ifli .......... Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Pregled raziskovalnega dela 1969-2010 PREGLED RAZISKOVALNEGA DELA 1969-2010 FAKULTETA ZA SOCiALNO DELO Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani PREGLED RAZISKOVALNEGA DELA 1969-2010 Zbrala in uredila: Lidija Kunič Strokovno pregledala: Liljana Rihter Izdala: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani, 2011 Avtorske pravice: FsD uL. Vse pravice pridržane. Glavni urednik: Bogdan Lešnik Uredniški odbor: Lidija kunič, Milko Poštrak, Bernard Stritih, Mojca Urek Oblikovanje naslovnice in prelom: Dražena Peric Povzetke so prispevali: Beata Akerman, Vida Arnold Miloševič, Mitja Čepič Vogrinčič, Vera Grebene, Andreja Kavar Vidmar, Lidija Kunič, ines Kvaternik, Vesna Leskošek, Jana Mali, Blaž Mesec, Borut Petrovič Jesenovec, Milko Poštrak, Andreja Rafaelič, Pavla Rapoša Tajnšek, Liljana Rihter, Nino Rode, Ana Marija Sobočan, Bernard Stritih, Mojca Urek, Petra Videmšek, Darja Zaviršek, Romana Zidar, Jelka Zorn Tiskarna: Pleško, Ljubljana Naklada: 150 izvodov CiP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.891(497.4Ljubljana):364 378.6:364(497.4Ljubljana) FAKULTETA za socialno delo (Ljubljana) Pregled raziskovalnega dela : 1969-2010 / [zbrala in uredila Lidija Kunič ; povzetke so prispevali Beata Akerman ... et al.]. - Ljubljana : Fakulteta za socialno delo, 2011 iSBN 978-961-6569-37-8 1. Gl. stv. nasl. 2. Kunič, Lidija 256774656 Seznam raziskav 1. F. Brinc & sod. — Možnosti za uvedbo prostovoljnih sodelavcev v socialno delo (1969) 2. B. Mesec & sod. — Socialni delavec in socialno delo v samoupravni družbi (vsebuje 4 raziskave: B. Stritih — Poklicna vloga socialnega delavca; B. Mesec — stališča socialnih delavcev do izobraževanja; B. Mesec — odgovori na vprašalnik; I. Jenko — Primarna razdelitev narodnega dohodka) (1972) 3. B. Mesec & sod. — Življenjske razmere upokojencev, ki prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo (1974) 4. B. stritih & sod. — Prostovoljno preventivno in socialnoterapevtsko delo z otroki: Rakitna (1977) 5. B. stritih & sod. — Vpliv družbenega prostora na socializacijo otrok (1980) 6. B. Mesec & sod. — Open Care for the Elderly in Seven European Countries - Yugoslavia (1980) 7. B. stritih & sod. — Prostovoljno socialno delo (1981) 8. V. Miloševič-Arnold & sod. — Rejništvo v SR Sloveniji (1981) 9. B. Mesec & sod. — Metodologija akcijskega raziskovanja v socialnem delu - 1. del (1982) 10. B. stritih & sod. — Različne oblike varstva in vzgoje otrok v mestnih krajevnih skupnostih (1982) 11. P. Rapoša Tajnšek — Socialna politika kot funkcija združenega dela (socialna politika in socialno delo v samoupravni socialistični družbi) (1982) 12. V. Miloševič-Arnold — Specifičnosti socialnega dela v samoupravni socialistični družbi - 1. del (socialna politika in socialno delo v samoupravni socialistični družbi) (1982) 13. P. Rapoša tajnšek, a. Kavar Vidmar & sod. — Temeljni pojmi socialne politike (socialna politika in socialno delo v samoupravni socialistični družbi) (1982) 14. V. Miloševič-Arnold — Professional Education and Training for Social Work in SR Slovenia (1983) 15. G. Čačinovič Vogrinčič — Osnovni teoretski problemi svetovalnega dela z družinami (1983) 16. V. Miloševič-Arnold — Specifičnosti socialnega dela v samoupravni socialistični družbi - 2. del (1983) 17. B. Mesec, N. Majcen — Družbeni položaj starejših občanov Ljubljane (1984) 18. A. kavar Vidmar & sod. — Socialna politika in pravo (socialna politika in socialno delo v samoupravni socialistični družbi) (1984) 19. A. Kikelj & sod. — Socialno skrbstvo med NOB in v povojni izgradnji v Sloveniji (1940-1950) (Socialna politika in socialno delo v samoupravni socialistični družbi) (1984) 20. B. stritih, P. Rapoša Tajnšek & sod. — Socialna politika in socialni korektivi v pogojih stabilizacije (1985) 21. a. kavar Vidmar & sod. — Socialna politika in pravo (socialna politika in socialno delo v samoupravni socialistični družbi) (1985) 22. A. kikelj & sod. — Socialno skrbstvo med NOB in v povojni izgradnji (1940-1950) v Sloveniji (socialna politika in socialno delo v samoupravni socialistični družbi) (1985) 23. z. Pavlovič, V. Flaker & sod. — Mladinske delovne akcije med krizo in perspektivo (1985) 24. B. Mesec & sod. — Metode in oblike medsebojne pomoči med občani (1986) 25. B. stritih & sod. — Uvajanje in evalvacija prostovoljnega dela v strokovne ustanove (socialna politika in socialno delo) (1986) 26. A. kavar Vidmar & sod. — Teoretski problemi socialnega skrbstva (socialna politika in socialno delo) (1986) 27. A. kikelj & sod. — Socialne razmere in ukrepi v obdobju administrativnega upravljanja (1946-1955) na območju Slovenije (socialna politika in socialno delo) (1986) 28. V. Flaker — Skupinska dinamika in odnosi v skupnosti (socialna politika in socialno delo) (1986) 29. A. kikelj & sod. — Socialne razmere v Sloveniji v obdobju administrativnega upravljanja (1945-1950) (socialna politika in socialno delo) (1987) 30. B. stritih & sod. — Uvajanje in evalvacija prostovoljnega dela v strokovne ustanove (socialna politika in socialno delo) (1987) 31. V. Flaker & sod. — Skupinska dinamika in odnosi v skupnosti (socialna politika in socialno delo) (1987) 32. G. Čačinovič Vogrinčič — Osnovni teoretski problemi svetovalnega dela z družinami (socialna politika in socialno delo v samoupravni socialistični družbi) (1987) 33. V. Flaker — Razvoj mladinskega prostovoljnega dela (1987) (Izboljšanje in varstvo zdravja ter socialne varnosti populacije) 34. A. kikelj — Socialne razmere v Sloveniji v obdobju administrativnega upravljanja (1945-1950) (socialno delo in socialna politika) (1988) 35. V. Flaker — Skupinska dinamika in odnosi v skupnosti (socialno delo in socialna politika 1988) 36. B. stritih — Teoretski koncepti in uporabnost skupinske dinamike pri socialnem delu z mladino (socialno delo in socialna politika) (1988) 37. V. Flaker & sod. — Vprašanja sodobnega prostovoljnega dela (socialno delo in socialna politika) (1988) 38 39 40 41 42 43 44 45. 46. 47. 48 49 50 51 52 53. 54 B. Mesec — Akcijskoraziskovalni projekti kot oblike skupnostnih psihosocialnih intervencij (Socialno delo in socialna politika) (1988) M. ovsenik — Predlog metodološke rešitve za ugotavljanje izobraževalnih potreb v integralni koncepciji planiranja kadrov in izobraževanja (socialno delo ni socialna politika) (1988) V. Flaker & sod. — Razvoj mladinskega prostovoljnega dela (Izboljšanje in varstvo zdravja ter socialne varnosti: Kvaliteta življenja slovencev) (1988) A. kikelj — Socialne razmere na Slovenskem v letih 1910 (1908!)-1925 (socialna politika in socialno delo) (1989) V. Flaker — Skupinska dinamika in odnosi v skupnosti (socialna politika in socialno delo) (1989) B. stritih — Teoretski koncepti in uporabnost skupinske dinamike pri socialnem delu z mladino (socialna politika in socialno delo) (1989) V. Flaker & sod. — Protislovja in problemi mladinskega prostovoljnega dela (socialna politika in socialno delo) (1989) B. Mesec — Akcijskoraziskovalni projekti kot oblika skupnostnih psihosocialnih intervencij: Prispevki k teoriji (socialna politika in socialno delo) (1989) M. ovsenik — Predlog metodološke rešitve za ugotavljanje izobraževalnih potreb v integralni koncepciji planiranja kadrov in izobraževanja (socialna politika in socialno delo) (1989) V. Miloševič — Proces institucionalizacije in profesionalizacije socialnega dela: Analiza jugoslovanskih izkušenj (socialna politika in socialno delo) (1989) V. Flaker & sod. — Razvoj mladinskega prostovoljnega dela - Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate (izboljšanje in varstvo zdravja ter socialne varnosti: kvaliteta življenja slovencev) (1989) B. stritih — Modeli skupinske dinamike za uporabo v procesih pomoči s socialnim delom (socialna politika in socialno delo) (1990) M. ovsenik — Predlog metodološke rešitve za programiranje razvoja kadrovske strukture in ugotavljanje njenega vpliva na socialno problematiko (socialna politika in socialno delo) (1990) V. Flaker & sod. — Razvoj mladinskega prostovoljnega dela - Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate (izboljšanje in varstvo zdravja in socialne varnosti: kvaliteta življenja slovencev)(1990) a. kavar Vidmar & sod. — Socialna Slovenija (socialna politika in socialno delo) (1991) B. Mesec & sod. — Socialna Slovenija (socialna politika in socialno delo) (1992) V. Miloševič & sod. — Refugees Staying with their Families in Slovenija: A Study Carried out by the School of Social Work, University of Ljubljana (1992) 55 56 57 58 59. 60. 61. 62 63. 64 65 66. 67 68 69 70. 71 72 73 74 75. 76. M. Poštrak & sod. — Oblikovanje modela sodelovanja z osnovnimi šolami pri blaženju in odpravljanju težav, ki nastajajo pri/med udeleženimi v interakciji otrok s šolo (1992) V. Flaker & sod. — Opis stanovanjskih skupin v Sloveniji (1992) B. stritih & sod. — Normativi in standardi v socialnem varstvu (1993) B. Mesec & sod. — Socialna Slovenija (1993) V. Flaker & sod. — Načrtovanje razvoja psihosocialnih služb na podlagi potreb ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi stiskami na področju Republike Slovenije (1995) D. zaviršek & sod. — Principi dobre prakse v psihosocialnih službah na področju dela z ljudmi, ki imajo težave z duševnim zdravjem (1996) G. Čačinovič Vogrinčič & sod. — Vpliv bivanja v stanovanjski skupnosti na socialno funkcioniranje oskrbovancev v primerjavi z bivanjem v psihiatrični bolnišnici (1996) B. stritih & sod. — Notranji dialog v družini in razvijanje socialnih podpornih mrež za pomoč družinam v krizi v Sloveniji (1996) B. stritih — Strategije socialne pomoči: Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanja (1997) G. Čačinovič Vogrinčič & sod. — Evalvacija socialnega dela z družinami na centrih za socialno delo (1998) B. Mesec & sod. — Evalvacija preventivnih programov centrov za socialno delo (1998) G. Čačinovič Vogrinčič & sod. — Izobraževalni programi v rejništvu (1998) P. Rapoša Tajnšek & sod. — Postopek posvojitve (1998) B. stritih & sod. — Strategija in evalvacija socialnega dela (1998) B. stritih & sod. — Ulično delo - metoda socialnega dela (1998) B. stritih, V. Flaker & sod. — Oblike bivanja za odrasle ljudi, ki potrebujejo organizirano skrb in podporo: Analiza in predlog ukrepov (1999) V. Flaker & sod. — Landscapes of Heroin Use in Slovenia: Harm Reduction Point of View (1999) M. ovsenik — Organiziranost trženja neprofitnih organizacij z analizo uspešnosti trženja slovenskih neprofitnih organizacij s področja socialnega varstva (1999) G. Čačinovič Vogrinčič & sod. — Učinkovitost razgovora v socialnem delu z družino (v interakciji psihosocialne pomoči) (1999) P. Rapoša tajnšek & sod. — Organizacija in standardi na področju posvojitev (1999) s. Žnidarec demšar—Analiza psihosocialne pomoči starostniku (2000) V. Flaker, N. Rode & sod. — Modeli in metode za merjenje učinkov razvojnih in preventivnih programov na področju socialnega varstva: 77 78 79 80. 81 82 83 84. 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 Evalvacija stroškovne učinkovitosti in uspešnosti petletnih social-novarstvenih programov (2000) D. Zaviršek — Socialni modeli prizadetosti (2000) B. Mesec & sod. — Evalvacija projektov dela z mladino v Mestni občini Ljubljana I (2002) B. Mesec & sod. — Evalvacija projektov dela z mladino v Mestni občini Ljubljana II (2002) V. Flaker & sod. — Strategija razvoja in postavitev modela za delovanje CSD v luči nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005: Katalog nalog (2002) V. Flaker & sod. — Skupnostni pristop k zmanjševanju škode, povezane z uživanjem drog (2002) N. Rode & sod. — Oblikovanje sistema evalviranja izvajanja programov socialnega varstva (2003) V. Flaker & sod. — Delo z dementnimi osebami: Priprava modela obravnave oseb z demenco (Prodem) (2004) D. Zaviršek & sod. — Evalvacija nevladnih organizacij, ki delujejo na področju ženske problematike, ki jih financira Mesta občina Ljubljana (2004) V. Flaker & sod. — Individualiziranje financiranja storitev socialnega varstva: Načrt pilotskega projekta urejanja neposrednega financiranja (2004) V. Flaker & sod. — Kontekstualne metode v socialnem delu (2004) D. Zaviršek & sod. — The History of Social Work in Eastern Europe 1900-1960 (2005) N. Rode& sod. — Oblikovanje sistema evalviranja izvajanja programov socialnega varstva (2004-2005) V. Flaker, V. Grebenc & sod. — Oblikovanje sistema indikatorjev za ugotavljanje potreb ljudi po vrsti in količini posameznih storitev in razvoja novih oblik storitev/pomoči na področju socialnega varstva v Ljubljani (2005) V. Grebenc & sod. — Na kokainu: Raziskovalni projekt na področju rabe kokaina (2006) B. Stritih & sod. — Psihološki vidiki obvladovanja stresnih obremenitev pri izvajanju nalog v tujini: Končno poročilo drugega soizvajal-ca projekta (2006) V. Flaker & sod. — Ocena potreb in načrtovanje odgovorov po novih programih pomoči za uživalce drog v Republiki Sloveniji (2006) V. Flaker, L. Kobal & sod. — Ocena potreb po socialno-zdravstvenih storitvah in možnosti oblikovanja študijskih programov v severno-primorski regiji (2006) B. Mesec & sod. — Študentje in metodologija (2006) 95. 96. 97. 98. 99. 100 101. 102 103 104. 105. 106 107 108 109 110 111 N. Rode& sod. — Priprave na aplikacijo sistema evalviranja izvajanja programov in storitev socialnega varstva (2006) V. Flaker & sod. — Vzpostavljanje osebnih paketov storitev: Poročilo o drugi fazi akcijskoraziskovalnega projekta Individualizirano financiranje storitev socialnega varstva (2006) I. Kvaternik — Kvaliteta življenja v primežu zasvojenosti in politike: Podoktorski raziskovalni projekt (2006) V. Leskošek — Mladina in prosti čas: Problematika celjskega parka (2006) J. zorn — Transnacionalno državljanstvo: Dostopnost socialnih služb in metode dela z (i)migranti (2007) V. Flaker & sod. — Tveganja pri začetnem uživanju dovoljenih in nedovoljenih drog: Preprečevanje in zmanjševanje škode: Integrativ-ni pristop (2007) V. Flaker & sod. — Experienced Involvement (Ex-In): Qualifications of People who Lived Experiences of Mental Distress for an Employment as Trainer and Service Provider in Mental Health Services (2007) D. zaviršek & sod. — Zgodovina socialnega dela v Sloveniji (2007) n. Rode& sod. — Evaluation of Substitution Maintenance Treatment in Slovenia: Assessing Quality and Efficiency (2007) V. Flaker & sod. — Individualiziranje financiranja storitev socialnega varstva (2008) G. Čačinovič Vogrinčič & sod. — Oblike bivanja in podpore za ranljive skupine prebivalcev (oseb z demenco, ljudi z dolgotrajnimi duševnimi stiskami in intelektualnimi ovirami) v Mestni občini Ljubljana (2008) V. Grebenc & sod. — Varna vožnja: Obvladovanje tveganj in nevarnih življenjskih slogov v prometu (2008) V. Flaker & sod. — Evalvacija procesov deinstitucionalizacije v posebnih socialnih zavodih v Sloveniji (2008) V. Grebenc & sod. — Vrednotenje izvajanja nacionalne strategije in medresorskega sodelovanja na področju dovoljenih in nedovoljenih drog (2008) D. zaviršek & sod. — Socialno starševstvo kot ključni vidik sodobnih družinskih oblik (2008) V. Grebenc & sod. — Raziskava o značilnostih uporabe alkohola med učenci ljubljanskih osnovnih šol in iskanje odgovorov za preprečevanje in zmanjševanje tveganj (2009) G. Čačinovič Vogrinčič & sod. — Aktivno vključevanje staršev in mladostnikov v načrtovanje in izvajanje preventivnih dejavnosti na področju drog in zasvojenosti na podlagi analiz »Pogovarjajmo se« (2009) 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. r e g e o r a z s k O v a m g o o e 0 9 6 9 1 O M. Urek & sod. — Analiza in ocena potreb po socialnih storitvah in možnosti samopomoči (2009) N. Rode& sod. — Vpeljevanje enotnega postopka evalvacije izvajanja javnih socialnih programov (2009) V. Flaker & sod. — Formalni in strokovni okvirji za uvajanje in izvajanje zakona o duševnem zdravju (2009) V. Leskošek & sod. — Vzroki in obseg pojava zaposlenih revnih (2009) D. zaviršek & sod. — Postopki, organizacija in standardi na področju posvojitev v Sloveniji (2009) V. Flaker & sod. — Interactive Learning and Caring in Community (ILAC) (2009) V. Flaker & sod. — Individualiziranje financiranja storitev socialnega varstva: Protislovja uvajanja dolgotrajne oskrbe (2010) V. Grebenc & sod. — Učenci in dijaki v tveganih življenjskih situacijah (2010) L. Rihter & sod. — Zunanje evalvacije javnih socialnovarstvenih programov (2010) Predgovor Raziskovalno delo FSD skozi čas Ob ustanovitvi Višje šole za socialne delavce v Ljubljani leta 1955 - pol stoletja po ustanovitvi prve šole za socialno delo v Evropi, berlinske šole za socialne delavke Alice Salomon - in še dobro desetletje po začetku njenega delovanja je veljalo, da je socialno delo praktična stroka, ki nima svoje teorije, ampak dobiva smernice od drugih ved, ki so jih v šoli poučevali njihovi predstavniki: od prava, psihologije, sociologije, socialne medicine in drugih. Še več, kot obvezno je veljalo zmotno prepričanje, da je socialno delo zgolj sredstvo, izvajalec usmeritev in nalog, ki mu jih zadaja socialna politika, v tedanjih razmerah politika Zveze komunistov, ki je vedrila in oblačila v političnem prostoru. Socialno delo je bilo torej dvakrat neavtonomno. A velika prednost pred drugimi državami realnega socializma je bila, da je bilo pri nas vendarle priznano kot stroka, da je bilo po zaslugi razumnega premisleka akademikov, ak-tivistov-praktikov in politikov, pripadnikov in somišljenikov partije, ki je imela politični monopol, priklicano k obstoju. Vendar socialno delo tudi na Zahodu tedaj ni veljalo za popolno stroko, kot sta bila, na primer, medicina in pravo, ki sta imela svojo akademsko nadgradnjo. Socialno delo so prištevali med polstroke, semiprofesije, ker se dolgo časa nikjer na svetu ni poučevalo v okviru univerzitetnega študija in raziskovalo na univerzah in univerzitetnih inštitutih. V prvem desetletju obstoja Višje šole za socialne delavce je bila takoimenovana metodika socialnega dela strokovno jedro poučevanja socialnega dela in edini specifično strokovni predmet v predmetniku šole. Z učbenikom metodike socialnega dela izpod peresa Katje Vodopivec se je utrdilo konceptualno jedro te posebne stroke. Po predavanjih njegove avtorice so nastali zapiski Kako pišemo diplomsko nalogo (1961), ki je prvo besedilo s področja metodologije raziskovanja v socialnem delu pri nas.Temu so se pridružila skripta o anketni metodi (Živko Šifrer, 1964). Približno istočasno je Bernard Stritih prispeval gradivo za študente na praksi Navodilo za operativno analizo v socialnem delu (verjetno 1965). Vse to so bili koraki k ustvarjanju metodologije raziskovanja v okviru avtonomne vede o socialnem delu. Ameriški Friedlanderjev učbenik metodike socialnega dela, katerega prevod je priporočil Bernard Stritih, ki je nato napisal tudi uvod vanj in bil zaradi odklona v smeri »buržoaznega pojmovanja« socialnega dela v nemilosti pri tedanjem vodstvu šole, je raziskovanje v socialnem delu uvrščal še med »pomožne metode« socialnega dela, skupaj z upravnim delom. Raziskovanje naj bi rabilo le pridobivanju operativnih podatkov za usmerjanje socialnega dela s posameznikom, skupino ali skupnostjo. Raziskovanje je po tem pojmovanju umeščeno v okvir določenega metodičnega postopka ali strokovnega delovanja, akcije, kot informacijska podpora temu delovanju in ne kot njegova evalvacija ali refleksija. O raziskovalno-teoretski kritični refleksiji stroke kot celote, njenih področij ali vidikov tu še ni besede. Lahko torej rečemo, da je bila zavest o tem, da je raziskovanje, kakor koli že, sestavni del mlade stroke, prisotna na samem začetku razvoja socialnega dela pri nas. Raziskovanje je tudi potekalo - v okviru diplomskih nalog študentov, v obliki »operativnih analiz«, ki so jih izvajali socialni delavci v praksi v različnih ustanovah in organizacijah in v obliki individualnega »kabinetnega« študijskega raziskovanja učiteljev na šoli za socialne delavce, raziskovanja, ki so ga pozneje, da bi razmejili sredstva iz blagajn tega in onega financerja, imenovali »raziskovanje, povezano s študijskim procesom«,v nasprotju z»drugim raziskovanjem«, ki je bilo, čeprav navidez rezidualna kategorija, poglavitni prejemnik namenskega raziskovalnega denarja. Učitelji so raziskovalne ugotovitve diplomantov in praktikov vključevali v oblikovanje študijskih načrtov svojih predmetov in