je tekoč) , • 1 mala žlička cimeta .JSI*- • 1 mala žlička sode bikarbone Sestavine sipamo v skledo, jajca in kristalni sladkor penasto umešamo in dodamo k ostalim sestavinam. Iz sestavin zgnetemo testo. Testo razvaljamo na pomokani deski za pol cm na debelo. S pomočjo modelov (smrek, zvezdic, jelenčkov, lun, božičkov) izrezujemo oblike primerne za ta čas. Izrezano testo pečemo na peki papirju pri 200 °C. Teja Novak, 6. a 1» ■ ■ T' ' V ;>• 4 i BOŽIČNI KOLAČ Sestavine: • 4 jajca • 12 dag sladkorja • 12 dag moke • žlička pecilnega praška • 1 kislo jabolko • 10 dag rozin •10 dag nasekljanih orehov • malo cimeta Ločimo rumenjake od beljakov in iz beljakov stepemo trd sneg. Nato počasi dodamo sladkor, rumenjake, naribano jabolko, orehe, rozine in moko s pecilnim praškom. Pekač dobro namažemo z margarino, potresemo z ostro moko in sipamo vanj pripravljeno testo. Pečemo pri 190 °C, 30 minut. Ohlajeni kolač prelijemo s čokoladnim prelivom (10 dag čokolade, ki ji dodamo malo masla ali 2 do 3 žlice olja). Davor Fekonja, 6. a SE SPRAŠUJETE OD KOD IME PALMA Fran Ksaver Meško je naš rojak in ima častno mesto med slovenskimi besednimi umetniki. S svojo življenjsko potjo, s svojo ljubeznijo do vsega dobrega in resničnega ter lepega, s svojim ponižnim in zvestim služenjem, s svojimi deli, s svojo lepo slovensko besedo bo ta mož utrjeval korenine našega narodnega drevesa in njegovo vsestransko rast tudi v prihodnosti. Ljubil je našo deželo, čudovito kakor iz lepih sanj, ljubil vitke topole - »PALME« jim pravi ljudstvo ... ZANIMIVOSTI... E- REDOVALNICA VPOGLED V OCENE OTROK IZ DOMAČEGA NASLONJAČA Staršem otrok je omogočen vpogled v e-Redovalnico, in s tem dostopanje do ocen, opravičenih in neopravičenih ur ter razrednikov sporočil. Projekt je delo podjetij Logos, d. o. o., in Portis, d. o. o., ki želita ponuditi poenostavljene storitve ter omogočiti varno, hitro in preprosto poslovanje KAKO DO E-REDOVALNICE? • REGISTARCIJA NA PORTALU DSvet.si • PRIDOBITEV DIGITALNEGA POTRDILA • VSTOP V e-REDOVALNICO • IZPIS IZJAVE Z NAROČNIŠKO KODO Ob prvem obisku e-Redovalnice izberite povezavo »Podpora«, nato kliknite »Izjava«. Izjavo natisnete, dopolnite s podatki, podpišete ter odnesete v šolo. • ŠOLA REGISTRIRA VAŠO PRIJAVO IN PRIPRAVI ODOBRITEV DOSTOPA V e-REDOVALNICO V šoli pooblaščena oseba vnese podatke v program lo.Polis. Izpisano dobite odobritev ter aktivacijsko kodo. • PRIJAVA NA DSvet.si IN PONOVNA PRIJAVA V e-REDOVALNICO Ko prejmete odobritev, vstopite v e-Redovalnico z uporabo digitalnega kvalificiranega potrdila in izberete povezavo »Aktivacija učenca«. V polje prepišete aktivacijsko kodo in pojavilo se bo ime vašega otroka, kjer lahko s klikom pogledate ocene. • OSVEŽEVANJE PODATKOV Prikazale se vam bodo ocene, ki so bile do tistega trenutka vnešene. Povzeto iz www.dsvet.si GOSPODARSKE VESTI • sanacija oken • pleskanje učilnic • ogrevanje v učilnicah • parkirišče (delna sanacija) • nova oprema v zbornici Šolski časopis ... Zbrali in uredili: Brigita Fridl, Mojca Grula Fotografije: Učenci fotografskega krožka Oblikovanje in prelom: David Guček Organizacijski vodja: Ravnateljica Nada Pignar Tiskanje šolskega časopisa nam je omogočila Založba Rokus Klett, d. o. o. Naklada: 250 izvodov DN070789