v pedagoški proces. Tako je že dolgo preden je bila v okviru VŠSD izvedena prva formalna raziskava, v zametkih v omenjenih oblikah potekalo raziskovanje v okviru stroke; potekala je tudi komunikacija o raziskovalnih ugotovitvah »operativnih analiz« in »kabinetnega raziskovanja« v okviru rednega in izrednega študija na šoli, v okviru strokovnih seminarjev, kjer so se srečevali praktiki med seboj in z učitelji šole in z univerzitetnimi učitelji in raziskovalci (zlasti Inštituta za kriminologijo). Komunikacija je potekala tudi v okviru strokovnih glasil, zlasti Vestnika socialnega varstva (pozneje Vestnika delavcev na področju socialnega dela, ki je bil predhodnik sedanjega Socialnega dela). To dogajanje jasno kaže, da si stroke ni mogoče misliti brez raziskovanja; to se dogaja v takem ali drugačnem okviru in obliki, vendar ni strokovne prakse brez raziskovanja, naj bo to še tako rudimentarno. Prva formalna raziskava, izvedena v okviru Višje šole za socialne delavce, je bila raziskava »Možnosti za uvedbo prostovoljnih sodelavcev v socialno delo«, izvedena leta 1969 pod vodstvom Alenke Šelih in s sodelovanjem sedmih učiteljev in sodelavcev šole. Metodološko je šlo za pregled praks pri uvajanju prostovoljnih sodelavcev v več zahodnih državah na osnovi obstoječe pisne dokumentacije. Ni mogoče dovolj poudariti daljnovidnosti in daljnosežnosti izbire raziskovalne teme. Ne gre spregledati tudi usmeritve na zahodno, »kapitalistično« strokovno prakso, kar po eni strani kaže na presojo raziskovalcev o relevantnosti zgledov, po drugi strani pa vendarle na določeno odprtost režima, ki je tako usmeritev dopustil. Kot močno poudarjena rdeča nit se raziskovanje prostovoljstva na področju socialnega dela vleče od tedaj do danes v časovnem razponu štirideset let. Ugotovitve in priporočila te raziskave so še danes vključeni v smernice za delo s prostovoljnimi sodelavci različnih služb in organizacij in so sestavni del dobre prakse na področju prostovoljstva v socialnem delu. Izbor teme te prve raziskave priča tudi o odprtem pojmovanju socialnega dela, ki naj bi se ne zapiralo v institucije in bi- z rokratske postopke, ampak naj bi se razvijalo kot v skupnost odprta in s skupnostjo pulzirajoča stroka v tesni povezavi strokovnjakov z nestro- g kovnjaki dobre volje. e Z vidika danes že desetletje tudi pri nas uveljavljenega univerzitetnega študija socialnega dela, ki ga imamo za normalno stanje stvari, se zdi skoraj neverjetno, da smo si že ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja skupaj z drugimi jugoslovanskimi višjimi šo- 99 lami za socialno delo začeli prizadevati za uvedbo visokošolskega študija socialnega dela. V tem času je ljubljanska šola organizirala tudi plodno posvetovanje Skupnosti jugoslovanskih višjih šol za socialno delo (Portorož, 1972), na katerem smo prav učitelji ljubljanske šole zastavili vprašanje o naravi teorije socialnega dela in lastne znanstvene osnove te stroke. Zdi se neverjetno, da je trajalo tako dolgo, da je bil uresničen cilj, ki smo si ga takrat zastavili, še zlasti dolgo prav v Sloveniji, ki je veljala sicer za najbolj razvito republiko. Je pa v tem kontekstu razumljivo, da se je naslednja raziskava (1972) ukvarjala prav z vprašanjem izobraževanja socialnih delavcev, z ugotavljanjem strukture njihovih strokovnih vlog, ocen študijskega programa in stališč do izobraževanja. Malo pozneje je ekipa učiteljev VŠSD preskusila svoje konceptualne in organizacijske zmožnosti pri anketiranju upokojencev, ki so dobivali dodatek za pomoč in postrežbo; pri tem smo v vzorec zajeli večji del Slovenije in izvedli osebne intervjuje, kar je bila organizacijsko zahtevna naloga. Nove možnosti raziskovanja so se odprle leta 1981, ko je Raziskovalna skupnost Slovenije definirala raziskovalno polje kriminologije in socialnega dela in sprejela v financiranje »usmerjeni raziskovalni program socialne politike in socialnega dela«. Dodelila nam je sredstva v višini nekaj manj od polovice enega polnozaposlenega raziskovalca na leto, kar je bila seveda bolj simbolična vsota, s katero nismo mogli pokriti obsega dejansko izvedenega raziskovalnega dela. Pomembnejši od tega skromnega stalnega vira financiranja je bil simbolni pomen dejstva, da smo se uvrstili kot enakopraven izvajalec raziskav med druge visokošolske in raziskovalne ustanove. To nam je bila pomembna spodbuda, zavedali pa smo se tudi s tem povezane odgovornosti za vzdrževanje in razvijanje raziskovalne dejavnosti na našem strokovnem področju. Že v prvih petih letih smo pretežno v okviru teh sredstev izvedli 15 raziskav, v desetletju do vključno 1989 pa skupaj 44 raziskav, to je več kot 4 raziskave na leto. Za majhen kolektiv približno desetih učiteljev-raziskovalcev, ki se jim je občasno pridružil kakšen zunanji sodelavec, je to lep dosežek. Leta 1985, ko smo stopili v četrto desetletje razvoja šole, je bil po spretnem prizadevanju tedanjega vodstva šole (dekan je bil Bernard Stritih) spremenjen zakon o Višji šoli za socialne delavce in nam je bila priznana pravica do »drugega«, to je pravega raziskovalnega dela za različne naročnike. Šola je bila vpisana v register raziskovalnih organizacij. V vsebinskem oziru so raziskave, kot je zahtevala opredelitev programa, pokrivale področje socialnega dela in socialne politike, vendar je po številu raziskav prevladovalo področje socialnega dela. Pri preučevanju socialne politike smo se posvečali osnovnim vprašanjem: temeljnim konceptom, odnosu med socialno politiko in pravom, socialno politiko in gospodarstvom, socialnim korektivom. Poseben večleten projekt je bil namenjen zbiranju gradiva za zgodovino socialnega varstva med obema vojnama, v NOB in povojni izgradnji. Znotraj socialnega dela je bilo največ raziskav o prostovoljnem delu in skupinski dinamiki, predvsem v skupinah otrok in mladine, povezano s praktičnimi projekti dela z mladino; poleg tega pa o svetovalnem delu z družinami in medsebojni pomoči med ljudmi v lokalnih okvirih. Te raziskave so bile koncipirane kot akcijske, v njih se je raziskovanje prepletalo s praktičnim delom z otroki, mladino in starejšimi bodisi v socialno-terapevtskih kolonijah bodisi v okviru krajevnih skupnosti. Ob tem smo razvili metodologijo akcijskega raziskovanja kot raziskovalnega pristopa, ki združuje praktično delo in njegovo raziskovalno spremljanje in ki je posebej primeren za refleksijo praktične stroke. Poleg tega pa je bilo za to obdobje značilno prizadevanje za definiranje specifičnosti socialnega dela kot stroke in vede in njene raziskovalne metodologije ter raziskovanje profesionalizacije socialnega dela. Vse to kaže, da so bile raziskave tesno povezane s praktičnimi smotri kakor tudi z uveljavljanjem stroke in vede o socialnem delu med drugimi strokami in znanstvenimi disciplinami. Omenimo naj tudi, da je bil že v sedemdesetih letih v študijskem programu nekdanji predmet »statistika« preoblikovan v predmet »metodologija raziskovanja v socialnem delu«. Tako so vsi študentje pridobili osnovno metodološko znanje za raziskovanje. Študentje so bili tudi sicer na različne načine spodbujani k raziskovanju. Njihove diplomske naloge so bile v večini empirične raziskave pretežno v lokalnih okvirih. Posebna spodbuda k raziskovanju so bile tako imenovane »blok-eksperimentalne z vaje«, ki so pogosto potekale v obliki kratkih, enotedenskih skupinskih raziskovalnih projektov. Študente smo kolikor mogoče vključevali v razisko- g valne projekte šole, zlasti v akcijskoraziskovalne projekte prostovoljnega dela z otroki in mladino. Tako se je raziskovalno delo učiteljev prepletalo z raziskovalnim delom študentov tudi ob soudeležbi uporabnikov. Poudarimo naj, da sta bila tolikšna znanstvenoraziskovalna aktivnost in tako jasno zavedanje o njenem pomenu primerjalno povsem neobičajna za 99 višjo šolo, saj se je predpostavljalo, da se višje šole ukvarjajo le s poučevanjem, raziskovanje pa je bilo povezano z visokošolskim in univerzitetnim študijem. A nas je vodilo prizadevanje po vzpostavitvi visokošolskega študija socialnega dela. Znanstvenoraziskovalna dejavnost je bila tudi nujna za pridobitev znanstvenih nazivov učiteljev. Do konca osemdesetih let smo poleg drugih priprav ustvarili solidno znanstvenoraziskovalno osnovo za visokošolski program socialnega dela in izpolnili kadrovske pogoje za preraščanje šole. Po zapletih s sprejetjem visokošolskega programa in spremembi programskih zasnov - zapletih, povezanih s prehodom v nov družbeni red - je junija 1991 Znanstve-nopedagoški svet Univerze v Ljubljani, ki ga je vodil rektor Miha Tišler, potrdil predlog za spremembo programske zasnove študija za socialno delo iz višješolskega v visokošolskega. Leto za tem je bil sprejet zakon o ustanovitvi Visoke šole za socialno delo. Osnovna značilnost visokošolskega programa je bila, da je izhajal iz pojmovanja, pridobljenega prav skozi dotedanje raziskovalno delo, da socialno delo ni zgolj stroka, ki se pri praktičnem delu opira na izkustvena metodična načela,temveč znanost o enem temeljnih področij družbene prakse - o procesih medsebojne pomoči in solidarnosti v družbi, tako o formalni, organizirani pomoči kot tudi o neformalni, prostovoljni pomoči posameznikom, skupinam in skupnostim v stiskah in težavah socialne narave, torej znanost, ki se razvija s samorefleksijo in refleksijo strokovnega dela in ne zgolj z aplikacijo spoznanj »temeljnih« znanosti. Naš program je bil sodoben in mednarodno primerljiv. V študijskem letu 1992/93 smo prvič vpisali v visokošolski program redne in izredne študente. Zlasti izredni študentje, socialni delavci iz prakse, so ob koncu študija prispevali vrsto odličnih diplomskih nalog, ki so združevale podrobno poznavanje ureditve in dogajanja na posameznih področjih socialnega dela s teoretskim znanjem, pridobljenim med študijem, in analizo empiričnega gradiva. Nastale so zrele raziskovalne naloge, ki so pomemben prispevek k razvoju vede o socialnem delu pri nas in ki so delno vključene v raziskovalna poročila, nastala v naslednjem obdobju. V desetletju od 1990 do 1999 je prišlo do formalnih in vsebinskih sprememb na področju raziskovanja. Ob tranziciji je prenehala obstajati raziskovalna skupnost, nalogo usmerjanja raziskovalne dejavnosti je prevzelo ministrstvo za znanost in tehnologijo. Uveden je bil nov način poročanja o raziskavah. Medtem ko je bila prej vsaka raziskava predstavljena s samostojnim končnim poročilom, ne glede na to, ali je bilo objavljeno v strokovni periodiki ali knjižni izdaji ali ne, je bilo treba po novem ob koncu vsakega leta oddati poročilo o celotnem programskem sklopu socialne politike in socialnega dela, ki je bilo sestavljeno le iz objav na podlagi raziskovalnega dela. Zaradi tega je tako kvantitativni kot vsebinski pregled dela za to obdobje otežen, saj enota beleženja ni več posamezna raziskava,temveč poročilo o programskem sklopu za določeno leto, poročilo, v katerem so kopije objavljenih člankov ali celo samo naslovnic objavljenih monografij; razvidno je naveden samo odgovorni za ves programski sklop (običajno dekan, sedaj »skrbnik programa«), ne pa nosilci raziskav, ki se pojavljajo zgolj kot avtorji člankov. V pregledu raziskav, ki sledi, so ti sklopi podrobneje predstavljeni, tu poskušamo zajeti le temeljne vsebinske trende. Ob tem pa smo o raziskavah za druge naročnike (npr. za ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, mestno občino Ljubljana) še vedno poročali tako kot prej, tj., v obliki končnih poročil (elaboratov), navadno razmnoženih v omejenem številu izvodov. Staro shemo financiranja prek raziskovalne skupnosti, ki je bila sicer skromen, vendar stabilen vir, so zamenjale nove sheme ministrstva za znanost in tehnologijo, ko se je bilo treba ponovno spustiti v konkurenčni boj za prav tako skromna sredstva. V šoli sami so bili učitelji-raz-iskovalci dodatno obremenjeni s pedagoškim delom na visokošolskem programu. Vendar pa se je bilo treba kljub tem oviram usposobiti za naslednji korak, preoblikovanje visoke šole v fakulteto. V začetku devetdesetih let je bil namreč sprejet nov zakon o visokem šolstvu, po katerem je morala fakulteta imeti v sestavi svojega senata vsaj pet rednih profesorjev z vsaj tretjinskim delovnim časom. To pretirano zahtevno določilo, za katerega se je zdelo, da ga v danih pogojih ni mogoče doseči v kolikor toliko sprejemljivem času (in je bilo pozneje opuščeno), je slabo vplivalo na motivacijo učiteljev. Poleg tega se je šola čutila opeharjeno za fakul- z tetno stopnjo, saj je po določilih prej veljavnega zakona že izpolnila vse pogoje in bi jo bilo treba samo še formalno preimenovati v fakulteto. g Kljub neugodnim pogojem zaradi preurejanja družbe, ko so sicer odpadle ideološke plašnice, bilo pa je veliko nedomišljenih upravnih in organizacijskih sprememb, se je raziskovanje nadaljevalo v nezmanjšanem obsegu. Na področju socialnega dela se je nadaljevalo raziskovanje prostovoljnega dela in skupinske dinamike. Nov prodor na 99 najbolj abstraktni teoretski ravni je bil dosežen z aplikacijo sistemske teorije (kibernetike tretjega reda) s ključnima pojmoma samoorganizacije in avtopoeze na socialno delo in aplikacijo pojmov avtonomije in identitete. Izjemno pomembno je bilo raziskovanje psihodinamskih procesov v družinah. Nove smernice za socialno delo je dala raziskava o standardih in normativih v socialnem delu. Na tem je temeljil razmislek o konceptih izobraževanja za socialno delo, v katerega jedru naj bi bila teorija socialnega dela kot veda o ravnanju. Poleg tega smo raziskovali povsem praktične postopke v okviru rejništva, pomoči na domu, problematiko vzgoje in varstva, odnos med šolo in učenci s težavami, koncepte šolskih svetovalnih služb. Raziskava o ljudeh, ki so se zatekli k nam iz jugoslovanskih vojn in bivali pri družinah, kaže, da smo se tudi raziskovalno odzivali na aktualne izzive časa. Raziskava o stanovanjskih skupinah mladostnikov kot alternativi zavodski obravnavi in raziskava o vključevanju prostovoljcev v ustanove na področju duševnega zdravja sta utrli pot raziskovanju socialnega dela na področju duševnega zdravja. Prelomni in pionirski za to področje so bili projekti odpiranja zaprtih institucij za ljudi z dolgotrajnimi duševnimi stiskami, kakršen je bil projekt vključevanja prostovoljcev in odpiranja zavoda Hrastovec - Trate; ti so vnesli novega duha v odnos do ljudi z duševnimi težavami v družbi sploh. Leta 1992 je bil ob izteku dela v okviru programa socialne politike in socialnega dela in ob prehodu na novo ureditev financiranja raziskav objavljen zbornik raziskav z naslovom Socialna Slovenija. V njem so poleg prispevkov o področjih socialnega dela (o neformalni pomoči, o novih možnostih reševanja kompleksnih osebnih in socialnih problemov, o delu z ljudmi, ki jih ogroža alkoholizem, o skupnostnem delu, o brezdomcih), med katerimi je novost raziskovanje nasilja nad ženskami, tudi prispevki o zaposlovanju in dobrodelnosti (zlasti cerkveni) kot vprašanjih socialne politike. O socialni politiki ali socialnovarstveni politiki v prvih petih letih po osamosvojitvi sicer ni drugih raziskav. Opravljena pa je bila analiza slovenskih socialnih doktrin, predvsem katoliške. Enoumna politika se je namreč umaknila množici politik. Ta proces spreminjanja bi bilo vredno raziskovalno spremljati (npr. socialne politike strank ali politike do posameznih problemov), a videti je, da je svoj čas zahtevala tudi preorientacija raziskovalcev. Pač pa se je pojavilo novo področje, raziskovanje socialnih in kadrovskih vidikov delovnih organizacij in nato organizacij na področju socialnega varstva. Vtis imamo, da je v tem prvem petletnem obdobju desetletja od 1990-99 med raziskavami močno prevladovalo raziskovanje teorije in metod socialnega dela in se je razprl ves register od raziskav temeljnih konceptov, kot so koncepti sistemske teorije ali psihodinamike, do raziskav povsem praktičnih, operativnih postopkov, z dolžno raziskovalno metodološko refleksijo ob tem(akcijsko raziskovanje). Kažejo se zametki novih področij, ki se bodo pozneje razrasla (duševno zdravje, ženska problematika, problematika hendikepa). Raziskovanje socialne politike pa se je usmerilo v raziskovanje politik posameznih družbenih akterjev, npr. rimskokatoliške cerkve. Vse bolj jasno je postalo tudi, da se bo poleg raziskovanja socialnega dela in socialne politike pro-filiralo raziskovanje sistema socialnega varstva. Pomemben proces, pri katerem je v tem obdobju sodelovala šola, je bilo odpiranje v svet in vključevanje v mednarodno sodelovanje, zlasti v skupne evropske projekte programa Tempus. Ti so sicer imeli izobraževalne smotre, ne raziskovalnih,vendar so prispevali k širjenju zavedanja o socialnem delu v Evropi in k navezovanju mednarodnih stikov, kar se je pozneje odrazilo tudi na raziskovalnem delu. Že v naslednjem petletnem obdobju je struktura raziskav spremenjena. Način poročanja se vrne na obliko pred letom 1991 in je spet mogoče ugotoviti, katere raziskave so bile opravljene in kdo so njihovi nosilci. Opravljenih je bilo 16 raziskav. V raziskavah na področju socialnega dela je poudarek na raziskovanju, ki naj prispeva spoznanja za praktično teorijo socialnega dela; na najabstraktnejši ravni je proučevanje strategij socialnega dela, metodično poglabljanje (razgovor v socialnem delu, delo z družinami, notranji dialog v družini, razvijanje podpornih mrež), na drugi strani obravnavanje posameznih oblik socialnega dela in soci-alnovarstvenih ukrepov s sistemskih in metodičnih vidikov (posvojitve, z rejništvo, ulično delo). Kot novost se zastavi vprašanje evalvacije, tako evalvacije metod socialnega dela kot evalvacije programov in ukrepov g socialnega varstva; pojavijo se evalvacijske raziskave (evalvacija dela z družinami, evalvacija preventivnih programov centrov za socialno delo). Opazno se poveča število raziskav na področju duševnega zdravja (načrtovanje razvoja psihosocialnih služb, načela dobre prakse v teh službah, oblike bivanja za odrasle, ki potrebujejo dolgotrajno skrb in oporo, 99 raba heroina). Nadaljuje se raziskovanje neprofitnih organizacij. Raziskave iz tega obdobja dobro odražajo spremenjene pogoje družbenega okolja in stremljenja šole - željo po oblikovanju specifične avtonomne vede o socialnem delu in njene teorije na podlagi sodobnih epistemoloških spoznanj, družbene potrebe po novih oblikah dela in zaostritev družbene odgovornosti javnih služb in zasebnih organizacij. Leta 2003 je bila Visoka šola za socialno delo, potem ko je zakon o visokem šolstvu določil, da sestavljajo senat fakultete visokošolski učitelji ne glede na naziv, preimenovana v fakulteto. To je pomenilo, da lahko organizira podiplomski študij za znanstveni magisterij in doktorski študij. Po skoraj petdesetih letih obstoja šole je bil vzpostavljen celovit, zaokrožen sistem izobraževanja o vedi socialnega dela. Odpadle so ovire za konkuriranje za sredstva in povezovanje pri raziskovalnem delu doma in v mednarodnem merilu. V obdobju od 2000-2004 je bilo izvedenih 13 raziskav. Kar polovica tega pensuma so evalvacijske raziskave (projektov dela z mladino, nevladnih programov na področju ženske problematike) in projekti oblikovanja sistema evalviranja programov socialnega varstva (in metode merjenja učinkov razvojnih in preventivnih programov). Sem bi prišteli še projekt vzpostavitve modela delovanja centrov za socialno delo. Na socialnovarstveno raven sodi tudi projekt individualnega financiranja. Preostanek sestavljajo raziskave teoretskih in metodičnih vidikov socialnega dela: psihosocialna pomoč starim, delo z dementnimi, kon-tekstualne metode v socialnem delu, zmanjševanje škode pri uživalcih drog in družbeni modeli prizadetosti. Vidimo, da je prišlo do jasne preusmeritve raziskovanja od teorije in metodike socialnega dela k raziskovanju sistema socialnega varstva, programov, projektov in institucij v njegovem okviru, pri čemer je v ospredju evalvacija programov in projektov. V naslednjem obdobju se ta trend nadaljuje. V letu 2004, ko se je večina javnih sredstev za raziskovalno dejavnost začela dodeljevati na podlagi javnih razpisov agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), je Fakulteta za socialno delo na javnem razpisu dobila programsko skupino oz. raziskovalni program »Socialno delo kot nosilec procesov družbenega vključevanja in socialne pravičnosti v Sloveniji: Teoretske podlage, metodološke in metodične usmeritve in zgodovinski razvoj«, v okviru katere pa poročanje o rezultatih raziskovalnega dela spet temelji zgolj na poročanju o objavah in ne poteka v obliki klasičnih raziskovalnih poročil. Ob tem finančnem viru za izvedbo raziskav (torej sredstev ARRS), ki do neke mere še omogoča avtonomnost raziskovalcev pri izboru tem raziskovanja, je fakulteta pri pridobivanju sredstev za raziskovanje postala vedno bolj odvisna od tega, katere teme raziskovanja »zahteva tržišče«. Pri tem mislimo na razpise raznih skladov Evropske Unije - zlasti okvirih programov za raziskovanje, razpisov ministrstev, javnih naročil ipd. V okviru teh razpisov so teme raziskovanja določene na ravni politike Evropske Unije ali nacionalnih strategij in tako zajemajo tista področja, ki jih kot relevantna prepozna politika. Vedno bolj kompleksne so tudi administrativne zahteve za pridobivanje teh sredstev (zapleteni sistemi prijavljanja, spremljanja raziskovalnega dela in poročanja o delu), ki terjajo velik časovni vložek raziskovalcev. Pogosto se tako zgodi, da smo raziskovalci vsaj do neke mere prisiljeni prilagoditi »raziskovalne probleme« razpisnim pogojem sofinancerjev raziskovalnega dela, namesto da bi bilo narobe - da bi raziskovalci opozorili na problemska področja, ki jih zaznajo, in da bi financer omogočal vsaj določen del sredstev za razisko-vanjeza ta področja oz. teme. V obdobju 2005-2010, zadnjem v našem pregledu, je vpisanih kar 34 naslovov raziskav. Od tega jih je 10 s področja zasvojenosti (drog), nadaljnjih 8 pa s področja duševnega zdravja in individualnega financiranja socialnih storitev (kar je povezano s pomočjo ljudem s težavami v duševnem zdravju). Na področju zasvojenosti so raziskovali uporabo posameznih drog, ocenjevali potrebo po programih pomoči, proučevali preventivno dejavnost in obvladovanje tveganj. Na področju duševnega zdravja mimo zasvojenosti so evalvirali deinstitu-cionalizacijo v posebnih socialnih zavodih, proučevali oblike bivanja in podpore ranljivim skupinam in prispevali k oblikovanju zakona o duševnem zdravju. Področji zasvojenosti in duševnega zdravja obsegata z torej polovico vseh raziskav. Drugi polovici bi težko našli skupni imenovalec. Raziskave o so- g cialnem starševstvu kot vidiku družinskih politik, o transnacionalnem državljanstvu in dostopnosti socialnih služb za (i)migrante, o zaposlenih revnih in o potrebah po socialnih storitvah in samopomoči v primeru izrednih razmer bi sodile na področje raziskovanja socialnih politik in sistema socialnega varstva. Nekaj je povsem ad hoc raziskav (o odnosu 99 študentov do predmeta metodologije, o mladini v celjskem parku in potrebah po študijskem programu v eni od slovenskih regij). Od raziskovanja socialnega dela, njegove teorije in metodike, raziskovanja o tem, kako delati neposredno socialno delo, je ostalo bolj malo, če sploh kaj; o sistemu posvojitev (a tudi ta raziskava je na ravni sistema socialnega varstva, ne na metodični ravni) in o psiholoških vidikih stresa pri vojakih, ki so na dolžnosti v tujini. Raziskava zgodovine socialnega dela je edina, ki ima v svojem naslovu to očitno pozabljeno sintagmo. To ni znamenje poglobitve v posebne probleme teorije in metodike neposrednega socialnega dela, pač pa znamenje odvrnitve pozornosti od socialnega dela k raziskovanju sistema socialnega varstva in (delno) socialne politike v zadnjem obdobju. »Jezik socialnega dela ubesedi proces pomoči, ubesedi, kako delamo ... opiše ravnanje,« piše Gabi Čačinovič Vogrinčič (2010). Raziskave na področju socialnega dela rabijo ubesedovanju procesa pomoči v socialnem delu. To je njihov primarni smisel in namen. Socialno delo je znanost o ravnanju. Raziskuje tudi sistem socialnega varstva, organizacijo in administracijo in v naši tradiciji tudi socialno politiko ali politike, a njegova primarna naloga je raziskovanje socialnodelovnega ravnanja. Šola za socialno delo se je, kot je razvidno iz tega pregleda, do sedaj zavedala svoje osnovne naloge na področju raziskovanja in oblikovanja teorije socialnega dela. V njenem dosedanjem razvoju so nastale pomembne raziskave socialnodelovnega ravnanja. Naj bo tako tudi v prihodnje. Blaž Mesec, Liljana Rihter Viri ČAČINOVIČ-VOGRINČIČ, Gabi (2010), Soustvarjanje pomoči v jeziku socialnega dela. Socialno delo, 49, 4: 239-245. 2 MESEc, Blaž (2005), Metodologija raziskovanja s statistiko v študijskem programu socialnega dela: Oseben pogled na razvoj, Socialno delo, 44, 6:367-376. o STRITIH, Bernard (1965?), Navodilo za izvajanje operativne analize. Skripta. Ljubljana: Višja šola za socialne delavce. o ŠIFRER, Živko (1964), Kratek pregled tehnike anketiranja. Ljubljana: Višja šola za m socialne delavce (skripta, 68 str.). < VODOPIVEC, Katja (1961), Kako pišemo diplomsko nalogo. Ljubljana: Višja šola za socialne delavce. Pomembnejše objave: > MILOŠEVIČ-ARNOLD, Vida. Nekateri problemi rejništva v Sloveniji. Soc. delo, 1983, Ietn. 22, št. 3/4, str. 87-100. [COBISS.SI-ID: 2344293] 99 i MILOŠEVIČ-ARNOLD, Vida. Rejništvo v SR Sloveniji. V: JOGAN, Maca, FISCHER, Jasna, KONČAR, Polonca, BUČAR, Maja, RENER, Tanja, BOH, Katja, 0 MILOŠEVIČ-ARNOLD, Vida. Ženske in diskriminacija, (Človek - družina -družba). 1. natis. Ljubljana: Delavska enotnost, 1986, str. 138-153. [COBISS. SI-ID: 604773] MILOŠEVIČ-ARNOLD, Vida. Razvoj rejništva v Sloveniji. Rejniški glas., 1988, letn. 2, posebna številka, str. 9-17. [COBISS.SI-ID: 608101] MILOŠEVIČ-ARNOLD, Vida. Developments in foster parenting in Slovenia. V: -GA-LAWAY, Burt (ur.), MAGLAJLIC, Dada (ur.), HUDSON, Joe (ur.), HARMON, Patricia (ur.), MACLAGAN, John (ur.). International perspectives on specialist foster family care. St. Paul,: Human Services Associates, cop. 1990, str. 96-98. [COBISS.SI-ID: 547173] Metodologija akcijskega raziskovanja v socialnem delu Vodja raziskave: Blaž Mesec Sodelavca: Vito Flaker, Bojan Baskar Višja šola za socialne delavce, 1982, 5 + 303 str. Leta 1975 se je s terapevtsko kolonijo na Rakitni začela v Sloveniji v okviru Inštituta za sociologijo in filozofijo in Višje šole za socialne delavce vrsta raziskovalnih projektov in praktičnih akcij na področju socialnoterapev-tskega dela z otroki in mladino. Tesno povezan s temi projekti je koncept akcijskega raziskovanja (AR). Namen te teoretske metodološke raziskave je bil premisliti koncept AR, ki ga je prvi opredelil K. Lewin in ki je po njem doživel različne konceptualizacije. V raziskavi so predstavljena in kritično analizirana pojmovanja akcijskega raziskovanja K. Lewina, F. Haaga, H. Moserja, pojmovanje odnosa med teorijo in prakso J. Habermasa, pojmovanje raziskovanja P. Freira, posebej odnos med akcijskim raziskovanjem in skupinsko dinamiko in modeli transfera znanja v socialnem delu. Analiza Lewinovega pojmovanja kaže, da je pojmoval AR eksplicitno kot primerjalno raziskovanje družbenih akcij in ne kot novo metodo, implicitno pa je prispeval elemente za poseben način organizacije raziskovanja, ki bolje kot drugi načini omogoča neposredno uporabo spoznanj v praksi in spreminjanje ustaljenih vzorcev ravnanja. Osrednji del raziskave z je namenjen kritiki aktivistične reinterpretacije tega koncepta kot nove metodološke paradigme, nasprotne »tradicionalni metodologiji«, »nove g epistemologije«, »kritične družbene vede« in podobno. Kritiki »tradicionalne metodologije«, za katero naj bi bilo značilno zatiranje subjektov po raziskovalcih, namreč s postavitvijo emancipacije kot kriterija resničnosti spoznanj izenačijo svoje pojmovanje s pojmovanjem »partijne znanosti« v okviru marksistične ideologije. 99 i o o FLAKER, Vito. Prispevki k slovarju akcijskega raziskovanja. V: CERAR, Marjeta (ur.), MARENTIČ-POŽARNIK, Barica (ur.). Akcijsko raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: zbornik kolokvija, [Ljubljana, 9. november 1989]. Ljubljana: Slovensko društvo pedagogov, 1990, str. 21-32. [COBISS.SI-ID: 292709] MESEC, Blaž. Akcijsko raziskovanje med socialnim inženirstvom in revolucionarnim aktivizmom. Soc. delo, 1993, let. 32, št. 1/2, str. [61]-90. [COBISS.SI-ID: 73454336] MESEC, Blaž. Model akcijskega raziskovanja. Soc. delo, 33, št. 1 (1994), str. 3-16. [COBISS.SI-ID: 299613] MINIMI Različne oblike varstva in vzgoje otrok v mestnih krajevnih skupnostih (1. faza) Vodja raziskave: Bernard Stritih Sodelavke in sodelavec: Maja Vojnovič, Pavla Rapoša Tajnšek, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Vito Flaker Višja šola za socialne delavce, 1982, 102 str. V raziskovalno nalogo so vključeni trije raziskovalni projekti. Prvi je povezan s skupnostnim varstvom in vzgojo (skupnostno delo, igre na ploščadi, krajevna skupnost Urške Zatler). Drugi je delo z varstvenimi družinami (mesto, ki ga ima komercialno družinsko varstvo v skupnosti). Tretji pa je akcijski eksperiment z novimi oblikami neinstitucionalnega varstva in vzgoje. Vstop v polje raziskovanja/akcije je izražen v dveh dimenzijah: prva je dimenzija družina-vrtec in različne oblike otroškega varstva. Druga dimenzija je dimenzija formalne organiziranosti otroškega varstva in vzgoje. Vstop raziskovalcev na to polje ima v prvi fazi namen opisati oblike neinstitucionalnega otroškega varstva in vzgoje, v drugi pa doživeti in raziskati protislovja. Raziskava je tudi akcijski eksperiment, ki lahko poruši odnos sil v raziskovalnem polju, in prav to porušenje ravnotežja omogoča prisotnim na polju spoznavati sile, ki so delovale v kvazistacionarnem ravnotežju, oziroma protislovja, ki so bila v prehodnem stanju prikrita. Raziskovalni pristop torej nima namena z vnaprej postavljati problema in ga z raziskovanjem razrešiti (ali vsaj ponuditi rešitev), temveč prav narobe - skupaj z udeleženci raziskovalne g akcije odkriti problem. Raziskovalni cilji so zlasti: raziskovati polje neinstitucionalnega otroškega varstva, raziskovati in ugotavljati probleme pri organiziranju nekaterih oblik neinstitucionalnega otroškega varstva in raziskovati vsebino neinstitucionalnih vzgojnovarstvenih oblik oziroma 9 ugotoviti dejansko vsebino tovrstne dejavnosti. 99 i o o ČAČINOVIČ VOGRINČIČ, Gabi. Šola more sprejeti drugačnega otroka le, če zmore pristati na individualnost slehernega otroka. V: JELENC, Zoran (ur.). Drugačnost otrok v naši šoli: zbornik s strokovnega posvetovanja, ki je bilo v Ljubljani, 17. in 18. septembra 1986. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, 1987, str. 82-84. [COBISS.SI-ID: 14435072] MESEC, Blaž. Kako dober je novi postopek za sprejem otrok v dnevno varstvo v vzgojnovarstvene organizacije. Vzgoja izob., 1985, let. 36, št. 9-10, str. 415424. [COBISS.SI-ID: 120421] Socialna politika kot funkcija združenega dela I (Socialna politika in socialno delo v socialistični samoupravni družbi, 1982) Vodja raziskave: Pavla Rapoša Tajnšek Višja šola za socialne delavce, 1982, 44 str. Namen raziskave, ki naj bi potekala v dveh delih, je bil analiza socialne politike v delovnih organizacijah. Raziskava naj bi proučila povezanost ekonomske in socialne politike v podjetjih, posebno pozornost pa naj bi namenila vlogi in nalogam socialnega dela v podjetjih. V prvem letu raziskave je bila načrtovana analiza pojmov in pregled dotedanjih raziskav, zato se poročilo o tem, prvem delu raziskave omejuje na pregled literature in teoretskih konceptov o socialni politiki in socialnem delu v delovnih organizacijah. Predstavljeni so tehnološki, organizacijski, ekonomski in politični faktorji, ki so vplivali na razvoj socialne politike in socialnega dela v podjetjih. Empirična raziskava je bila predvidena v drugem letu raziskave (1983), zaradi spremembe krovnega raziskovalnega projekta »Socialna politika in socialno delo v socialistični samoupravni družbi« pa je bil ta del izločen iz nadaljnjega raziskovalnega projekta. 1 o Pomembnejše objave: z s RAPOŠA-TAJNŠEK, Pavla. Socijalni rad u organizacijama udruženog rada. V: Zbornik radova III kongresa socijalnih radnika Jugoslavije: socijalni rad u sa-moupravnom socijalističkom društvu. Beograd: Savez društava socijalnih radnika Jugoslavije, 1982, str. 136-140. [COBISS.SI-ID: 877413] RAPOŠA-TAJNŠEK, Pavla. Delovno področje socialnega dela v OZD: (problemi e profesionalne identitete). Soc. delo, 1988, letn. 27, št, 1, str. 11-23. [COBISS. SI — ID: 292449] 9 RAPOŠA-TAJNŠEK, Pavla, VOJNOVIČ, Maja. Socialna funkcija združenega dela, so- -cialna politika in socialno delo v OZD. Soc. delo, 27, št.1 (1988), str.24-29. [COBISS.SI-ID: 29247744] 0 FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO > "O O t/5< > šl i z sj y>< m S- r "o Ln I <

_ 70 £ > =! D hj ^ c/x . p f uj orci ^ tu Li "a 00 s M < 1 ft) 00 OO — o cr n . . ° ¥ ca § t/5 ft) t/5 ^ Ln c' R * a fD Ul tO o tO tO ft)_ Q_ fD t/5 O O 22 MINIMI Socialno skrbstvo med NOB in v povojni izgradnji (1940-1950) v Sloveniji (Socialna politika in socialno delo v samoupravni socialistični družbi, 1985) Vodja raziskave: Anton Kikelj Sodelavka in sodelavec: Milena Tanaskovic Lamut, Franc Stopajnik Višja šola za socialne delavce, 1985, 417 str. Namen (zbrati čim več podatkov o socialnem skrbstvu in jih urediti v celoto, ki naj bi bila čim bolj veren prikaz takratnega stanja) in metoda (zbiranje različnih pisnih virov organov odpora) sta enaka kot v prvem delu raziskave, izvedenem leta 1984. Izbor virov je razširjen na dokumente o socialnem skrbstvu pred začetkom druge svetovne vojne. Zaradi pomanjkanja primarnih virov je uporabljenih veliko sekundarnih: časopisi, knjige, zborniki. Uporabljeni so tudi ustni viri. Pri zbiranju so sodelovali študenti in študentke. Raziskava prikazuje stanje in razvoj od leta 1940 do 1945 v Šaleški dolini, Litiji, Dravski banovini, Ljubljanski pokrajini in Prekmurju in ugotavlja idejne in strokovne temelje socialnega dela, ki so bili postavljeni v tem obdobju. Za ta čas in prostor so značilni različni družbeni sistemi in različna okupacijska območja. Raziskava poleg socialnega skrbstva zajema socialno politiko in socialno delo. Prikaže vlogo socialnega področja v vojnih razmerah in ob urejanju razmer po vojni. Podani so predlogi za z nadaljnje raziskovanje. Raziskava ima velik zgodovinski pomen za socialno politiko in socialno delo, posebej za socialno delo v izrednih razmerah. g Z didaktičnega vidika je prispevek k vključevanju študentov v raziskovalno delo. V povezavi z raziskavo so nastale številne diplomske naloge. d e Pomembnejše objave: KIKELJ, Anton. Solidarnost in prostovoljno socialno delo v Dravski banovini in v Ljubljanski pokrajini: (od leta 1848 do 1945). Soc. delo, 1985, letn. 24, št. 3/4, str. 417-440. [COBISS.SI-ID: 2347109] 1 Mladinske delovne akcije med krizo in perspektivo Mladinske delovne akcije v SR Sloveniji v letu 1984 Nosilca raziskave: Zoran Pavlovic, Vito Flaker Sodelavke in sodelavci: Marjetka Dovar, Srečo Dragoš, Tomo Golob, Boris Kononenko, Janko Lah, Radmila Pavlovic, Mojca Rugelj, Slavica Šaupert, Miha Šipec Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Višja šola za socialne delavce, 1985, 250 str. Raziskava o mladinskih delovnih akcijah (MDA) zajema poletno bri-gardirsko sezono akcij leta 1984 v Sloveniji. Cilja avtorjev sta opisati akcije in izluščiti probleme, ki so lastni temu fenomenu. Delo ima štiri poglavja. V prvem so predstavljene že izvedene raziskave o MDA, večinoma hrvaških avtorjev: Rudija Supka, Vladimirja Obradovica in Miroslava Jilka. Knjiga Rudija Supka Mladina na poti bratstva (1963) je predstavljena kot »najbolj kompleksno in temeljno delo na tem področju«. V drugem poglavju so pojasnjena metodološka izhodišča. Avtorja izhajata iz tradicije akcijskega raziskovanja (Freire, Gilli), njuna metodologija pa je kvalitativna, saj je sama raziskava zamišljena kot »eksplora-tivna predfaza možnega akcijskega nadaljevanja«. Namen je izvedeti čim več o MDA in njenih protislovjih ter ta protislovja problematizirati. Najbolj zajetno je tretje poglavje, posvečeno rezultatom. Razdeljeno je na dva dela. V prvem avtorja obravnavata podatke, ki sta jih dobila z intervjuji, v drugem pa poročila opazovalcev, ki so se akcij udeležili. Na podlagi intervjujev obravnavata statistične podatke o MDA, položaj, ureditev in materialne razmere MDA, kaj brigadirji počnejo, organizacijsko strukturo MDA, odnose in skupinsko kulturo na MDA. Rezultati analize poročil opazovalcev z udeležbo (podnaslov »pogled na akcije od znotraj«) pa temeljijo na dnevniških zapiskih, zato ponujajo celovitejšo in bolj plastično podobo skupnosti, čeprav po drugi strani morda niso tako reprezentativni. Spremljamo konstituiranje skupine, skupinsko dinamiko v MDA, spremembe v čustvenem ozračju med brigadirji, motivacijske zakonitosti, mehanizem delovne skupine. V zadnjem poglavju so strnjeni sklepi. Avtorja raziskujeta vzroke za domnevno krizo MDA. Ugotavljata, da so k družbenemu razvrednotenju in marginali-zaciji MDA pripomogle gospodarske težave (namesto velikih povojnih evforičnih akcij graditve socializma je bila zdaj vse bolj v ospredju zadolženost), temeljna idejna kriza in pomanjkanje perspektive (samoupravljanje ne prepriča). V knjigo je vključen dodatek Sreča Dragoša o samoupravljanju in motivaciji na MDA. Delo je pomemben vpogled v mladinske delovne akcije leta 1984 v Sloveniji. Pomembnejši objavi: FLAKER, Vito, PAVLOVIC, Zoran. Mladinske delovne akcije med krizo in perspektivo: (MDA v SR Sloveniji v letu 1984). Ljubljana: Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, Center za mladinsko prostovoljno delo, 1985. 250 str., ilustr. [COBISS.SI-ID: 5236281] FLAKER, Vito. Poskus opredelitve MDA kot raziskovalnega problema: Ziherlovi dnevi - Mladina kot dejavnik razvoja. Teor. praksa, 1986, let. 23, št. 4/5. [COBISS. SI-ID: 286053] "C r e g e o r a z s k o v > n e g o o e 0 9 6 9 1 O O Metode in oblike medsebojne V • | | v • pomoči med občani Vodja raziskave: Blaž Mesec Sodelavec: Vito Flaker Višja šola za socialne delavce, 1986, 6 + 303 + 10 + 20 str. Namen raziskave je bil dvojen: proučiti oblike mladinske samopomoči v okviru dejavnosti centra za mladinsko samopomoč v Ljubljani in možnosti za razvoj mladinske samopomoči in proučiti oblike samopomoči med občani v krajevni skupnosti kot osnovo za formiranje prostovoljske organizacije, ki bi posredovala med občani, ki potrebujejo pomoč, in tistimi, ki bi jo bili pripravljeni zagotavljati kot prostovoljci. Neposredni cilj raziskave je bil torej ugotoviti, kako delujejo obstoječe oblike samopomoči med mladimi in občani v krajevni skupnosti. V prvem delu so z vidika iniciatorja najprej v obliki poročila opisani in z uporabo sku-pinskodinamičnih pojmov analizirani prvi poskusi ustanovitve centra za mladinsko samopomoč, »informalnice«, in dejavnosti v tem okviru, na drugem mestu je opisano in analizirano delovanje skupin za prostovoljno delo v vzgojnih zavodih in nakazane so možnosti za razvoj mreže sosvetovanja (terapevtske samopomoči). V drugem delu so bile v okviru intenzivnega študija primera na podlagi standardiziranih intervjujev z občani, starimi 80 let in več (n = 24) na področju ene od krajevnih skupnosti na periferiji Ljubljane proučene njihove življenjske razmere, zlasti potrebe po pomoči in oblike pomoči, ki jo prejemajo. Poleg tega je bilo na podlagi opazovanja z aktivno udeležbo opisano delovanje krajevne organizacije Rdečega križa, katere poglavitna dejavnost je bila pomoč starejšim. Raziskava je odkrila, da starejše in mlajše generacije tipično sobivajo v družinskih hišah, kjer imajo starejši samostojna gospodinjstva vendar z možnostjo neposredne pomoči družin potomcev (»samostojnost v povezanosti«). Analiza delovanja krajevne organizacije Rdečega križa je razkrila strukturalne in funkcionalne značilnosti organizacije, oblike pomoči starejšim in metodiko in etiko prostovoljk. Ugotovitve kažejo, da ima organizacija pomembne funkcije pri zagotavljanju pomoči in povezanosti v skupnosti, prostovoljno delo pa tudi svoje omejitve. Pomembnejša objava: MESEC, Blaž. Ločeni gospodinjstvi ostarelih staršev in družine njihovega otroka v isti hiši: spregledana a pomembna oblika sožitja. Soc. delo, 1986, let. 25, št. 3, str. 193-201. [COBISS.SI-ID: 122213] Uvajanje in evalvacija prostovoljnega dela v strokovne ustanove (Socialna politika in socialno delo 1986) Vodja raziskave: Bernard Stritih Sodelavec: Vito Flaker Višja šola za socialne delavce, 1986, 79 str. Namen raziskave je bil utemeljiti smiselnost in učinkovitost načinov vodenja mladih v njihovem prostem času, ki izhaja iz potreb najstnikov, možnosti zadovoljevanja njihovih potreb pa so v nenehnem soočanju s potrebami drugih. Potrebe odraslih pri tem nimajo nobene prednosti pred potrebami otrok. Velja prej nasproten princip, odrasli so bolj sposobni samokontrole, zato jemljejo zelo resno kratkoročne potrebe otrok in najstnikov, jim poskušajo pomagati pri njihovem zadovoljevanju kratkoročnih potreb, hkrati pa so s svojo sposobnostjo samokontrole zgled za bolj dolgoročno doseganje uspešnih zadovoljitev potreb, zlasti pa zadovoljstva s samim seboj. Drugi namen raziskave je bil pokazati, da se krog oseb, ki potrebujejo pomoč ustanov socialnega varstva, nezadržno širi. V vedno večji kompleksnosti sodobne družbe osebe z večjim ali manjšim primanjkljajem skrbi družine in družinske socializacije ne dosegajo zahtev šole in so že v začetku življenja bolj izpostavljene represivnim mehanizmom šole in tudi pozneje v življenju težje izrabljajo dejanske možnosti za samostojno, produktivno življenje in za konstruktivno uveljavljanje sebe kot osebe. Raziskovalci s svojim delom poskušajo dokazati nujnost širjenja klasičnih oblik socialnega skrbstva z raznimi oblikami skupin za samopomoč, izkustvenih treningov in prostovoljnega dela. Prikaz dela v poletnem taboru rabi kot zgled takega dela in dokazuje potrebnost, izvedljivost in uspešnost drugačnih oblik dela. 9 6 9 I Skupinska dinamika in odnosi v skupnosti (Socialna politika in socialno delo 1988) Nosilec raziskave: Vito Flaker Višja šola za socialne delavce, 1988, 152 str. Namen raziskovalne naloge je študij različnih pogledov na skupinsko dinamiko, pojmov skupine, skupinskih procesov zlasti na podlagi teorij E. Goffmana in F. Guattarija. Gre za dela, ki so med drugim povezana z vprašanjem psihiatrije, dinamiko institucij, terapije itn., vendar pa je tema teh del zastavljena širše in je posebej poučna tako v svojih ugotovitvah kot implikacijah. V tej raziskavi zaradi njene hevristične narave težko govorimo o enoznačnih ugotovitvah ali zaključkih, lahko pa navedemo nekatere poudarke. Goffmanova analiza totalne ustanove daje na prvi pogled vtis, da kaj takega kot »skupinska dinamika« v totalni ustanovi tako rekoč ni mogoče. Ustroj totalne ustanove daje vtis, da oblikuje svojo skupinsko dinamiko čisto po svoje, brez večjega vpliva njenih akterjev - varovancev in osebja, po drugi strani pa obstaja tudi raven sekundarnih prilagoditev, podtalnega življenja ustanove, kjer »skupinska dinamika« cveti. Iz tega izhaja ena najbolj relevantnih ugotovitev, da za oblikovanje identitete ni pomembna zgolj identifikacija s skupino (primarna prilagoditev) ampak tudi nasprotovanje, distanciranje od skupine, njenih vrednosti, norm, tudi kršenje pravil in delovanje v nasprotju z njenimi zapovedmi (sekundarna prilagoditev). Mladinski tabor Hrastovec je bil priložnost, ki je po eni strani zahtevala razumevanje skupinske dinamike s pomočjo Goffmanovih in Guattarijevih pojmov, po drugi strani pa je v totalni ustanovi deloval kot sekundarna prilagoditev, saj pomeni znotraj institucionalnih koordinat nekaj nepredvidenega in neprevidljivega in odpira vmesne prostore v sicer trdni institucionalni ureditvi. < M n e g o o e 0 9 6 9 1 Vprašanja sodobnega prostovoljnega dela (Socialna politika in socialno delo 1988) Nosilec raziskave: Vito Flaker Sodelavka in sodelavca: Darja Zaviršek, Srečo Dragoš, Nino Rode Višja šola za socialne delavce 1988, 2 + 99 str. Namen raziskave je bil preveriti naklonjenost prostovoljcev do različnih oblik prostovoljnega dela in čim bolj natančno posneti njihovo zadovoljstvo s dotedanjimi akcijami. Hkrati so želeli testirati uporabnost Sup-kovega instrumentarija z začetka 60. let prejšnjega stoletja v takratnih razmerah. V raziskavi je bil uporabljen obširen anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz petih delov in je obsegal 142 spremenljivk. Poskušal je zajeti vse morebitne razlike, saj so raziskovalci nameravali raziskavo izvesti na celotnem ozemlju takratne Jugoslavije, kar se je pozneje izkazalo za neizvedljivo in je raziskava potekala le v Sloveniji. Prvotno zastavljen vprašalnik se je na več mestih izkazal za nesmiselnega, bil je preobširen, kar je oteževalo anketiranje in nižalo kvaliteto podatkov. Pozneje je bil vprašalnik skrajšan, a je ohranil prvotno strukturo. Raziskava je potekala v letih 1987 in 1988 in je pokazala, da so anketiranci v glavnem zadovoljni z mladinskimi delovnimi akcijami. Vendar za oceno stališč mladih do mladinskih delovnih akcij in problemov okoli njih ne moremo dobiti relevantnih odgovorov prostovoljcev, saj so ti že selekcionirani po svojem stališču do dejavnosti. Da bi dobili odgovore na ta vprašanja, bi morali raziskovanje usmeriti v celotno populacijo mladih. Raziskava je pokazala, da je med anketiranci največje zadovoljstvo z odnosi z ostalimi prostovoljci. Zadovoljstvo anketirancev je v največji meri odvisno od odnosov na bazi in med prostovoljci, v letu 1988 tudi od odnosov med prostovoljci iz različnih baz. Izmed različnih oblik prostovoljnega dela, ki so bile navedene v anketi, so anketiranci navajali, da bi se najraje udeležili akcije, ki bi trajala dlje časa, tj., tri tedne bi delali, četrti teden pa bi v okviru akcije preživeli na počitnicah. Ti podatki potrjujejo hipotezo, da mladinske delovne akcije prevzemajo vlogo poceni počitnic. Po tej hipotezi se tovrstnih akcij udeležujejo mladi iz manj premožnih družin, ki si počitnic drugače ne morejo privoščiti. Glavna motivacija za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah bi bila po tej hipotezi spoznavanje novih krajev in ljudi. Do taborov so anketiranci neodločeni. Premik je opazen v letu 1988, ko so anketiranci o taborih bolj ozaveščeni in imajo o njih izdelano mnenje. V tem letu je opazen porast tistih, ki so izjavili, da se taborov ne bi udeležili. V letu 1988 so opazni tudi premiki v vrednotenju strokovnih akcij (leta 1987 je 25,8 % vprašanih trdilo, da se tovrstnih akcije ne bi udeležilo, leta 1988 pa je bilo takih 19,3 %). Anketiranci so zelo kritični do akcij, na katerih bi bilo ukinjeno tekmovanje. Pomembnejša objava: FLAKER, Vito. Svetovna deklaracija o prostovoljnem delu. Soc. delo, 1991, Ietn. 30, št. 1-2, str. 91-93. [COBISS.SI-ID: 956005] Akcijskoraziskovalni projekti kot oblike skupnostnih psihosocialnih intervencij (Socialna politika in socialno delo 1988) Nosilec raziskave: Blaž Mesec Višja šola za socialne delavce, 1988, loč. pag. Namen dveletne raziskave je eksplicirati prispevek akcijskoraziskoval-nih projektov, izvedenih v Sloveniji v obdobju od 1975-1985, k teoriji skupnostnih akcij kot posebne vrste skupnostnih intervencij v družbene sisteme. Kot najširši okvir za obravnavo psihosocialnih intervencij je bila izbrana skupnostna psihologija. Zato je bila prva naloga pregledati nekatere konceptualizacije skupnostne psihologije, sledijo pa osnovni koncepti na tem polju. Podan je pregled nekaterih teorij ekološke psihologije (Barker, Bronfenbrenner, Kelly Moos) in sistemske teorije (klasične sistemske teorije po Bertalanffyju, Luhmanovega pristopa in novejše sistemske epistemologije). Prikazano je tradicionalno pojmovanje preventive in v tem okviru izdelana večdimenzionalna klasifikacija oblik preventive, temu pa sledi kritični pretres tradicionalnega pojmovanja preventive s stališča depsihiatrizacije. V tem pojmovnem okviru sta obravnavana pojma socialne kompetentnosti in obremenilnih situacij. V poglavju o skupnostnih intervencijah so prikazane klasifikacije socialnih intervencij po Hornsteinu, tipologija intervencij po Blake-Moutonu in klasifikacija po Murrellu. Od posameznih intervencij 2 so opisane konzultacija in usposabljanje. o C f Pomembnejše objave: MESEC, Blaž. Vrste akcijskih raziskav. Soc. delo, 1988, let. 27, št. 2, str. 93-102. [CO-BISS.SI-ID: 8723970] STRITIH, Bernard. Taborništvo, skavtizem, duhovnost. Tabor (Ljubl., Tisk. izd.). [Ti- 9 skana izd.], 37, št.1 (1992), str.10-11; št.2 (1992), str.8-9. Portret. [COBISS.SI- 9 ID: 37196288] 2 O O STRITIH, Bernard. Možnosti skupnostnega dela za reševanje problematike uživanja drog. Zdrav Vestn, 61, št.3 (1992), str.141-144. [COBISS.SI-ID: 30550016] STRITIH, Bernard. »Hej, fantje, tako ste skrivnostni, da si bom mislil vse mogoče...«: skupnostno delo kot dopolnilo institucijam. Delo (Ljubi.), 34, št.108 (13.V.1992), str.15. [COBISS.SI-ID: 31398400] Predlog metodološke rešitve za programiranje razvoja kadrovske strukture in ugotavljanje njenega vpliva na socialno problematiko (Socialna politika in socialno delo 1990) Vodja raziskave: Marija Ovsenik Višja šola za socialne delavce, 1990, loč. pag. Prikazani so rezultati empirične raziskave, usmerjene v ugotavljanje obsega in alokacije »tehnološke neustreznosti« zaposlenih v Sloveniji in prognoze te problematike do leta 2000. V namen študije je bil izdelan vprašalnik, ki je bil poslan 150 naključno izbranim proizvodnim delovnim organizacijam, razporejenim enakomerno tako po panogah dejavnosti kot tudi po geografskih regijah. Glavni cilj je bil najti odgovor na vprašanje, v kolikšni meri že ali pa še ne ustreza tistim stopnjam tehnološke razvitosti, ki so jih slovenske delovne organizacije že takrat predvidevale doseči do leta 2000 (primerjanje tehnološke ozaveščenosti po eni strani in kadrovske ozaveščenosti po drugi strani - seveda s pogledom v leto 2000). Za merilo ustreznosti evolucije kadrovskih struktur v evoluciji tehnoloških struktur je bil v tej študiji uporabljen Auerhanov model kvalifikacijskih struktur delovne sile na posameznih stopnjah tehničnega razvoja v odstotkih (J. Ovsenik, 1979). Podatki raziskave kažejo, da v slovensko gospodarstvo postopno že prodira zavest, da je tehnološki z napredek na najvišjih stopnjah neizogibno vezan tudi na znanstvene profile. Zato se ponekod že odraža primanjkljaj znanstvenih delavcev, g četudi še zelo sramežljivo. Primerjava z Auerhanom pa pove, da na tem področju slovensko gospodarstvo nikakor ne namerava dosegati teh modelnih normativov in da zbuja vtis, da misli tehnološko napredovati ob velikih kadrovskih neskladjih in primanjkljajih strokovnjakov vseh vrst oziroma kvalifikacijskih kategorij. Protislovja se torej jasno pokažejo med aspiracijami po tehnološkem razvoju in stanjem kot tudi politiko izobraževanja. S tem ko si slovensko gospodarstvo ne ustvarja kadrovske kvalifikacijske strukture, potrebne za tehnološki razvoj in socialni napredek, pa se SRS izpostavlja tveganju, da bo njen tehnološki razvoj bistveno oviran in nedosežen. Pomembnejša objava: OVSENIK, Marija. Prognoziranje kadrovske strukture do leta 2000. Organ. kadri, 1992, št., str. 294—299. [COBISS.SI-ID: 234853] Razvoj mladinskega prostovoljnega dela - Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate (Izboljšanje in varstvo zdravja ter socialne varnosti: Kvaliteta življenja Slovencev) Nosilec raziskave: Vito Flaker Sodelavki: Diana Jerman, Darja Zaviršek Višja šola za socialne delavce, 1990, 56 + 8 str. Najprej je podan pregled in povzetek literature na temo stanovanjskih skupin. Sledi prikaz dogajanja na poletnem taboru Hrastovec. Zapaža-nja udeležencev tabora so naslovili »Evalvacijske teme«, ki so na pol poti med reproduciranjem situacij in intervencijo. Nato so podani rezultati in ugotovitve, problemi in protislovja pa predlogi in načrti ustanavljanja stanovanjskih skupin. V zaključnem delu je podana izčrpna bibliografija na temo stanovanjskih skupin in skupnostne skrbi na področju duševnega zdravja. Štiriletna raziskava se zaključuje s ponovno opredelitvijo osnovnih ciljev dela na področju duševnega zdravja, ki so deinstitu-cionalizacija, normalizacija življenja duševno prizadetih, avtonomno (samostojno) življenje, državljanske in človeške pravice duševno prizadetih, novi akterji na področju skrbi za duševno prizadete (skupine za samopomoč, skupine svojcev, prostovoljne organizacije itn.). z s k O Pomembnejše objave: g LAMOVEC, Tanja, FLAKER, Vito. Kaj je duševna bolezen?. Soc. delo, 1993, let 32, št. 3/4, str. [87]-92, ilustr. [COBISS.SI-ID: 73493248] d FLAKER, Vito. Zagovorništvo v akciji - proces emancipacije. Soc. delo, 1993, let. 32, št. 3-4, str. [39]-51. [COBISS.SI-ID: 8549] LAMOVEC, Tanja, FLAKER, Vito. Izkušnja pekla in nebes: Odbor za zaščito norosti. Delo (Ljubl.), 20.II.1993, letn. 35, št. 41, str.28. [COBISS.SI-ID: 39982848] 0 Socialna Slovenija (Socialna politika in socialno delo, 1991) Vodja raziskovalne skupine: Andreja Kavar Vidmar Raziskovalke in raziskovalci: Gabi Čačinovič Vogrinčič, Vito Flaker, Anton Kikelj, Blaž Mesec, Vida Miloševič, Marija Ovsenik, Pavla Rapoša-Tajnšek, Bernard Stritih, Srečo Dragoš, Darja Zaviršek, Milko Poštrak Višja šola za socialne delavce, 1991, 163 + 7 str. Namen programskega sklopa je bil podati podobo »socialne Slovenije«, to je stanja in problemov socialnega dela v Sloveniji: podobo teoretskih konceptov, teorij ravnanja, metod, definicije področij dela in organizacijskih ter institucionalnih značilnosti te dejavnosti. V poročilu je podan pregled objavljenih del, ki obravnavajo nekatera področja socialnega dela in socialne politike. Osnovna vprašanja teorije socialnega dela in razvoja stroke nasploh. Na to področje segajo prispevki o sistemski teoriji socialnega dela (G. Čačinovič Vogrinčič), samoorganizaciji in av-topoezi (B. Stritih) kot tudi razmišljanje o svetovalni in kontrolni funkciji socialnega dela (G. Čačinovič Vogrinčič). S tem povezano je vprašanje koncepta izobraževanja za socialno delo (G. Čačinovič Vogrinčič). V ta sklop sodi tudi disertacija o metodi akcijskega raziskovanja (B. Mesec). Problematika socialnega dela z družino in pomena družinske dinamike za socialno delo je drugo osrednje področje obravnave, s prispevki o notranjedružinskih odnosih in o družini kot konfliktni skupini (G. Čačinovič Vogrinčič). Tesno povezana s problematiko družine je obravnava klasičnega socialnovarstvenega ukrepa, rejništva, ki je obravnavano s treh vidikov: kot občutljiv postopek socialnega dela (V. Miloševič), kot alternativa zavodskemu varstvu in z vidika razvojnih potreb in pravic otroka (G. Čačinovič Vogrinčič). Pomoč starim ljudem je tudi eno od ustaljenih področij socialnega dela. Danes vse aktualnejšo problematiko pomoči na domu obravnava prispevek o pomoči na domu v okvirih pluralističnega socialnega varstva (B. Mesec). Področje socialnega dela na področju vzgoje in izobraževanja obravnava več prispevkov. Del jih analizira funkcije in pomen socialnega dela v šoli v okviru aktualne problematike šolskih svetovalnih služb (G. Čačinovič Vogrinčič in B. Stritih), del pa - prav tako z aktualno noto - socialno delo v predšolskih vzgojno--varstvenih zavodih, s posebnim poudarkom na razvijanju skupnostnih pristopov (P. Rapoša Tajnšek) in razvoju avtonomije, identitete, ustvarjalnosti in podjetnosti (G. Čačinovič Vogrinčič, M. Ovsenik, P. Rapoša Tajnšek, B. Mesec). Socialno delo na področju duševnega zdravja in psihosocialne pomoči obravnavata dva prispevka (V. Flaker). (7) Socialno delo v podjetjih in na področju zaposlovanja obravnavajo prispevki o novem zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti obravnava A. Kavar Vidmar, s perspektivo socialnega dela v podjetjih se ukvarja P. Rapoša Tajnšek, odnos med podjetništvom in socialnim delom pa obdela M. Ovsenik. Predstavljen je tudi model spremljanja bremen delovne sile. Pomemben prispevek k zgodovini socialnega dela in socialne politike in k primerjalnemu proučevanju socialnih doktrin je raziskava o socialnih doktrinah v okviru katolicizma (S. Dragoš). Pomembnejše objave: OVSENIK, Marija, OVSENIK, Jože. Značilnosti socialnega dela v razmerah podjetništva - do obzorij nove kulturnosti. 1. del. Soc. delo, 1991, 30, št. 1/2, str. 20-29. [COBISS.SI-ID: 62555904] OVSENIK, Marija. V dilemi sociale in socialnega dela v podjetjih. Organ. kadri, 24, 7-8, str. 546-551. [COBISS.SI-ID: 27520002] p OVSENIK, Marija. Kdo bo rešil socialno vprašanje - v svetu in pri Slovencih 1992. Organ. kadri, 1992, 25, št. 1/2, str. 94-99. [COBISS.SI-ID: 72436736] l m d MESEC, Blaž. Pomoč na domu v okviru pluralističnega socialnega varstva. V: Sedan- ^ jost in prihodnost gerontoloških dejavnosti v Sloveniji, Cankarjev dom, 17. z 12. 1991, Ljubljana: okrogla miza. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije, 1991, str. 32-41. [COBISS.SI-ID: 123493] a KAVAR-VIDMAR, Andreja. Zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti: (študijsko gradivo). Ljubljana: Univ. v Ljubljani, Višja šola za socialne delavce, 1991. 54 str. [COBISS.SI-ID: 3295845) e > 9 6 9 I Socialna Slovenija (Socialna politika in socialno delo 1992) Koordinator skupine: Andreja Kavar Vidmar Raziskovalke in raziskovalci: Gabi Čačinovič Vogrinčič, Srečo Dragoš, Vito Flaker, Blaž Mesec, Vida Miloševič, Marija Ovsenik, Milko Poštrak, Pavla Rapoša Tajnšek, Bernard Stritih, Darja Zaviršek Višja šola za socialno delo 1992, 165 + (5) str. Namen programskega sklopa je bil prispevati k razvoju socialnega dela v Sloveniji s proučevanjem nekaterih temeljnih vprašanj, ki zajemajo socialne doktrine (na posebnem primeru slovenskega katolicizma), osnovne teoretske usmeritve socialnega dela, posebej sistemske teorije in teorije svetovalnega dela z družinami, metodične vidike skupinskega in skupnostnega dela, metodologijo raziskovanja v socialnem delu, sistem socialnega varstva (organizacija ustanov) in metode socialnega dela na področju zaposlovanja in socialnega dela v podjetjih, na področjih duševnega zdravja, bolezni odvisnosti, nasilja nad otroki in ženskami in dela s starimi. Raziskava je nadaljevanje raziskave Socialna Slovenija iz leta 1991. V prvem delu poročila so dokumentirana dela, ki so sinteza večletnega raziskovanja. B. Stritih raziskuje sistemsko teorijo in njene implikacije za socialno delo; sinteza je podana in extenso v njegovi doktorski disertaciji, v skrčeni obliki pa v delu Avtopoeza. Sistemska teorija je tu predstavljena kot najširši teoretski okvir prakse socialnega dela in okvir osmislitve raznovrstnih socialnoterapevstskih dejavnosti. Aplicirana je tudi na tedaj aktualno vprašanje dela na področju »narkomanije«. G. Čačinovič Vogrinčič raziskuje psihodinamske procese v družinski skupini in njihove implikacije za socialno delo. V delih raziskovalke so predstavljene različne teorije družinskih procesov, točka razlikovanja in konvergence pa je koncept transparentnosti dogajanja. Metode akcijskega raziskovanja v socialnem delu so v delih raziskovalca B. Mesca pojmovane kot pristop, ki združuje značilnosti razvojnega in bazičnega raziskovanja in je osrednjega pomena za socialno delo. Odnos med pravom in socialnim delom raziskuje A. Kavar Vidmar. Skupnostno socialno delo se v raziskavi P. Rapoše Tajnšek kaže zlasti kot skupnostna usmeritev v praksi socialnega dela v Sloveniji. Drugo skupino sestavljajo dela, ki se lotevajo novih problemov in področij, in dela, ki so nastala v okviru projekta »Socialna Slovenija«, katerega namen je bil posredovati presek stanja v teoriji in praksi na področju socialne problematike, ureditve področja socialnega varstva in pristopov socialnega dela v Sloveniji v prvih letih devedesetih let. Raziskovanje socialnih doktrin na Slovenskem (S. Dragoš) je novo področje, ki se odpira z obsežno in temeljito raziskavo socialnih doktrin slovenskega katolicizma. Raziskovanje na posameznih področjih socialnega dela je predstavljeno z raziskavami o socialnem delu na področju duševnega zdravja (V. Flaker, D. Zaviršek), na področju odvisnosti (V. Flaker), brezposelnosti (A. Kavar Vidmar), nasilja v družini in nasilja nad ženskami (D. Zaviršek), na področju socialnega dela s starimi ljudmi (A. Kavar Vidmar, V. Milo-ševič), brezdomci (S. Dragoš), prostitutkami (D. Zaviršek). Formalna in neformalna pomoč, organizacije socialnega varstva in delo ustanov so predstavljeni z raziskavami o oblikah neformalne pomoči (B. Mesec), o centrih za socialno delo (M. Poštrak), o zavodih za zaposlovanje (A. Kavar Vidmar), o socialnem delu v podjetjih (M. Ovsenik). Posebej je treba omeniti raziskavo o položaju beguncev. Raziskava o problemih družin, pri katerih gostujejo begunci (V. Miloševič) je bila opravljena za Visoki komisariat ZN za begunce. Rezultati so bili predstavljeni na več domačih in mednarodnih konferencah, razvilo se je sodelovanje s šolami za socialno delo iz drugih držav. Iz rezultatov raziskave izhaja sprejeti visokošolski program socialnega dela. V raziskovalnem poročilu je navedenih skupno 55 del, ki so bila objavljena v letu 1992 ali v tem z letu oddana v tisk. k 0 v n e g > d e > 9 6 9 1 O O Refugees Staying with their Families in Slovenia A Study Carried out by the School of Social Work, University of Ljubljana Vodja raziskave: Vida Miloševič Arnold Sodelavke in sodelavci: študenti VŠSD Ljubljana: United Nations High commissioner for Refugees, Višja šola za socialno delo 1992, VI + 33 str. Naročnik raziskave je bil Visoki komisariat za begunce pri Združenih narodih (UNHcR), ki je želel spoznati razmere, v katerih živijo bosanski begunci pri gostiteljskih družinah v Sloveniji. Raziskava je bila kvantitativna in je zajela vzorec beguncev pri gostiteljskih družinah in tudi vzorec njihovih gostiteljev. Anketarji so družine obiskovali na domovih po vsej Sloveniji. Raziskava je pokazala, da živijo begunci pri gostiteljskih družinah v zelo slabih razmerah. Praviloma so bili tudi njihovi gostitelji priseljeni delavci z nizkimi dohodki, največkrat sorodniki beguncev, ki so si tem, ko so gostili begunce, še poslabšali položaj (v gmotnem in stanovanjskem smislu in glede odnosov v družini). Naročnik je lahko glede na izsledke raziskave uravnal svojo politiko pomoči beguncem pri gostiteljskih družinah (konkretno: vsi so od takrat dalje začeli dobivati denarno pomoč), pa tudi za pritisk na slovensko vlado glede njene neprijazne politike do beguncev. C LJJ Pomembnejše objave: MILOŠEVIČ, Vida. Refugees - a challenge for social work. V: La formation au service social dans une Europe en mutation: seminar of the european Regional Group. Torino: Universita di Torino, AIDOSS Associone italiana docenti di ser-vizio sociale, 1993, 1-8. [COBISS.SI-ID: 541541] < MILOŠEVIČ, Vida. Problemi gostiteljskih družin beguncev v Sloveniji. V: VOUK-ŽE-LEZNIK, Jadranka (ur.). Begunci v Sloveniji: zbornik razprav, Bled 4.-6. 11. I ••• mrež za pomoč družinam v krizi v Sloveniji Vodja raziskave: Bernard Stritih Sodelavki in sodelavca: Gabi Čačinovič Vogrinčič, Miran Možina, Lea Šugman Bohinc, Jože Ramovš Visoka šola za socialno delo, 1996, 301 str. Obstojnost družine, torej njena viabilnost, sposobnost preživetja, in njena notranja stabilnost v sodobnosti ni nekaj samoumevnega, kot je to veljalo za obdobja, v katerih družbene spremembe niso bile tako hitre v primerjavi z informacijsko oziroma postindustrijsko dobo. Tako v sodobnosti skorajda ni družine, ki zaradi sprememb v sodobnem načinu življenja ne bi preživela ene ali več kriz. Te ob slabostih notranjega družinskega dialoga praviloma razkrijejo tudi pomanjkljivosti socialnih podpornih mrež, od tistih, ki delujejo na področju vzgoje in varstva otrok, do služb socialnega varstva, ki naj bi družinam v krizah pomagale. Raziskava izhaja iz ugotovitve, da v Sloveniji na področju institucionalne pomoči družinam prevladuje t. i. statični oziroma patološko-diagnostični, kavzalni model socialne pomoči, ki pasivizira klientski sistem in mu odvzema kompetenco za samopomoč in samoorganizacijo. Cilj projekta je razvijanje t. i. dinamičnega oziroma funkcionalno-problemskega modela socialne pomoči, ki službam omogoča spodbujati notranji dialog klientskega sistema v smeri aktiviranja lastnih virov in podporne social- z ne mreže, torej samopomoči in samoorganiziranja. Pričakovanje, da bi bilo mogoče povsem preoblikovati statični model v dinamičnega, je ne- g realistično, zato je cilj projekta razvijanje sodelovanja, dopolnjevanja in korigiranja med institucionalnim sektorjem (kjer prevladuje statični model) in izveninstitucionalnim sektorjem (kjer prevladuje dinamični). Raziskava je zastavljena metodološko pluralno, pri čemer prevladujeta dva 9 pristopa. Najprej kvalitativna računalniška analiza tekstov (Gabek), ki so 99 nastali v anketi esejskega tipa o problemih mladih družin med študenti socialnega dela in sodelavci Karitas. Drugo skupino metod pa lahko uvrstimo med akcijska raziskovanja, ki so vključevala delo sodelavcev raziskave pri konkretnih postopkih na CSD, organizacijo seminarjev, prostovoljnih taborov, supervizij ipd. Tako je nastalo bogato gradivo za analizo, hkrati pa so bile aplicirane metode, ki razvijajo dinamični model socialne pomoči. Pomembnejše objave: MESEC, Blaž, ČAČINOVIČ VOGRINČIČ, Gabi. Analiza kronoloških in interakcijskih vzorcev: kvantitativna analiza na primeru socialnega dela z družino. Soc. delo, 1996, let. 35, št. 2, str. 89-114. [COBISS.SI-ID: 16647773] ČAČINOVIČ VOGRINČIČ, Gabi. Socialno delo z družino: prispevek k doktrini. Soc. delo, 1996, let. 35, št. 5, str. 395-401. [COBISS.SI-ID: 103269] . ŠUGMAN BOHINC, Lea. Pojmovanje zavesti in zaznave v jeziku kibernetike II. reda. Psihol. obz. (Ljubl.), december 1996, vol. 5, št. 4, str. 61-71. [COBISS.SI-ID: 9138530] ŠUGMAN BOHINC, Lea. Kibernetika svetovalnega in terapevtskega razgovora. Psihol. obz. (Ljubl.), december 1998, vol. 7, št. 4, str. 81-94. [COBISS.SI-ID: 18959709] ČAČINOVIČ VOGRINČIČ, Gabi, ŠUGMAN BOHINC, Lea. Učinkovitost (uspešnost) razgovora v socialnem delu z družino. Soc. delo, 2000, letn. 39, št. 3, str. 175189. [COBISS.SI-ID: 327781] Strategije socialne pomoči Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znanstvenoraziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanja Vodja raziskave: Bernard Stritih Visoka šola za socialno delo, 1997, 48 str. cilj projekta je bil preveriti izhodiščno hipotezo, da se v socialnih službah pojavljata dva modela pomoči: trdi (model A), pri katerem oblike pomoči, intervencij in skrbstvenih ukrepov izhajajo iz predpostavljene patologije in v težjih primerih vodijo do perpetuiranja težav (v posameznih primerih do stopnjevanja), in mehki (model B), pri katerem socialna služba deluje dinamično, to pomeni, da s svojimi oblikami pomoči, intervencij in skrbstvenih ukrepov podpira klienta in njegov odnosni sistem v uspešnih oblikah samoorganiziranja in samopomoči. Z oblikami supervizijskega dela (supervizijska skupina za socialno delo z družinami, supervizija v Balintovih skupinah in supervizijsko delo s prostovoljnimi sodelavci) so v večini primerov dosegli bistven premik pomoči v smeri modela B. Razvili so metodične postopke in organizacijske oblike, ki so uporabne v strokovnih službah socialnega varstva. g e Pomembnejše objave: a ZAVIRŠEK, Darja. Diskurzi o nasilju in pomoči. Soc. delo, 1997, let. 36, št. 5/6, str. 329-345. [COBISS.SI-ID: 18031197 v STRITIH, Bernard, MOŽINA, Miran. Nova strategija pomoči v socialnem delu: študijsko gradivo za predmet teorije pomoči. Ljubljana: Visoka šola za socialno e delo, 1998. 82 str., ilustr. [COBISS.SI-ID: 12931218] S d STRITIH, Bernard. Na poti k avtonomiji socialnega dela kot stroke in znanosti. Soc. 1 delo, 1998, let. 37, št. 3/5, str. 159-168. [COBISS.SI-ID: 94053] STRITIH, Bernard, MOŽINA, Miran. Social work with psychiatric patients in Slovenia: the dialect between control strategy and strategy of help. Dyn. Psychiatr., 2000, str. 299-311. [COBISS.SI-ID: 577125] Evalvacija socialnega dela z družinami na centrih za socialno delo Nosilka raziskave: Gabi Čačinovič Vogrinčič Sodelavke in sodelavci: Bernard Stritih, Lea Šugman Bohinc, Katja G. Šugman, Marinka Lipoglavšek, Irena Bizjak Visoka šola za socialno delo, 1998, 139 str. Prva naloga raziskave je bila eksplikacija konceptov teorije in prakse socialnega dela na področju urejanja stikov. Prispevek socialnega dela so analizirali kot pomoč in podporo v procesu transformacije družine po ločitvi in razvezi. Posebej je bila obdelana izhodiščna situacija v interakciji psihosocialne pomoči in pomen začetka dela na projektu. Pokazali so bistvo in pomen socialnega dela, ki razmeji in razloči socialno delo in pravno stroko na centru za socialno delo, razmeji center za socialno delo od pravosodnih institucij na institucionalni ravni, da bi bila mogoča optimalna koordinacija sodelovanja. Od ZZZDR socialno delo potrebuje zagotovilo, da ga bo mogoče opraviti v določenem in zagotovljenem času in prostoru. Druga naloga zajema študij primerov projekta urejanja stikov. Pri tem sta predstavljena in interpretirana dva programska sklopa. V prvem so proučeni koncept vzajemnega starševstva in možnosti, ki jih odpira socialnemu delu v projektu pomoči družinam v procesu transformacije. Drugi prikaže pomen vzpostavljanja takega delovnega odnosa, ki omogoča sodelovanje vseh udeleženih v problemu in s tem relativno trajne, dogovorjene rešitve. Tretja naloga je ta, da v socialno delo z družinami uvajajo koncept sprememb prvega in drugega reda v projektu transformacije družin po ločitvi oziroma razvezi. S svojim prispevkom želijo razširiti področje dela in omogočiti učinkovito pomoč in podporo ljudem. Kot posebno uporaben se kaže model Margaret Robinson, ki odgovarja konceptu sprememb drugega reda, upošteva kontinuiteto starševstva in »koristi otroka«, kar je mogoče razumeti šele v tem kontekstu. o e > 9 6 9 I O O Evalvacija preventivnih programov centrov za socialno delo 1995-1998 Vodja raziskave: Blaž Mesec Sodelavka in sodelavci: Milko Poštrak, Nino Rode, Bojan Kern, Nika cigoj Kuzma Visoka šola za socialno delo, 1998, 217 str. Namen raziskave je bil oceniti uspešnost in učinkovitost preventivnih programov centrov za socialno delo na področju RS, ki jih podpira ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zaradi časovnih omejitev je bila izvedena metaevalvacija petih programov, pri katerih so bile predhodno že izvedene samoevalvacije: program prostovoljnega dela za različne kategorije uporabnikov, projekt učno-vzgojne pomoči učencem osnovnih šol, program pomoči ogroženim družinam, projekt skupine samopomoči za duševno bolne in projekt mladinskih delavnic. Za namen metaevalvacije je bil uporabljen model kompleksne tridimenzionalne »evalvacijske mreže«, ki upošteva evalvacijo vloženega napora, procesa, doseganja ciljev in nenamernih učinkov, na individualni, skupinski in organizacijski ravni pri izvajalcih in uporabnikih. Konstruiran je bil merski instrument, sestavljen iz ocenjevalnih lestvic za dimenzije vložka, ciljno usmerjenost, kvaliteto izvedbe, uspešnosti, učinkovitosti in vpliva na delovanje organizacije. Raziskava ugotavlja, da projekti segajo na vse tri ravni preventive. Vodijo jih strokovno ustrezno usposobljeni kadri, ki se opirajo na strokovno znanje, vključujejo prostovoljce, dejavnosti v njih potekajo redno, uporabniki pa izražajo zadovoljstvo, občutek sprejetosti in napredovanja pri urejanju problematike. Projekti so pomemben vir energije in motivacije za vodje, izvajalce in uporabnike in ugodno vplivajo na celotno organizacijo, v okviru katere se izvajajo. Pretežno na mnenja uporabnikov, izvajalcev in analizo procesa oprta metaevalvacija ugotavlja, da so rezultati na večini dimenzij ugodni in da projekti kot viabilne družbene enote že s svojim obstojem pomembno prispevajo k vključevanju ogroženih populacij. Predlagana je nadaljnja podpora tem projektom in metodološko bolje načrtovane in izvedene samoevalvacije. Raziskava je bila prva obsežnejša sistematična evalvacija socialnega dela pri nas. Pomembnejši objavi: MESEc, Blaž, POŠTRAK, Milko, RODE, Nino, KERN, Bojan, cIGOJ-KUZMA, Nika. Evalvacija preventivnih programov centrov za socialno delo 1995-1998. Soc. delo, 1999, let. 38, št. 3, str. 135-150. [COBISS.SI-ID: 211557] MESEC, Blaž. Evaluation of social work programmes: application of a qualitative evaluation procedure (COMQUE) to programmes of social prevention. V: European association of schools of social work: theoretical approaches in social work education: approches theoriques dans l'education du travail social: conference in Lodz, Poland, June 7-9, 2001. Lodz: European Association of schools of social work conference, 2001. [COBISS.SI-ID: 1398885] Izobraževalni programi v rejništvu Vodja raziskave: Gabi Čačinovič Vogrinčič Sodelavke: Maksimiljana Mali, Nataša Banko, Alenka Savnik, Branka Knific, Bronislava Repotočnik Visoka šola za socialno delo, 1998, 31 str. V študiji sta izdelana dva samostojna predloga izobraževalnih programov v rejništvu. Prvi je program tem in vsebin priprave bodočih rejnikov in rejnic oziroma rejniških družin na rejništvo. Drugi je predvidoma obvezni program kontinuiranega izobraževanja rejnikov in rejnic, ki prinaša tudi potrdilo o ustreznih znanjih. Projekt oblikovanja izobraževalnih programov temelji na dolgoletnih izkušnjah socialnih delavk v rejništvu in na novi paradigmi socialnega dela. Temeljni koncept je individualna projektna skupina, ki pomeni, da se v socialnem delu oblikuje in vzdržuje transparenten projekt za vsakega otroka, ki mu zagotavlja pomoč in sodelovanje na poti v življenje. Kompleksne probleme tako rešujejo vsi udeleženi v skupini: rejniki, rejenci, matična družina in socialna služba. Program usposabljanja bodočih rejniških družin je sestavljen iz petih tem in vsebin izobraževanja, eksplicirana sta namen in organizacija izobraževanja. Vsebine obsegajo predstavitev rejništva skozi njegov zgodovinski razvoj, njegovo organizacijo v sodobnosti in pravni okvir njegovega delovanja, sklop o družini in njenih potrebah, sklop o čustvenih potrebah otrok s poudarkom na rejencih, sklop o odnosih med matično družino rejenca in rejniško družino s posebnim poudarkom na rekonstrukciji družine, predvideno pa je tudi zaključno srečanje, namenjeno refleksiji udeleženih parov o opravljenem delu in evalvaciji izobraževalnega programa. Izobraževalni program je sestavljen iz predavanj, enako pomembne pa so tudi delavnice, ki zahtevajo aktivno sodelovanje udeležencev. Program kontinuiranega izobraževanja v rejništvu obsega tri vsebinske sklope: družina in vzgoja, življenje v rejniški družini in socialno delo - izobraževanje za sodelovanje v projektih socialnega dela. Izvedba predvideva tako predavanja kot delavnice. Predvideno je, da je izobraževanje za rejnike obvezno in ovrednoteno z javno veljavnim potrdilom. Pomembnejša objava: ČAČINOVIČ VOGRINČIČ, Gabi. Prispevek socialnega dela v postopkih iz razmerij med starši in otroki. Pravosod. bilt., 2000, Ietn. 21, [št. ]4, str. 31-33. [COBISS. SI-ID: 114706176] Postopek posvojitve Vodja raziskave: Pavla Rapoša Tajnšek Sodelavke: Gabi Čačinovič Vogrinčič, Vida Miloševič Arnold, Metoda Bole, Anita Kovačec, Nataša Radonjič, Vlasta Rozman, Mojca Mikolič, Sabina Rajšelj. Avtorice dodatnih primerov: Marija Šauperl, Elvira Zorko, Vesna Žigante Visoka šola za socialno delo, 1998, 143 str. cilj raziskave je bil proučiti teoretske koncepte in pravne vidike na področju posvojitev ter njihovo uveljavljanje v delu centrov za socialno delo in drugih akterjev na področju posvojitev v Sloveniji. Raziskava je kvalitativna, zasnovana kot prikaz in sinteza preteklih raziskav na področju posvojitev (zlasti diplomskih nalog na Visoki šoli za socialno delo) in izbranih študijev primerov iz prakse centrov za socialno delo in drugih akterjev, ki se vključujejo v postopke posvojitev: socialnega dela v ginekološki kliniki oz. porodnišnici, materinskih domov, rejniških družin in društva posvojiteljskih družin Deteljica. Raziskava je pokazala, da so strokovni delavci vodili postopke posvojitev predvsem po administrativni poti in da je bila praksa centrov za socialno delo in drugih strokovnih služb premalo občutljiva do potreb vseh udeležencev v postopkih posvojitve: posvojenih otrok, še posebej nekoliko starejših otrok, bioloških staršev, zlasti mater, ki oddajo otroke v posvojitev, rejniških družin, v katerih so živeli otroci do posvojitve, in posvojiteljev, ki niso imeli ustreznih priprav na to specifično obliko družinske situacije. Iz študija primerov izhaja, da osnovna ovira za pomanjkljivo strokovno prakso niso bile že takrat deloma preživele določbe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, temveč nepoznavanje in neupoštevanje sodobnih strokovnih konceptov in metod v praksi socialnega dela. Posvojitve so zaradi krajevne pristojnosti izvajali skoraj vsi centri za socialno delo, čeprav so večinoma imeli le po nekaj primerov na leto ali morda po en primer vsakih nekaj let. Strokovni delavci, ki izvajajo posvojitve, zvečine niso imeli dovolj specializiranega znanja in izkušenj na tem področju ali pa tega znanja niso ustrezno prenašali v prakso (tudi zaradi objektivnih ovir); vse to je negativno vplivalo na upoštevanje potreb udeležencev in kakovost storitev v postopkih posvojitve. Rezultate raziskave je raziskovalna skupina poslala ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in socialnim delavcem na strokovnih srečanjih. Pomembnejša objava: RAPOŠA-TAJNŠEK, Pavla, MILOŠEVIČ-ARNOLD, Vida, ČAČINOVIČ VOGRINČIČ, Gabi, ROZMAN, Vlasta, RADONIČ, Nataša, BOLE, Metoda, KOVAČEc, Anita, MIKOLIČ, Mojca, RAJŠEL, Sabina. Postopki, organizacija in standardi na področju posvojitev. Soc. delo, februar 2002, Ietn. 41, št. 1, str. 1-41. [COBISS.SI-ID: 21117021) Strategija in evalvacija socialnega dela Nosilec raziskave: Bernard Stritih Sodelavec: Miran Možina Visoka šola za socialno delo, 1998, 188 str. Namen raziskave je pokazati, da socialni delavci v praksi pomoči ravnajo po dveh implicitnih teorijah, ki izhajata iz nereflektirane življenjske filozofije. Strategija A, ki so jo poimenovali »kontrolna strategija«, izhaja iz kavzalnega mišljenja, ni imuna za uporabo prikritih ali odkritih groženj in je po svoji logiki neprožna. Strategijo B so poimenovali »strategija pomoči«; izhaja iz pragmatično-realističnega mišljenja in podpira prožno iskanje novih možnosti urejanja neobvladljive kompleksnosti. V drugem poglavju avtorja osvetlita vplive različnih družbenih dejavnikov na oblikovanje obeh navedenih strategij in na možnosti preseganja kontrolne strategije. V empiričnem delu raziskave so prikazani trije primeri iz sočasne prakse pomoči s socialnim delom. Vsi trije primeri so prikazani zelo podrobno. Z analizo primerov avtorja skupaj s socialnima delavcema ugotavljata prevladovanje ene strategije in iščeta možnosti prehoda v uporabo strategije B. Raziskava je uporabna kot primer beleženja in prikazovanja zelo raznovrstnih interakcij klientskih sistemov z izvajalci pomoči. Raziskava ponuja metodična znanja za uporabo strategije B; obenem tudi kaže na nevarnosti, ki se skrivajo v upravno administrativnem ukrepanju socialnih služb, in na možnosti aktivnih praktičnih načinov strokovnega delovanja. Pomembnejše objave: STRITIH, Bernard. Na poti k avtonomiji socialnega dela kot stroke in znanosti. Soc. delo, 1998, let. 37, št. 3/5, str. 159-168. [COBISS.SI-ID: 94053] MOŽINA, Miran, STRITIH, Bernard. Balintove skupine za socialne delavce. Soc. izziv, 1999, letn. 5, št.10, str. 44-45. [COBISS.SI-ID: 3204709] STRITIH, Bernard, MOŽINA, Miran. Social work with psychiatric patients in Slovenia: the dialect between control strategy and strategy of help. Dyn. Psychiatr., 2000, str. 299-311. [COBISS.SI-ID: 577125] STRITIH, Bernard, MOŽINA, Miran. Narcistične motnje, duševne krize in ekološka suportivna pomoč v starosti. Soc. delo, avg./okt. 2000, letn. 39, št. 4/5, str. 263-286. [COBISS.SI-ID: 129308416] STRITIH, Bernard. Ekološko suportivna pomoč osebam s psihiatričnimi diagnozami. V: ŠVAB, Vesna (ur.). Vloga psihoterapije pri skrbi za osebe s psihotičnimi motnjami. Ljubljana: Šent, 2000. [COBISS.SI-ID: 750693] Ulično delo - metoda socialnega dela Vodja raziskave: Bernard Stritih Sodelavki in sodelavci: Miran Možina, Simona Žnidarec Demšar, Leonida Kobal, Matjaž Medvešček, Martin Lisec Visoka šola za socialno delo, 1998, 228 str. Raziskovalni tim si je zadal nalogo prikazati delovanje treh projektov izvajanja »uličnega dela« v Sloveniji: Odmev, Skala in Alpin. Raziskava naj bi rabila nadaljevanju razvoja in širjenju teh oblik dela v Sloveniji, medsebojnemu poznavanju, mednarodni koordinaciji in sodelovanju med različnimi projekti, pomemben del pa je ustvarjanje mostu med teorijo in prakso. Uporabljena je metoda komparativnega študija vseh treh projektov kot primerov uličnega dela. Dosledno je uporabljena metodologija kvalitativnega raziskovanja. Raziskava je pokazala podobnosti obravnavanih projektov; oblike dela v vseh treh projektih so primerljive s podobnimi aktivnostmi v tujini. Skupna značilnost je, da prostovoljni in poklicni sodelavci stopajo na področje tveganja, kjer se morajo ločiti od svojih teoretskih predpostavk in se odpreti - prisluhniti - dejanskemu dogajanju med mladimi v socialno degradiranih okoljih. Edino jamstvo gotovosti in varnosti sodelavcev je njihovo sprejemanje in konstruktivno ocenjevanje drugačnosti. Ulični delavci so po eni strani izvajalci projektov, zaupanje v smiselnost in etično utemeljenost projekta jim daje osebno gotovost; po drugi strani so ulični delavci soljudje oseb, ki jih srečajo na ulici in jim prav kot soljudje prebujajo zaupanje, ki se mu ne smejo izneveriti. Celostno razumevanje ljudi in razmer, v katerih živijo, se gradi pozneje v procesu supervizije in skupinske evalvacije vseh, tudi negativnih učinkov akcije. < Pomembnejše objave: i— £ STRITIH, Bernard. Pomoč mladim za odnose, v katerih se lahko potrjuje oseba in človeške vrednote. V: BALIGAČ, Andrej (ur.). Mladi, ulica, prihodnost: zbor-2 nik predavanj: mednarodni seminar. Ljubljana: Salve, 1998. [COBISS.SI-ID: 744293] ŽNIDAREC DEMŠAR, Simona. Model uličnega dela v nevladni organizaciji Skala: [predavanje na] Posvet o uličnem delu, Ljubljana, 9. februar 1999. Ljubljana, 1999. [COBISS.SI-ID: 2458469] ŽNIDAREC DEMŠAR, Simona. Skupnostni pristop v socialnem delu: [predavanje na] Posvet o uličnem delu, Ljubljana, 9. februar 1999. [COBISS.SI-ID: 2458213] Oblike bivanja za odrasle ljudi, ki potrebujejo organizirano skrb in podporo Analiza in predlog ukrepov Vodja raziskave: Vito Flaker Sodelavke in sodelavci: Nino Rode, Iztok Jurančič, Marjan Vončina, Jelka Škerjanc, Andreja Kavar Vidmar, Darja Zaviršek, Andrej Kastelic, Petra Videmšek, Jelka Zorn, Darja Zupančič, Mihael cigler, Jože Šircelj Visoka šola za socialno delo, 1999, 179 + 26 str. Namen raziskave je oceniti potrebe po različnih oblikah služb v mestni občini Ljubljana na osnovi kvalitativnih in kvantitativnih kazalcev o tem, kakšne so potrebe ranljivih skupin v Ljubljani, kakšne službe obstajajo in kako naj poteka nadaljnji razvoj različnih oblik oskrbe ranljivih skupin. Ranljivo skupino ljudi predstavljajo občani mestne občine, ki potrebujejo kontinuirano in organizirano dolgotrajno oporo in pomoč za samostojno življenje v skupnosti, in sicer osebe z demenco, ljudje s težavami v duševnem zdravju in ljudje z intelektualnimi in telesnimi ovirami, osebe s kombiniranimi potrebami in ljudje, ki trpijo nasilje. Rezultati kažejo, da so te osebe nameščene v posebne socialne zavode po vsej Sloveniji, saj v osrednjem delu Slovenije ni posebnega socialnega zavoda. V primeru, da bi se vsi vrnili na območje občine stalnega bivališča, bi v ljubljanski mestni občini potrebovali mrežo različnih služb, ki bi učinkovito zadovoljevale njihove potrebe. Zaradi obstoječe mreže služb morajo uporabniki uporabljati različne vrste in oblike služb. Žal pa obstajajo precejšnje razlike med obstoječimi službami za osebe z demenco in ljudi z dolgotrajnimi duševnimi stiskami. Osebe z demenco imajo največ možnosti za institucionalno varstvo, kjer pa obstaja kar velik razkorak med dejanskimi potrebami oseb z demenco in oblikami pomoči, saj storitve domov niso dovolj prilagojene posameznikom z demenco. Nekoliko boljša, čeprav nič manj zaskrbljujoča je situacija za ljudi z dolgotrajnimi duševnimi stiskami. Tisti, ki niso institucionalizirani v posebne socialne zavode izven MOL, lahko na območju MOL kombinirajo pomoč različnih nevladnih organizacij, društev, a je ponudba storitev pri vseh dokaj podobna, prav tako pa tudi način dela in odnos do uporabnikov. Za zagotovitev potrebnih rešitev so potrebni organizacijski ukrepi in spremembe, uveljavitev novih metod in načel (para-digmatskih sprememb) in tudi splošnih strategij. Poleg tega nekateri odgovori obstajajo v neformalnih mrežah in ne zahtevajo nujno novih in organiziranih intervencij. Pomembnejša objava: FLAKER, Vito. Stanovanjske težave ljudi z dolgotrajnimi duševnimi stiskami in možne rešitve. V: MANDIČ, Srna (ur.). Pravica do stanovanja: brezdomstvo in druga stanovanjska tveganja ranljivih skupin. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1999, str. 43-70. [COBISS.SI-ID: 2482789] Landscapes od Heroin Use in Slovenia -Harm Reduction Point of View (Preliminary Research Report) Vodja raziskave: Vito Flaker Sodelavke in sodelavci: Vera Grebene, Nino Rode, Janko Belin, Dragica Fojan, Alenka Grošičar, Ilonka Feher, Mateja Šantelj, Andrej Kastelic, Darja Zupančič, Zlato Merdanovic School for Social Work [Visoka šola za socialno delo], 1999, 72 str. Raziskava je del projekta Phare »Zmanjševanje povpraševanja po dro-gah«, v katerega je bila vključena tudi Slovenija. Slovenija je skupaj s Češko in Makedonijo sprejela regionalni podprojekt »Zmanjševanje škode«. Raziskava temelji na metodi »hitra ocena in odgovor« (RAR), ki je instrumentarij, ki sta ga Stimms and Rhodes razvila za Združene narode. Glavnina gradiva, na katerega se opira raziskovalno poročilo, izhaja iz intervjujev z uživalci heroina, teme so predstavljene predvsem z vidika uživalcev in večkrat z njihovimi besedami. Raziskovalci so pri metodologiji, pri obdelavi in v besedilu dosledno upoštevali perspektivo uživalcev. Poročilo ne gradi enotne teorije uživanja heroina, temveč glede na zbrano gradivo ustvarja podobo uživanja in zemljevid praks uživalcev v Sloveniji. Teme, ki jih obravnava raziskava in so zajete v poročilu, so poznavanje in zaznavanje uživanja drog v širši skupnosti, dostopnost drog, zdravstvene posledice, nasilje, zaposlitev, stanovanje, stiki s sorodniki, druženje z vrstniki, kariera, razpečevanje drog, tveganja pri injiciranju in »overdose«, spolnost in droge, prostitucija in evalvacija služb. Pomemben rezultat raziskave je, da je pokazala socialne vidike zmanjševanja škode, saj so dosedanje strategije zmanjševanja škode poudarjale le zdravstvene vidike. Temeljni uporabljeni metodologiji sta bili akcijsko in kvalitativno raziskovanje. i— LJJ I— FLAKER, Vito, GREBENC, Vera, RODE, Nino, BELIN, Janko, FOJAN, Dragica, GROŠI-ČAR, Alenka, FEHER, Ilonka, ŠANTELJ, Mateja, KASTELIC, Andrej, ZUPANČIČ, Darja, MERDANOVIC, Zlato. Podobe uživanja heroina v Sloveniji z vidika zmanjševanja škode: preliminarno poročilo o raziskavi. Soc. delo, 1999, let. 38, št. 4-6, literatura: 341-393. [COBISS.SI-ID: 265317] GREBENC, Vera. Izobraževanje za terensko delo z uživalci drog. V: Povzetki. Ljubljana: Ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije, 1999, str. 82. [COBISS.SI-ID: 9049305] FLAKER, Vito. Družbene okoliščine uživanja drog. Teor. praksa, 1999, let. 36, št. 5, str. 809-819. http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip19995Flaker.PDF. [COBISS.SI-ID: 246885] FLAKER, Vito. Etnografsko raziskovanje in zmanjševanje škode. V: Povzetki. Ljubljana: Ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije, 1999, str. 79. [COBISS.SI-ID: 9048537] FLAKER, Vito. Delo in stigma: socialna posledica uživanja heroina. Odvisnosti (Ljubl.), maj 2000, letn.1, št. 1/2, str. 44-55. [COBISS.SI-ID: 394597] GREBENC, Vera. Ekspertiza na podlagi izkušnje in prepovedana vednost v pripovedih uživalcev drog. Soc. delo, april-avgust 2001, letn. 40, št. 2-4, str. 105-117. [COBISS.SI-ID: 405861] GREBENC, Vera. Ponesrečeni pobegi ujetnikov biografij. Soc. delo, 2001, letn. 40, št. 2-4, str. 151-158. [COBISS.SI-ID: 406373] FLAKER, Vito. Heroin use in Slovenia: a consequence or a vehicle of social changes. European addiction research, 2002, letn. 8, št. 4, str. 170-177. [COBISS.SI-ID: 769381] P r e o r a z s k v n e g o O e 0 9 6 9 1 FLAKER, Vito. Harm reduction and structural change. V: 13th International Conference on the reduction of drug related harm Ljubljana, Slovenia: book of abstracts. Ljubljana, 2002, str. 211. [COBISS.SI-ID: 2490725] FLAKER, Vito, GREBENC, Vera. Reduction of drug-related harm, Training and research. V: LOVREČIČ, Mercedes (ur.), KOSTNAPFEL-RIHTAR, Tatja (ur.). Report to the EMCDDA by the REITOX National Focal Point the Republic of Slovenia drug situation 2001, (Zdravstveno varstvo, Suplement, letn. 41). Ljubljana: Institut of Public Health of the Republic of Slovenia, 2002, str. 46. [COBISS.SI-ID: 974949] FLAKER, Vito. Drugs and transition: response. Int. j. drug policy. [Print ed.], 2002, letn. 13, št. 6, str. 469-470. [COBISS.SI-ID: 691557] FLAKER, Vito, BELIN, Jani, FOJAN, Dragica, GREBENC, Vera, KASTELIC, Andrej. Živeti s heroinom, (Oranžna zbirka). Ljubljana: Založba /cf., 2002. 2 zv., ilustr. ISBN 961-6271-29-6. ISBN 961-6271-44-X. [COBISS.SI-ID: 118685952] GREBENC, Vera. Etnografija heroinske krize. V: LEŠNIK, Bogdan (ur.). Lokalno - globalno - socialno: zbornik abstraktov. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 2002, str. 67. [COBISS.SI-ID: 640869] GREBENC, Vera. Expertise on the base of experience and the forbiden knowledge in the narrative of drug use. V: 13th International Conference on the Reduction of Drug Related Harm, Ljubljana, 3-7 March, 2002, Cankarjev dom - Ljubljana - Slovenia. Book of abstracts, (Odvisnosti). Ljubljana: International Harm Reduction Association, 2002, str. 199. [COBISS.SI-ID: 14429401] Organiziranost trženja neprofitnih organizacij z analizo uspešnosti trženja slovenskih neprofitnih organizacij s področja socialnega varstva Nosilka raziskave: Marija Ovsenik Visoka šola za socialno delo, 1999, 88 str. Raziskava je imela namen ugotoviti stopnjo organiziranosti trženja slovenskih nepridobitnih organizacij. V teoretskem delu so predstavljene ugotovitve različnih strokovnjakov (N. Johnson, V. A. Pestoff, A. Evers, H. Winterberger), ki so proučevali organiziranost in delovanje nepridobitnega sektorja. V metodološkem delu so predstavljeni posamezni rezultati raziskave s pomočjo odgovorov na zastavljena vprašanja iz vprašalnika, skupaj s komentarji pridobljenih rezultatov. Rezultati raziskave jasno pokažejo, da je slovenski nepridobitni sektor razdeljen na javni nepridobitni sektor, ki je v fazi tranzicije, in privatni nepridobitni sektor, ki se pri svojem ustanavljanju in razvoju ukvarja z velikimi začetnimi problemi delovanja in organiziranosti. Potrjene so bile hipoteze, da se v slovenskih NPO s trženjem ukvarjajo premalo usposobljeni ljudje, da slovenske NPO uporabljajo različne metode za nabiranje sredstev in da slovenske NPO slabo poznajo davčne olajšave in jih redko uporabljajo kot stimulacijo za nabiranje sredstev pri potencialnih donatorjih in sponzorjih. z s k O Pomembnejše objave: g ČUFER, Anka, OVSENIK, Marija. Organizacija in menedžment v invalidskih podjetjih v Sloveniji. Soc. delo, 2002, let. 41, št. 3-4, str. 173-181. [COBISS.SI-ID: 574821] > OVSENIK, Marija, MEKINC, Janez. Uspešnost pridobivanja sredstev v nepridobitnih organizacijah. Soc. delo, 2002, let. 41, št. 3-4, str. 183-197. [COBISS.SI-ID: 575077] 2 O O OVSENIK, Marija, MEKINC, Janez. Analiza organiziranosti trženja slovenskih nepridobitnih organizacij - rezultati raziskave. V: VUKOVIČ, Goran (ur.). 21. znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih ved, Portorož, 27.-29. marec 2002. Management in Evropska unija: zbornik konference z mednarodno udeležbo. Kranj: Moderna organizacija, 2002, str. 238-247. [COBISS.SI-ID: 609125] MEKINC, Janez, OVSENIK, Marija. Organiziranost trženja v nepridobitnih organizacijah z analizo uspešnosti trženja slovenskih nepridobitnih organizacij. V: LOBNI-KAR, Branko (ur.), ŽUREJ, Jurij (ur.). Raziskovalno delo podiplomskih študentov v Sloveniji - novo tisočletje, Družboslovje in humanistika. Ljubljana: Društvo mladih raziskovalcev Slovenije, 2001, str. 339-354. [COBISS.SI-ID: 519013] MINIMI Učinkovitost razgovora v socialnem delu z družino (v interakciji psihosocialne pomoči) Vodja raziskave: Gabi Čačinovič Vogrinčič Sodelavka: Lea Šugman Bohinc Visoka šola za socialno delo, 1999, 162 str. Socialni delavci in delavke kot tudi drugi akterji na področju socialnega dela z družino uporabljajo številne smernice, utemeljene na strokovno-teoretskih okvirih sistemskega socialnega dela, vendar je ta uporaba velikokrat delna, nereflektirana in pogosto prepredena z zdravorazumskimi pristopi. V praksi je tako meja med stroko socialnega dela in neformalnimi oblikami psihosocialne pomoči pogosto nejasna. Predmet raziskave so tisti temeljni vidiki, smernice in strategije socialnega dela z družino, ki vzpostavljajo in vzdržujejo značilni kontekst za učinkovito socialno delo, kot se po eni strani uresničuje v razgovoru v interakciji psihosocialne pomoči družinam na centrih za socialno delo kot tudi v supervizijskih razgovorih, povezanih s tem področjem socialnega dela. Za namene analize so bili zabeleženi oziroma posneti pogovori med socialnimi delavci in klienti na centrih za socialno delo in supervizijski razgovori na Visoki šoli za socialno delo. Transkribirani posnetki oziroma zapiski so bili analizirani s kvalitativno (deloma tudi kvantitativno) računalniško metodo Gabek 1 Winrelan. Analiza zbranega gradiva je potrdila hipotezo, da se v praksi socialnega dela z družino oziroma znotraj socialnodelavskega razgovora z prepleta raba konceptov socialnega dela z rabo splošnih oziroma zdra-vorazumskih resnic (truizmov), pri tem pa umanjka zlasti ključni element g udejanjanja »znanja za ravnanje«, namreč jasno definiranje želenih ciljev in uresničljivih korakov na poti k njim kot tudi preverjanje in utrjevanje sprejetih dogovorov. Raziskava je pokazala, da je tudi v prihodnje nujno spremljanje učinkovitosti socialnega dela z družino v analizi socialnodela-vskih razgovorov. Predvsem pa je nujno doslednejše uvajanje supervizije 99 socialnih delavcev kot učnega konteksta za metode, ki izboljšujejo učinkovitost socialnega dela z družino. Na podlagi rezultatov raziskave so bili oblikovani predlogi sprememb na področju socialnega dela z družino kot tudi spremembe na področju supervizije socialnega dela. Pomembnejše objave: ČAČINOVIČ VOGRINČIČ, Gabi. Family social work: postmodern concepts for projects of help and cooperation: workshop 9. Paradigms of child welfare and work with children. V: European Association of schools for social work (EASSW), Conference in Helsinki, Finland , 10-13 June 1999. European social work: building expertise for the 21st century: programme and abstract book. [Helsinki: University of Helsinki, Department of Social Policy, 1999], str. 45. [COBISS. SI-ID: 540517] ČAČINOVIČ VOGRINČIČ, Gabi, ŠUGMAN BOHINC, Lea. Učinkovitost (uspešnost) razgovora v socialnem delu z družino. Soc. delo, 2000, letn. 39, št. 3, str. 175189. [COBISS.SI-ID: 327781] ŠUGMAN BOHINC, Lea. Kibernetika konverzacije - o spreminjanju razumevanja sebe in drugega skozi razgovor. V: BOHAK, Janko (ur.), MOŽINA, Miran (ur.). Kaj deluje v psihoterapiji: novejše raziskave njene uspešnosti: zbornik prispevkov. Maribor: Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, 2003, str. 3544. [COBISS.SI-ID: 16405209] ŠUGMAN BOHINC, Lea. Pripovedovanje zgodb v socialnem svetovanju in psihoterapiji. Soc. delo, dec. 2003, letn. 42, št. 6, str. 377-383. [COBISS.SI-ID: 1072741] ŠUGMAN BOHINC, Lea. Od nezmožnosti ne komunicirati k uspešnemu komuniciranju. Emzin (Ljubl.), dec. 2003, letn. 13, št. 3/4, str. 81-85. [COBISS.SI-ID: 128288256] C LJJ O C 9 Pomembnejša objava: 99 i ŽNIDAREc DEMŠAR, Simona. Ugotavljanje potreb v skupnosti. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 2000. [6] str. [COBISS.SI-ID: 2460773] 0 Modeli in metode za merjenje učinkov razvojnih in preventivnih programov na področju socialnega varstva Evalvacija stroškovne učinkovitosti in uspešnosti 5-letnih socialnovarstvenih programov Nosilca raziskave: Vito Flaker, Nino Rode Sodelavki in sodelavca: Blaž Mesec, Nada Turnšek, Iztok Jurančič, Mojca Urek Visoka šola za socialno delo, 2000, 118 str. Namen raziskave je bil pregledati stanje na področju evalvacije razvojnih in preventivnih programov na področju socialnega varstva s posebnim poudarkom na modelih merjenja učinkov petletni h socialnovarstvenih programov in njihove stroškovne učinkovitosti in uspešnosti. V ta namen so v raziskavi preskusili evalvacijski model, ki je bil uporabljen pri evalvaciji rezidenčnih programov v Veliki Britaniji (cooney, Dean: 1992) in so ga priredili našim razmeram. Model se je osredotočil na kakovost programa in stroške, ki s tem nastajajo. V prirejenem modelu so upoštevali tudi perspektivo uporabnikov, ki v izvirnem modelu ni bila predvidena, pozornost pa so posvetili tudi dobri praksi na tem področju. V raziskavi so zbrali tri vrste podatkov: o uporabnikih (vprašalnik o dobri praksi v organizaciji, vprašalnik o kvaliteti življenja, vprašalnik o spretnosti uporabnika), o zaposlenih (vprašalnik o dobri praksi v organizaciji, vprašalnik o pogojih dela, vprašalnik o splošnem zdravju) in o organizaciji (objektivni podatki o stroških iz finančnih dokumentov evalviranih organizacij, intervju z vodstvi o delovanju organizacij). Evalvacijo so opravili v organizacijah Altra, Materinski dom, Ozara in Projekt Človek. Na podlagi rezultatov teh evalvacij so predlagali adaptacije modela evalvacije. Predlagali so tudi razširitev modela na spremljanje izidov programov, kar bi zahtevalo vzpostavitev spremljanja dela organizacij in uveljavitev kvazi eksperimentalnega in procesnega pristopa k evalvaciji. Prav tako so predlagali modifikacije, potrebne za različne vrste programov: preventivne, prehodne, terapevtske in vzdrževalne. Model evalvacije, ki so ga predlagali, je bil temelj za nadaljnji razvoj sistema evalvacije na področju socialnega varstva. Pomembnejše objave: VIDEMŠEK, Petra. Slovenia employment programmes for people with difficulties in mental health. Gamian-Europe Newsletter. [Tiskana izd.], 2004, letn. 6, no 13, str. 13-14. [COBISS.SI-ID: 2592869] VIDEMŠEK, Petra. Mental health community services in Slovenia. Gamian-Euro-pe Newsletter. [Tiskana izd.], 2004, vol. 6, no 16, str. 7-10. [COBISS.SI-ID: 2568805] VIDEMŠEK, Petra. Izkušnje z izobraževanjem v okviru projekta Prospect = Experiences with education and training within the framework of the project Prospect. V: ŠVAB, Vesna (ur.). Mednarodna konferenca o izobraževanju in preventivi na področju duševnega zdravja, 27.-29. maj 2004, Nova Gorica, Slovenija. Izobraževanje za spremembo: zbornik konference Izobraževanje za spremembo: proceedings of the Conference Education for Change. [Ljubljana]: ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje: = ŠENT - Slovenian Association for Mental Health, 2004, str. 77-78. [COBISS.SI-ID: 2572133] VIDEMŠEK, Petra. Individualno načrtovanje kot proces krepitve moči uporabnikov socialnih storitev. V: AVBERŠEK, Slavica, ŠVAB, Vesna. Psihosocialna rehabilitacija. Ljubljana: Šent - Slovensko združenje za duševno zdravje, 2004, str. 44-49. [COBISS.SI-ID: 2566245] VIDEMŠEK, Petra. Aktivnosti društva. V: RAVTER, Staš (ur.). Živeti s težavami v duševnem zdravju. Maribor: Ozara Slovenije, 2004, str. 22-25. [COBISS.SI-ID: 2567013] "C r e m o r a z s k o v a n e g o O e 0 9 6 9 1 Socialni modeli prizadetosti Nosilka raziskave: Darja Zaviršek Visoka šola za socialno delo, 2001 Gre za primerjalno analizo konceptov, socialnih politik in prakse socialnega del na področju študij hendikepa (disabilitystudies). Utemeljena je na paradigmatskem premiku od medicinskega k socialnem in kulturnem modelu hendikepa. Temelji na interdisciplinarnosti, uporabljajoč zgodovinsko, sociološko, socialnodelovno, antropološko, psihološko in socialno politično perspektivo. Raziskava analizira dejstvo, da so socialno utemeljene ovire in zatiranje (upoštevajoč univerzalne človekove pravice) povezane in vraščene v vrednotne sisteme posameznih družb, skupnosti in držav in se manifestirajo na različne načine. Socialne ovire in diskriminacija hendikepiranih ljudi v ekonomskem in simbolnem smislu so analizirane v kontekstu socialnih in političnih okvirov posameznih držav in njihovih oblik zatiranja. Vrednostni sistemi in družbeni fenomeni, kot so delo, delovno mesto in plačana zaposlitev, biološka reprodukcija, skrbstveno delo v družinah, telesna normativnost, koncepti »srečnega življenja«, ideje o neodvisnosti in avtonomiji in svobodnem gibanju, sposobnosti komunikacije, običajne za večino ljudi, so najpogostejša točke, na katerih se križajo človekove pravice, zadovoljevanje človekovih potreb, normativna pričakovanja posamezne družbe in osebne izkušnje posameznika in posameznice. Raziskava zasleduje součinkovanje med posameznikom in strukturo na različnih ravneh: a) na ravni osebne izkušnje ovirane osebe v sistemu, b) na ravni vpetosti strokovnjakov s področja socialnega dela v okvire socialne politike in neposrednega dela z uporabniki, c) na ravni socialnih politik in njihovih okolij. Poseben poudarek je namenjen naslednjim teorijam in njihovim empiričnim prikazom in uporabi v različnih družbah: teoriji vključevanja in izključevanja (na področju prostora, izobraževanja, zaposlovanja, simbolnih reprezen-tacij), teoriji nasilja (v institucijah, strukturno in interpersonalno), teoriji državljanstva in potreb, teoriji samoodločbe in neodvisnega življenja, teoriji enakosti in smiselne udeležbe, teoriji telesa in teoriji socialnih politik in socialnega dela. Raziskava vseskozi upošteva perspektivo spola, etničnosti in perspektivo življenjskega poteka (life course approach). Poleg teoretskih analiz knjiga vključuje tudi študije primerov, izseke poglobljenih biografskih študijev primerov, naracij in terenskega dela. Pomembnejše objave: ZAVIRŠEK, Darja. Hendikep kot kulturna travma: historizacija podob, teles in vsakdanjih praks prizadetih ljudi, (Oranžna zbirka). Ljubljana: Založba /cf., 2000. 350 str., fotogr. ISBN 961-6271-30-X. [COBISS.SI-ID: 111602176] ZAVIRŠEK, Darja. Pictures and silences: memories of sexual abuse of disabled people. Int. j. soc. welf. (Print), 2002, letn.11, št. 4, str. 270-285. [COBISS.SI-ID: 673125] ZAVIRŠEK, Darja. Nevidno nasilje - normativnost in normalizacija nasilja nad ljudmi z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi ovirami = [Invisible violence: norm-activity and norm-alisation of violence against people with motor, sensorial and intellectual disabilities]. Rev. krim. kriminol., jan/mar 2003, let. 54, št. 1, str.3-14. [COBISS.SI-ID: 833614] ZAVIRŠEK, Darja. Hendikep je društvena kategorija: intervju sa Darjom Zaviršek. Mi-sao, okt./nov. 2004, god. 2, br. 12/13, str. 21-23. [COBISS.SI-ID: 1892453] ZAVIRŠEK, Darja. Surviving ethnicity and disability - minority children in public care. V: TRYGGED, Sven (ur.). Moving away from residential care: reports from the 2nd Conference on children and residential care, Stockholm, May 2003. Stockholm: Stockholm university, Department of social work, cop. 2004, str. 23-37. [COBISS.SI-ID: 1431653] P r e o r a z s k v n e g o O e 0 9 6 9 1 ZAVIRŠEK, Darja. Izmedu formalnih i stvarnih prava osoba sa intelektualnim onespo-sobljenjem u Sloveniji. V: BRANKOVIC, Drago (ur.), GAVRILOVIC, Ana (ur.). Od-rživi razvoj i socijalni rad: studija slučaja regionalne mreže na Balkanu. Banja Luka: Univerzitet u Banjoj Luci, Filozofski fakultet, 2005, str. 239-257. [COBISS. SI-ID: 2342757] ZAVIRŠEK, Darja. Položaj otrok z ovirami: od formalne enakosti do resnične vključenosti. V: ČRNAK-MEGLIČ, Andreja (ur.). Otroci in mladina v prehodni družbi: analiza položaja v Sloveniji, (Zbirka Juventa). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za mladino; Maribor: Aristej, 2005, str. 221238. [COBISS.SI-ID: 2387045] ZAVIRŠEK, Darja. Between formal and actual rights of people with intellectual do-sabilities in Slovenia. V: HESSLE, Sven (ur.), ZAVIRŠEK, Darja (ur.). Sustainable development in social work: the case of a regional network in the Balkans, (International projects). Stockholm: Stockholm University, Department of social work, 2005, str. 176-191. [COBISS.SI-ID: 2341477] ZAVIRŠEK, Darja. Hendikepirane matere - hendikepirani otroci: antropološka perspektiva pri razumevanju družbenih ovir mater in otrok v socialnem varstvu in socialnem delu. Soc. delo, 2005, let. 44, št. 1-2, str. 3-15. [COBISS.SI-ID: 1669733] Evalvacija projektov dela z mladino v Mestni občini Ljubljana (I) Vodja raziskave: Blaž Mesec Sodelavka in sodelavci: Nino Rode, Simona Demšar, Bojan Kern, Marko Mesec, Milko Poštrak Visoka šola za socialno delo, Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije, 2002, 169 str. Raziskava je po svojem namenu raziskovalna evalvacija socialnovar-stvenih programov nevladnih organizacij s področja dela z mladimi in za mlade, ki jih dolgoročno financira MOL. Rabila naj bi usmerjanju politike oddelka za zdravstvo in socialno varstvo mestne občine Ljubljana v odnosu do projektov dela z mladino na področju mestne občine. Cilj raziskovalne evalvacije je bil zbrati podatke o ključnih dimenzijah izvajanja programov teh organizacij in izdelati kriterije za evalvacijo uspešnosti in učinkovitosti projektov dela z mladino in poskusno aplicirati te kriterije pri evalvaciji projektov, ki so se izvajali v letih 2001 in 2002. Dolgoročni cilj projekta je bil izdelava in implementacija postopka evalvacije projektov dela z mladino sploh. V prvem delu (2001) je bil opravljen pregled 10 programov na podlagi pregleda dokumentacije in intervjujev z nosilci. Med drugimi so bili opisani Društvo mladih za osebnostno rast in zdravo življenje, Zveza prijateljev mladine, Društvo za preventivno delo, Zavod Janeza Smrekarja-Skala, Svetovalnica Fu- z žine. Projekti so bili kvalitativno opisani po enotni shemi (z vključevanjem relevantnih kvantitativnih podatkov), da bi si ustvarili sliko o naravi g posameznega projekta, njegovem namenu, ciljih in načinih in okoliščinah izvedbe in o samoevalvacijskih postopkih in izidih. Ti opisi so bili podlaga za razmislek o kriterijih vrednotenja projektov. Rezultat prvega dela je seznam kriterijev evalvacije projektov z opisom oziroma defini- 9 cijami. Ti kriteriji vključujejo tri dimenzije: dimenzijo zahtevnosti ali in- 99 tenzitete dela (poglobljenost dela, raven preventive), dimenzijo obsega (kvantitete) dela in epidemiološko dimenzijo (pokritost populacije). Na enem koncu kontinuuma bi bil torej umišljeni projekt individualnega rehabilitacijskega svetovanja ali terapije z velikim številom uporabnikov, ki popolnoma pokriva potrebe po tej vrsti pomoči, na drugi strani pa program preventivnih predavanj za splošno populacijo mladih z manjšim številom uporabnikov in slabo pokritostjo ciljne populacije. Ti kriteriji so bili aplicirani na programe v drugem delu raziskave. Pomembnejša objava: MESEC, Blaž, RODE, Nino. Evalvacija projektov dela z mladino v mestni občini Ljubljana. V: MESEC, Blaž (ur.), RODE, Nino, RIHTER, Liljana, MESEC, Blaž, HORVAT, Blaž. Evalvacija v socialnem delu: študijsko gradivo. Ljubljana: Univ. v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, 2006, str. 79-122. [COBISS.SI-ID: 2631781] Evalvacija projektov dela z mladino v Mestni občini Ljubljana (II) Vodja raziskave: Blaž Mesec Sodelavka in sodelavci: Nino Rode, Simona Demšar, Marko Mesec, Milko Poštrak Visoka šola za socialno delo, Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije, 2002, 55 str. Namen raziskave je bil evalvirati socialnovarstvene programe nevladnih organizacij s področja dela z mladimi in za mlade, ki jih dolgoročno financira MOL. Rabila naj bi usmerjanju politike oddelka za zdravstvo in socialno varstvo mestne občine Ljubljana v odnosu do projektov dela z mladino na področju mestne občine. Cilj raziskovalne evalvacije je bil zbrati podatke o ključnih dimenzijah izvajanja programov teh organizacij ter izdelati kriterije za evalvacijo uspešnosti in učinkovitosti projektov dela z mladino in poskusno aplicirati te kriterije pri evalvaciji projektov, ki so se izvajali v letih 2001 in 2002. Dolgoročni cilj projekta je izdelava in implementacija postopka evalvacije projektov dela z mladino sploh. V prvem delu (2001) je bil opravljen pregled 10 programov na podlagi pregleda dokumentacije in intervjujev z nosilci in izdelani kriteriji za oceno programov. V drugem delu (2002) so bili ti kriteriji aplicirani pri evalvaciji predhodno opisanih programov, tako da so bile na podlagi operacionalizacije kriterijev izdelane ocenjevalne lestvice in postopek ocenjevanja z in izvedeno ocenjevanje projektov. Vsak raziskovalec (5) je po posebnem postopku, opisanem v poročilu, ocenil štiri projekte: dva, o katerih g je kvalitativno poročilo izdelal sam, in dva na podlagi poročil drugih raziskovalcev. Ocene so obdelane z metodo korespondenčne analize, pri kateri primerjamo med seboj celotne profile ocen in poudarimo dimenzije, pri katerih so razlike med organizacijami največje. Rezultati kažejo, 9 da v projektih prevladuje osebna pomoč in primarna preventiva. Projek- 99 ti se najbolj razlikujejo v zastopanosti metodičnih ciljev na eni strani in končnih ciljev na drugi. Najpogostejša cilja sta socializacija in socialna kompetentnost. Projekti uspešno dosegajo cilje, ki si jih zastavijo, vendar si ne zastavljajo nekaterih ciljev, ki bi si jih morali. Najpomembnejša razlika med projekti je v individualni oziroma množični usmeritvi. Uporabljeni postopek ocenjevanja se je izkazal za izvedljivega, priporoča pa se, da se ocenjuje vsako dejavnost (projekt) posebej in ne celotne organizacije z raznolikimi dejavnostmi ali projekti hkrati. Pomembnejši objavi: MESEc, Blaž, RODE, Nino. Evalvacija projektov dela z mladino v mestni občini Ljubljana. V: MESEc, Blaž (ur.), RODE, Nino, RIHTER, Liljana, MESEc, Blaž, HORVAT, Blaž. Evalvacija v socialnem delu: študijsko gradivo. Ljubljana: Univ. v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, 2006, str. 79-122. [cOBISS.SI-ID: 2631781] VIDMAR, Gaj, RODE, Nino. Visualising concordance. Comput. stat. (Z.), 2007, letn. 22, str. 499-509. [cOBISS.SI-ID: 23556057] Strategija razvoja in postavitev modela za delovanje CSD v luči nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005 Katalog nalog Vodja programske skupine: Marija Perkovič Vodja ožje delovne skupine: Vito Flaker Sodelavke in sodelavec: Gabi Čačinovič Vogrinčič, Bernard Stritih, Vida Miloševič Arnold, Pavla Rapoša Tajnšek, Jelka Škerjanc Evalvatorji kataloga: Zinka Kolarič, Blaž Mesec, Nino Rode Skupnost CSD, Visoka šola za socialno delo, 2002, 48 str. Cilj, ki si ga je zastavila projektna skupina skupaj z zunanjimi sodelavci, je bil pripraviti temeljni dokument, ki bo kot gradivo vključen v vsebino operacionalizacije nacionalnega programa socialnega varstva. Katalog nalog je del razvojnega projekta, ki naj bi bil konkretna podlaga za izvajanje nalog centrov za socialno delo po nacionalnem programu socialnega varstva in za ustreznejšo organiziranost centrov za izvajanje nalog. Ožja delovna skupina je popisala vse naloge, ki jih center izvaja na podlagi zakonodaje in ugotovitve, da se nalog po zakonih in javnih pooblastilih ne da izvajati brez strokovnih podlag. Javna pooblastila za- z vezujejo socialne delavke in socialne delavce k ukrepanju, upravni postopek pa določa sklope opravil. Naloga skupine je tudi bila opredeliti uporabo metode strokovnega dela za vse strokovne profile pri izvajanju nalog po zakonu in javnih pooblastilih na področju socialnega varstva. Pripravili so tudi opis strokovnih metod dela na področju socialnega varstva, ki so univerzalne in uporabljive v vseh pogojih izvedbe. Vsebinsko so dopolnili katalog nalog z opredelitvijo potrebnih opravil, ki 99 jih je nujno izvesti v določenem postopku. Poleg tega so z opisom in opredelitvijo drugih opravil zaokrožili izvedbo naloge v celoti. FLAKER, Vito. Examining the basic and necessary skills and procedures in work practice. IUC Journal of social work, 2003/2004, no 7. http://www.bemidjistate. edu/academics/publications/social_work_journal/issue07/articles/Examining %20Basic %20Skills.htm. [COBISS.SI-ID: 2486117] FLAKER, Vito. Temeljne in nujne spretnosti socialnega dela. Soc. delo, avg./okt. 2003, letn. 42, št. 4/5, str. 237-257. [COBISS.SI-ID: 973925] FLAKER, Vito. Kako dela socialno delo. V: LEŠNIK, Bogdan (ur.). Tradicije, prelomi, vizije: zbornik abstraktov. Ljubljana: [Fakulteta za socialno delo], 2005, str. 49. [COBISS.SI-ID: 2302309] FLAKER, Vito. Oris metod socialnega dela: uvod v katalog nalog centrov za socialno delo, (Zbirka Katalog socialnega dela). V Ljubljani: Fakulteta za socialno delo: Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, 2003. 103 str., tabele. ISBN 961-91026-1-4. [COBISS.SI-ID: 123155200] DRAGOŠ, Srečo, LESKOŠEK, Vesna, PETROVIČ ERLAH, Polona, ŠKERJANC, Jelka, URH, Špela, ŽNIDAREC DEMŠAR, Simona. Krepitev moči, (Zbirka Katalog socialnega dela). V Ljubljani: Fakulteta za socialno delo, 2005. 92 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 961-91026-8-1. [COBISS.SI-ID: 222117120] C LJJ O C 9 6 9 I Evaluation of Substitution Maintenance Treatment in Slovenia Assessing Quality and Efficiency Nosilca raziskave: Franz Trautmann, Nino Rode (za Slovenijo) Sodelavke in sodelavci: Andre van Gageldonk, Daan van der Gouwe, Esther Croes, Romana Zidar, Heino Stover, Mojca Gašparič, Nuša Konec-Jurišič Inštitut za duševno zdravje Trimbos (Utrecht), Fakulteta za socialno delo, 2007, 102 str. Poročilo vsebuje rezultate evalvacije vzdrževalnega nadomestnega (substitucijskega) zdravljenja v Sloveniji. Ob finančni pomoči evropske komisije jo je izvedel nizozemski inštitut Trimbos v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo. Gre za kvalitativni pregled vidikov vodenja, organizacije in stroškovne učinkovitosti takega zdravljenja. Poročilo se začne s kratkim pregledom metodoloških poudarkov in z opisom metod, uporabljenih v evalvaciji (drugo poglavje). Tretje poglavje obravnava kontekst vzdrževalnega nadomestnega zdravljenja v Sloveniji. To zajema opis razvoja in dejanskega položaja zdravljenja v Sloveniji (3.1), povzetek utemeljitev in ciljev zdravljenja in podatke o učinkovitosti (3.2) pa tudi kratko analizo sil in interesov, ki vplivajo na politične odločitve glede zdravljenja (3.3). V četrtem poglavju so predstavljene ugotovitve o kakovosti vzdrževalnega nadomestnega zdravljenja, ki izhajajo iz intervjujev z osebjem v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (4.1) in iz intervjujev o zadovoljstvu pacientov (4.2). Peto poglavje zajema ugotovitve, ki izhajajo iz intervjujev z osebjem v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. V šestem poglavju je podana kratka predstavitev podatkov, ki omogočajo grobo primerjavo med situacijo v Sloveniji in situacijo v štirih drugih državah EU (Nemčija, Češka, Nizozemska, Litva). Sedmo poglavje je namenjeno razpravi o teh ugotovitvah. Pri tem so obravnavana vprašanja, ki zadevajo osebje, vprašanja, ki zadevajo paciente, vidike zdravljenja, notranje organizacijske zadeve in zunanje organizacijske zadeve. Zadnje, osmo poglavje je namenjeno priporočilom. Tu najdemo nasvete, ki se nanašajo na kadrovske zmogljivosti, komunikacijo v timu, usposabljanje osebja, dostopnost zdravljenja, zbiranje podatkov, politično odgovornost in finančni in upravni nadzor. Raziskava je pomembna, ker je to prva raziskava o slovenskih uporabnikih, ki se zdravijo z nadomestki prepovednih drog. Pred tem ni bilo tako podrobno raziskano, koliko jih sploh je in kako se vedejo in razmišljajo. Pomembnejša objava: TRAUTMANN, Franz, RODE, Nino, GAGELDONK, Andre van, GOUWE, Daan van der, CROES, Esther, ZIDAR, Romana, STOVER, Heino, GAŠPARIC, Mojca, KONEC JURIČIČ, Nuša. Evalvacija vzdrževalnega substitucijskega programa zdravljenja v Sloveniji - ocena kvalitete in učinkovitosti. Utrecht: Inštitut Trimbos - Nizozemski inštitut za duševno zdravje in odvisnost; Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2007. 118 str., tabele. ISBN 978-961-6569-15-6. [COBISS.SI-ID: 2900837] "C r e g e o r a z s k o v a n e g o o e 0 9 6 9 1 Individualiziranje financiranja storitev socialnega varstva Vodja projekta: Vito Flaker Sodelavke in sodelavec: Lea Brišar, Polonca Jakob, Iztok Jurančič, Barbara Kresal, Mateja Nagode, Kristina Podbevšek, Nevenka Podgornik, Jelka Škerjanc, Nataša Udovič, Romana Zidar Inštitut RS za socialno varstvo, Fakulteta za socialno delo, 2008, 181 str. Raziskava je sestavljena iz treh vsebinsko zaključenih sklopov. Prvi sklop je poročilo o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Značilnosti dolgotrajne oskrbe so v prispevku opredeljene skozi sociodemografski in ekonomski kontekst države, značilnosti ciljne skupine in regulatornega okvira, vlogo privatnega sektorja, civilne družbe, družinske oskrbe in druge neformalne oskrbe. Drugi sklop je prispevek k snovanju zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in organizaciji sistema dolgotrajne oskrbe. Predlogi se nanašajo na model nege/oskrbe, zagotavljanje sredstev, organizacijo in postopek dolgotrajne oskrbe, akterje in udeležence in storitve dolgotrajne oskrbe. Zadnji sklop poročila predstavi delovanje in potek projekta v letu 2007. Avtorji poročajo o izvajanju osebnih paketov storitev, o raznih spremembah, kot so sprememba postopka, prilagoditev organizacije projekta in sodelovanje z občinami in o delovanju agencije IN in nadaljnjem raziskovanju. Poročilo je namenjeno zakonodajalcu, strokovni in širši javnosti in naj bi rabilo kvalitetnejši diskusiji o zakonu o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo v trenutku, ko je bilo f pričakovati, da bo sprejet. n e g o o e 0 9 6 9 1 Oblike bivanja in podpore za ranljive skupine prebivalcev (oseb z demenco, ljudi z dolgotrajnimi duševnimi stiskami in intelektualno oviranih oseb) v Mestni občini Ljubljana Vodja raziskave: Gabi Čačinovič Vogrinčič Sodelavke: Vera Grebene, Tadeja Kodele, Jana Mali, Vida Miloševič Arnold, Liljana Rihter, Jelka Škerjanc, Mojca Urek Fakulteta za socialno delo, 2008, 239 str. + 58 str. pril. V raziskavi so bile ocenjene potrebe po različnih oblikah služb v mestni občini Ljubljana za skupine ljudi, ki potrebujejo kontinuirano in organizirano dolgotrajno pomoč in oporo za samostojno življenje v skupnosti. Temeljna metodološka odločitev je bila, da se raziskava v največji meri osredotoči na posameznike, ki živijo v institucijah, sploh ker so te institucije praviloma izven območja MOL in so njihovi uporabniki zato iztrgani iz svojega življenjskega okolja. Ranljive skupine so vključevale osebe z demenco, ljudi s težavami v duševnem zdravju, ljudi z intelektualno in telesno oviranostjo in ljudi, ki trpijo nasilje. Metodološko je raziskava potekala z dvema logično in procesno povezanima pristopoma. Najprej je bil oblikovan katalog služb, ki na območju MOL skrbijo za potrebe v raziskavo vključenih skupin ljudi, nato pa so bili opravljeni intervjuji z uporabniki pomoči in podpore, njihovimi svojci in strokovnjaki. Opravljeni so bili intervjuji z vodji organizacij, ki skrbijo za pomoč in podporo, kot tudi anketa med njihovim članstvom. Na podlagi tako zbranih podatkov je bil izdelan indeks potreb. Nastal je katalog prek 500 življenjskih situacij in možnih odgovorov na potrebe, ki iz teh situacij izhajajo. Analiza je pokazala, da je na območju MOL sicer razvejana mreža različnih izvajalcev podpore in pomoči, ki pa ima dve ključni slabosti: fragmentiranost oz. nekoordiniranost služb in neenakomerno pokritost različnih tipov potreb. Poseben problem so nastanitvene oblike, ki jih je premalo, to pa vpliva na visoko število občanov Ljubljane v institucionaliziranih v zavodih na periferiji ali drugje v Sloveniji. Na podlagi analize je bilo izdelano večje število praktičnih predlogov oziroma seznam potreb, in sicer na nivojih strategij, načel, metod in organizacijskih ukrepov. Predlogi se nanašajo na pet kategorij oblik skupnostne skrbi: nastanitvene oblike, oblike preživljanja časa in zaposlitve, storitve, spremljajoče dejavnosti in organizacijska vprašanja. Pomembnejše objave: MALI, Jana. Socialno delo z osebami z demenco. V: MALI, Jana (ur.), MILOŠEVIČ--ARNOLD, Vida (ur.). Demenca - izziv za socialno delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2007, str. 37-50. [COBISS.SI-ID: 2890597] MALI, Jana, MILOŠEVIČ-ARNOLD, Vida. Tveganja pri demencah. V: MALI, Jana (ur.), MILOŠEVIČ-ARNOLD, Vida (ur.). Demenca - izziv za socialno delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2007, str. 63-71. [COBISS.SI-ID: 2891109] MALI, Jana. Potrebe svojcev oseb z demenco. V: MALI, Jana (ur.), MILOŠEVIČ-AR-NOLD, Vida (ur.). Demenca - izziv za socialno delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2007, str. 117-130. [COBISS.SI-ID: 2892389] MILOŠEVIČ-ARNOLD, Vida, MALI, Jana. Demenca kot izziv za socialno delo. V: ŠTRUKELJ, Katarina Barbara (ur.), KOGOJ, Aleš (ur.). Gerontopsihiatrija - izziv in priložnost sodobnega časa: [zbornik prispevkov]. Ljubljana: Spominčica -Slovensko združenje za pomoč pri demenci, 2008, str. 8-18. [COBISS.SI-ID: 3137125] MALI, Jana. Social work with people with dementia: the case of Slovenia. V: LESKO-ŠEK, Vesna (ur.). Theories and methods of social work: exploring different perspectives. Ljubljana: Faculty of Social Work, 2009, str. 149-159. [COBISS. SI-ID: 3279717] r e MALI, Jana. Social work in the development of institutional care for older people in Slovenia = Razvoj socialnega dela v slovenskih domovih za stare ljudi. European journal of social work, Dec. 2009, 14 str., doi: DO110.1080/13691450903403784. [COBISS.SI-ID: 3521125] S k < n e g > o e > 9 6 9 I O O Varna vožnja Obvladovanje tveganj in nevarnih življenjskih slogov v prometu Vodja raziskave: Vera Grebene Sodelavki: Amra Sabic, Ines Kvaternik Fakulteta za socialno delo, 2008, 86 str. Raziskava, ki je bila izvedena za potrebe mestne občine Ljubljana, je bila namenjena ugotavljanju različnih vrst tveganj in obsegu tveganih ravnanj mladih, ko so udeleženi v prometu. Pri raziskovanju so raziskovalci uporabljali smernice akcijskega raziskovanja in kombinirali kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Na podlagi intervjujev in fokusnih skupin so zbirali informacije o različnih situacijah uporabe alkohola in drog, ko istočasno prihaja tudi do udeležbe v prometu. Ugotavljali so stališča mladih do vožnje pod vplivom drog in alkohola, o zaznavanju tveganj, o skupinskih normah in pravilih, ki se jih držijo mladi, ko so na cesti, in o vrstah samopomoči in vrstniške podpore. Pri raziskovanju so bili zlasti pozorni na osebne izkušnje, beležili so vsakdanje, »praktično« znanje o učinkovanju alkohola in drog in na podlagi analize teh vsakdanjih situacij izdelali preglednico potovalnih situacij, v katerih se dnevno nahajajo mladi kot udeleženci v prometu. Ugotovitve kažejo, da mladi večinoma odgovorno ravnajo, ko so na cesti. 50,2 % mladih je odgovorilo, da niti kot potniki niti kot vozniki nimajo izkušenj z alkoholom ali/in prepovedanimi drogami v povezavi z vožnjo, vsi ostali (49,8 %) so vsaj enkrat že doživeli vožnjo, ko je bil voznik/ voznica pod vplivom alkohola/drog. Najpogostejše priložnosti, ob katerih dijaki uživajo alkohol, so tiste, v katerih se znajdejo kot sopotniki (31,1 %), in v situacijah, ko potujejo od zabave do zabave (23,5 %). Ugotovili smo sicer, da se mladi tveganj dobro zavedajo, da v večini primerov, ko so v opitem oziroma omamljenem stanju, poskrbijo, da bodo varno prišli domov, in si navadno priskrbijo nadomestni prevoz. Vendarle pa obstajajo posamezniki in skupine, ki namenoma tvegajo v prometu in je tveganje del njihovih subkulturnih vrednot, kar 8 % se jih je namreč izreklo, da uživajo alkohol, ko so sami v vlogi voznika. Z raziskavo so želeli spodbuditi različne akterje varnosti v prometu (mlade, starše, šolske delavce) in predvsem ugotoviti, ali lahko delujemo na različne momente tveganj, pri čemer so se s predlogi osredotočali na preprečevanje tako zdravstvene kot socialne škode. Ugotovili so, da je treba pri načrtovanju odzivov upoštevati raznovrstnost konkretnih prometnih situacij in različne potrebe udeležencev v prometu in da lahko na ravni obvladovanja tveganj delujemo na treh ravneh: s preprečevanjem dogodkov takrat, ko je tveganje veliko, z zmanjševanjem škode, ko vemo, da nimamo vseh možnosti, da dogodke preprečimo, in s popravljanjem škode, ko je do škode zaradi dogodka že prišlo in popravljamo posledice. Pomembnejše objave: GREBENC, Vera, ŠABIC, Amra. Zmanjševanje tveganj zaradi uživanj drog in alkohola v prometu: vrstniške delavnice. V: DEBELJAK, Barbara (ur.), UREK, Mojca (ur.). Socialno delo za enake možnosti za vse: knjiga povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2007, str. 65. [COBISS.SI-ID: 2818661] r e g e O r a z s k v n e g O o e O 9 6 9 I GREBENC, Vera, GJEREK, Daša. Etnografski zemljevid tveganih prometnih situacij: [prispevek na posvetu] Vozi trezno!, Fakulteta za socialno delo, 20.12.2007. Ljubljana, 2007. [COBISS.SI-ID: 2937189] GREBENC, Vera, KVATERNIK, Ines. Strategije zmanjševanja in preprečevanja tveganih ravnanj mladih v prometu: [prispevek na posvetu] Vozi trezno!, Ljubljana, Fakulteta za socialno delo, 20.12.2007. Ljubljana, 2008. [COBISS.SI-ID: 2937445] ŠABIC, Amra, GREBENC, Vera, KVATERNIK, Ines. Vrstniško svetovanje na področju zmanjševanja tveganj v prometu: letno srečanje lokalnih akcijskih skupin na področju drog, Portorož, 12. december 2007. 2007. [COBISS.SI-ID: 2874213] GREBENC, Vera, ŠABIC, Amra, KVATERNIK, Ines. Varna vožnja: obvladovanje tveganj in nevarnih življenjskih slogov v prometu. V Ljubljani: Fakulteta za socialno delo, 2008. 110 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 978-961-6569-17-0. [COBISS. SI-ID: 242030080] KVATERNIK, Ines, ŠABIC, Amra, GREBENC, Vera. The involvement of peers in the prevention of harm among people using alcohol and/or drugs in the road traffic: peer projects at driving schools: [poster presentation at] IHRA's 19th International Conference Harm Reduction 2008, Barcelona, 10-15 May 2008. Barcelona, 2008. [COBISS.SI-ID: 2944869] . GREBENC, Vera. »Peer - drive clean!«: peer education in driving schools in Slovenia: Final evaluation conference, Institut Mistel, Magdeburg, 15-18 June, 2008. Magdeburg, 2008. [COBISS.SI-ID: 3118437] GREBENC, Vera. Mladostniki v tveganih življenjskih situacijah: primer obvladovanja in zmanjševanja škode v prometu. V: GABER, Slavko (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.), STREL, Janko (ur.), LUKŠIČ, Andrej (ur.). Za manj negotovosti: aktivno državljanstvo, zdrav življenjski slog, varovanje okolja. V Ljubljani: Pedagoška fakulteta, 2009, str. 177-188. [COBISS.SI-ID: 3211109] GREBENC, Vera, NERAT, Barbara. Za volan le trezni!: Studio Delo, 25. junij 2009. Ljubljana, 2009. http://www.delo.si/clanek/82620. [COBISS.SI-ID: 3179365] Evalvacija procesov deinstitucionalizacije v posebnih socialnih zavodih v Sloveniji Vodja raziskave: Vito Flaker Sodelavke in sodelavec: Gabi Čačinovič Vogrinčič, Vera Grebenc, Tadeja Kodele, Jana Mali, Vida Miloševič Arnold, Pavla Rapoša Tajnšek, Liljana Rihter, Nino Rode, Mateja Sedmak, Jelka Škerjanc, Mojca Urek, Darja Zaviršek Fakulteta za socialno delo, 2008, 356 str. Raziskava je namenjena evalviranju uspešnosti prestrukturiranja zavodov, preselitev in vključitve uporabnikov v okolje, izdelavi merskih instrumentov in merjenju učinkov navedenih sprememb. Metodološko temelji na evalvacijskih metodah s prvinami akcijskega eksperimenta. Rezultati kažejo, da se tendenca prestrukturiranja velikih ustanov v skupnostne oblike počasi uresničuje, saj je med posebnimi socialnimi zavodi zaznati prestrukturiranje dela obstoječih kapacitet v nove, uporabnikom prijaznejše oblike, zlasti v skupnostne in izveninstitucionalne programe, ki dopuščajo večjo avtonomijo, poudarjajo individualizaci-jo, krepitev moči, premik od ponudbe k povpraševanju, pravice uporabnikov, multidisciplinarnost ipd. V vseh posebnih socialnih zavodih je zaslediti odpiranje manjših bivalnih enot v bližini zavoda ali na drugih lokacijah. Za doseganje opisanih sprememb so bili potrebni vložki v organizacijske spremembe, izobraževanje in usposabljanje osebja. z Uporabniki, ki še živijo v domačem okolju, so manj samostojni. Zaradi pomoči, ki jo zagotavljajo njihovi svojci, se pogosto popolnoma prepustijo toku dogajanja, kar jih ne osrečuje in tudi ne zadovoljuje povsem. Svojci, ki zanje skrbijo, vse naredijo namesto njih, čeprav bi določena opravila še lahko opravljali sami. Življenje v stanovanjskih skupinah ocenjujejo kot bolj humano, saj imajo več vpliva nad lastnim življenjem, če- prav še vedno ne v celoti. To pomeni, da ob novih metodah in pristopih za delo z uporabniki, kar je povezano tudi z dodatnimi finančnimi sredstvi, pri organiziranih oblikah bivanja v skupnosti potrebujemo tudi nove metode, ki ponujajo paradigmatski premik od tradicionalnih modelov obravnave. Te temeljijo na individualiziranem pristopu, na zagovorni-ški in proaktivni drži, na konceptu družbene konstrukcije ovire (motnje, nezmožnosti), na poznavanju konteksta in vsakdanjika uporabnika, na prevzemanju izračunanega tveganja, na ekspertizi uporabnika, na spolni in kulturni senzibilnosti. Pomembnejše objave: FLAKER, Vito. From institutional logic to common knowledge: power, action and reflection. IUC Journal of social work, no 15, 2007/2008. http://www.bemid- jistate.edu/academics/publications/social_work_journal/issue15/articles/ flaker.htm. [COBISS.SI-ID: 3008613] FLAKER, Vito, MALI, Jana. Deinstitutionalisation process in long-term mental health institutions in Slovenia. V: LONDON, Mervyn (ur.). Conference monograph: Vilnius Lithuania 2007. [Cambridge]: European Network for Training Evaluation and Research in Mental Health, [2008], 18 str. [COBISS.SI-ID: 2987621] MALI, Jana. Raziskovanje značilnosti totalne institucije v domovih za stare. Dialogi (Maribor), 2008, letn. 44, št. 10, str. 181-197. [COBISS.SI-ID: 3058789] MALI, Jana. Comparison of the characteristics of homes for older people in Slovenia with Goffman's concept of the total institution = Primerjava značilnosti domov za stare v Sloveniji z Goffmanovim konceptom totalne ustanove. European journal of social work, Dec. 2008, vol. 11, no 4, str. 431-443. [COBISS.SI-ID: 3099237] MALI, Jana. Spremembe v institucionalnem varstvu starejših. V: HLEBEC, Valentina (ur.). Starejši ljudje v družbi sprememb, (Dialogi, letn. 10). Maribor: Aristej, 2009, str. 95-107. [COBISS.SI-ID: 3211365] FLAKER, Vito. To keep the deinstitutionalisation machine going. V: UREK, Mojca (ur.), DAWSON, Ian (ur.). Latest trends in training for mental health professionals in Europe: abstracts. Ljubljana: Faculty of Social Work, 2009, str. 9. [COBISS. o SI-ID: 3151717] e O C < C lt, < M < I— e I— < MINIMI 2008 Vrednotenje izvajanja nacionalne strategije in medresorskega sodelovanja na področju dovoljenih in nedovoljenih drog Vodja raziskave: Vera Grebenc Sodelavki in sodelavca: Ines Kvaternik, Liljana Rihter, Nino Rode, Vito Flaker Fakulteta za socialno delo, 2008, 218 str. Z namenom analize izvajanja nacionalne strategije na področju dovoljenih in nedovoljenih drog je bila v okviru raziskovalnega projekta z analizo stanja (teritorialno pokritost s programi, izvajalci, viri, modeli delovanja) ocenjena regijska pokritost s programi in iz tega so bili izpeljani predlogi, ki bodo prispevali h krepitvi zdravja in zmanjševanju tveganj tako na ravni posameznika kakor tudi na ravni lokalnih skupnosti. Z analizo medresorskih politik avtorji prispevajo k oblikovanju priporočil za načrtovanje akcijskega načrta na področju drog. Analiza ključnih vsebinskih sklopov - izhodišča in splošne usmeritve, usklajevanje, ukrepi na področju zmanjševanja povpraševanja in ponudbe, mednarodno sodelovanje, informiranje, raziskovanje in vrednotenje - pokaže, da so cilji slovenske politike vsebinsko podobni ciljem na ravni EU. Pomanjkljivosti se pojavijo na ravni operacionalizacije ciljev, usklajevanja politik, prepletenosti ukrepov in pogoste »delitve« podobnih nalog med različ- z ne akterje, pri čemer je odgovornost za izvedbo nalog nejasno postavljena. Analiza štirih vsebinskih sklopov - problematika drog in alkohola g v družbi, prispevek resorja k reševanju problematike, sodelovanje z drugimi akterji in prihodnje predvidene aktivnosti - pokaže, da resorji, ki so zadolženi za zmanjševanje povpraševanja po drogah pri oblikovanju in izvajanju resornih politik, upoštevajo resolucijo o nacionalnem programu na področju drog. Pomanjkljivosti se pojavijo na ravni zbiranja 99 in izmenjave podatkov, prepletanja in prekrivanja nalog posameznih re-sorjev in na področju koordinacije in medresorskega sodelovanja. RIHTER, Liljana, KVATERNIK, Ines, GREBENC, Vera, RODE, Nino, FLAKER, Vito. Slovenska politika na področju drog v evropskem kontekstu. Teor. praksa, maj-avg. 2007, letn. 44, št. 3/4, str. 431-446. [COBISS.SI-ID: 2777189] KVATERNIK, Ines, RIHTER, Liljana, GREBENC, Vera, FLAKER, Vito, RODE, Nino. Izvajanje resolucije o nacionalnem programu na področju drog v Sloveniji: med evropskimi smernicami in slovensko realnostjo. V: DEBELJAK, Barbara (ur.), UREK, Mojca (ur.). Socialno delo za enake možnosti za vse: knjiga povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2007, str. 94. [COBISS.SI-ID: 2826085] KVATERNIK, Ines, GREBENC, Vera, RIHTER, Liljana. Droge med politiko in vsakdanjim življenjem. V Ljubljani: Fakulteta za socialno delo, 2008. 141 str., tabele. ISBN 978-961-6569-19-4. [COBISS.SI-ID: 242417664] RODE, Nino, RIHTER, Liljana, GREBENC, Vera, ŠABIC, Amra, RAPE, Tamara, KVATERNIK, Ines. Problematika drog v očeh diplomantk in diplomantov fakultete za socialno delo. Soc. delo, 2009, letn. 48, št. 5/6, str. 275-286. [COBISS.SI-ID: 3244389] KVATERNIK, Ines, RIHTER, Liljana. Med nacionalnimi usmeritvami in prakso: politika zmanjševanja povpraševanja na področju dovoljenih in nedovoljenih drog. Soc. delo, 2009, letn. 48, št. 5/6, str. 263-273. [COBISS.SI-ID: 3244133] Socialno starševstvo kot ključni vidik sodobnih družinskih oblik Nosilka raziskave: Darja Zaviršek Sodelavke: Vesna Leskošek, Mojca Urek, Špela Urh, Ana M. Sobočan, Tanja Mastnak, Barbara Goričan, Irena Rezar, Maja Klun Fakulteta za socialno delo, 2008, 185 str. Socialno starševstvo je socialna kategorija in koncept, ki zaradi družbenih sprememb pridobiva vse večjo znanstveno pozornost. Opisuje tip sorodstvenega razmerja, ki ni klasično biološko (predvsem v odnosu starši-otroci), temveč socialno. Poudarja socialno povezanost, ki je stalna, čustvena in ekonomska in zaobjema opravljanje starševskih funkcij v daljšem časovnem razdobju. Taka družinska ali sorodstvena razmerja so obstajala v vseh človeških družbah, le da so jih do nedavnega zakonodaje s tega področja v primerjavi z biološkimi vezmi med odraslimi in otroki praviloma marginalizirane. Kljub pogostosti socialnega starševstva in socialnih intimnih odnosov, ki so posledica redkejših porok, pogostejših ločitev, vse večjega števila t. i. »združenih družin«, povečanja otrok v istospolnih družinah, porasta mednarodnih posvojitev in uporabe repro-duktivne tehnologije, pa pojem sorodstva in starševstva praviloma temelji na bioloških predpostavkah in upošteva kot najpristnejše le najožje krvne vezi. V Sloveniji se prevlada biološkega nad socialnim kaže tako v zakonodaji kot v vsakdanjih družbenih reprezentacijah in tradiciji (»kri ni z voda!«, demonizacija »mačeh« in »očimov«). V današnjih spremenjenih slogih zasebnega in družbenega postaja socialno starševstvo vse večji izziv za tradicionalne zakonodaje, ki biologizirajo družinske vezi in določajo kakovost po načelu biološke povezanosti. Zakonodaje v EU so se do danes že v marsičem približale praksam vsakdanjega življenja in vsakdanjim potrebam ljudi na področju družinskega življenja. Razkorak med tradicionalno normativnim in vsakdanjo prakso se najbolje odra- 99 ža na področju družinske politike, njenih ukrepov in praks, s katerimi se socialne delavke/delavci srečujejo pri vsakdanjem delu. Raziskovalni projekt »Socialno starševstvo« temelji na kvalitativni raziskavi vsakdanjih praks ljudi, ki živijo različne oblike socialnega starševstva in imajo z njim daljše izkušnje. Raziskava obsega primerjalno analizo mednarodne literature s tega področja, izdelane vprašalnike za ljudi, ki živijo v različnih tipih družinskih odnosov, opravljene poglobljene intervjuje in analizo dobljenih rezultatov. Raziskava analizira štiri oblike družinskega življenja: združene družine, družine, ki so otroka posvojile, istospolne družine in družine, v katerih so bile za reprodukcijo uporabljene nove medicinske tehnologije. Namen raziskave je predstavitev osebnih izkušenj, definiranje ključnih pojmov in konceptov na tem področju, analiza veljavne zakonodaje in predstavitev nujnih sprememb na tem področju. Pomembnejše objave: ZAVIRŠEK, Darja, LESKOŠEK, Vesna, UREK, Mojca, URH, Špela, SOBOČAN, Ana Marija. Socialno starševstvo kot ključni vidik sodobnih družbenih politik. V: DE-BELJAK, Barbara (ur.), UREK, Mojca (ur.). Socialno delo za enake možnosti za vse: knjiga povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2007, str. 174. [COBISS.SI-ID: 2846565] ZAVIRŠEK, Darja. Zakonska zveza in njene omejitve. V: KOBE, Zdravko (ur.), PRIBAC, Igor (ur.). Prava poroka?: 12 razmišljanj o zakonski zvezi, (Knjižna zbirka Krt, 138). 1. izd. Ljubljana: Krtina, 2006, str. 191-210. [COBISS.SI-ID: 2 62742 9] SOBOČAN, Ana Marija. Istospolne družine v heteronormativnem svetu: mamici sta kakor sonce. Narobe, 2008, letn. 2, št. 5, str. 19-20. [COBISS.SI-ID: 2935909] ZAVIRŠEK, Darja. Med krvjo in skrbjo: socialno starševstvo kot širitev koncepta starševstva v današnjem svetu. Soc. delo, feb.-jun. 2009, letn. 48, št. 1/3, str. 3-16. [COBISS.SI-ID: 3131493] ZAVIRŠEK, Darja. Zakaj socialno starševstvo za socialno delo. Soc. delo, feb.-jun. 2009, letn. 48, št. 1/3, str. 1-2. [COBISS.SI-ID: 3131237] ZAVIRŠEK, Darja, ČEPIN ČANDER, Maja. Otrok ne potrebuje očeta in mame, potrebuje odgovorne odrasle. Dnevnikov objektiv, 12. sept. 2009, str. 12-15. [CO-BISS.SI-ID: 3221605] ^ ZAVIRŠEK, Darja. Pripoved socialne in biološke mame o prvih mesecih izkušenj starševstva. Soc. delo, feb.-jun. 2009, letn. 48, št. 1/3, str. 157-160. [COBISS.SI-ID: 3135589] M < SOBOČAN, Ana Marija, ZAVIRŠEK, Darja, URH, Špela, UREK, Mojca, GORIČAN, £ Barbara, KLUN, Maja, REZAR, Irena, MASTNAK, Tanja. Priporočena literatura za razumevanje teme socialnega starševstva. Soc. delo, feb.-jun. 2009, letn. 48, < št. 1/3, str. 175-182. [COBISS.SI-ID: 3136101] ZAVIRŠEK, Darja (ur.). Socialno starševstvo, (Socialno delo, Let. 48, 2009, št. 1/3). Ljubljana: Univ. v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, 2009. 197 str. [COBISS. SI—ID: 3136613] SOBOČAN, Ana Marija. Istospolne družine v Sloveniji. Soc. delo, feb.-jun. 2009, letn. 48, št. 1/3, str. 65-86. [COBISS.SI-ID: 3132517] Raziskava o značilnostih uporabe alkohola med učenci ljubljanskih osnovnih šol • • ■ • g v • in iskanje odgovorov za preprečevanje in zmanjševanje tveganj Nosilka raziskave: Vera Grebene Sodelavke: Amra Sabic, Ines Kvaternik, Tadeja Kodele Fakulteta za socialno delo, 2009, 179 str. Namen raziskave je ugotavljanje uživanja alkohola med učenci višjih razredov osnovnih šol na območju Ljubljane z namenom načrtovanja zmanjševanja in preprečevanja škode in obvladovanja tveganih situacij, vezanih na uživanje dovoljenih in nedovoljenih drog. V raziskavo so bili zajeti otroci v starosti od 12 do 15 let. Uporabljena sta bila kvalitativna raziskovalna metodologija in instrumentarij hitre ocene in odziva. Raziskava je poizvedovalne in eksplorativne narave, kar pomeni, da so na podlagi pridobljenih podatkov induktivno sklepali na značilnost pojava. Rezultati kažejo, da večino mladih alkohol ne zanima v smislu redne uporabe, zanima jih kot »nekaj«, kar se v okolju nahaja, kar je dovoljeno s polnoletnostjo. Tudi ugotovitve te raziskave kažejo, da starši iščejo rešitve in pristope v vzgoji otrok, ki bi upoštevala interese mladostnikov (po druženju, samostojnosti, novih dogodivščinah), hkrati pa informacije, ki jih posredujejo otrokom, vključujejo informacije o zdravju (škoda in posledice za zdrav razvoj, problemi z zasvojenostjo, nesreče), socialne posledice (težave v socialnih stikih, pri šolanju, pri uspešnosti v interesnih dejavnostih in drugih aktivnosti mladih), in tudi formalne posledice (npr. ukori, sankcije, izključitve). < Pomembnejše objave: i— £ KVATERNIK, Ines, GREBENc, Vera. Varnejši prostor za uživanje drog kot smiseln odgovor na potrebe uživalcev drog v skupnosti. Soc. delo, 2009, letn. 48, št. 5/6, £ str. 287-296. [COBISS.SI-ID: 3244645] GREBENC, Vera. Mladostniki v tveganih življenjskih situacijah: primer obvladovanja in zmanjševanja škode v prometu. V: GABER, Slavko (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.), STREL, Janko (ur.), LUKŠIČ, Andrej (ur.). Za manj negotovosti: aktivno državljanstvo, zdrav življenjski slog, varovanje okolja. V Ljubljani: Pedagoška fakulteta, 2009, str. 177-188. [COBISS.SI-ID: 3211109] KVATERNIK, Ines, KODELE, Tadeja. Preventiva v šolskem okolju: sodelovanje otrok, staršev in šolskih delavcev. V: LESKOŠEK, Vesna (ur.), PETROVIČ JESENOVEC, Borut (ur.). Od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti: zbornik povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2010, str. 38. [COBISS.SI-ID: 3361381] Aktivno vključevanje staršev in mladostnikov v načrtovanje in izvajanje preventivnih dejavnosti na področju drog in zasvojenosti na podlagi analiz potreb - »Pogovarjajmo se« Vodja raziskave: Gabi Čačinovič Vogrinčič Sodelavke: Vera Grebene, Ines Kvaternik, Tadeja Kodele, Amra Sabic, Liljana Rihter, Nina Mešl Fakulteta za socialno delo, 2009, 173 str. Z akcijskoraziskovalnim projektom so želele raziskovalke raziskati, zakaj se v obstoječe oblike preprečevanja zasvojenosti v obliki delavnic »Sola za starše« na območju mestne občine Ljubljana ne vključuje več staršev, kateri načini dela bi starše bolj pritegnili k sodelovanju in katere so tiste teme, ki bi starše bolj zanimale. Cilj projekta je bil razviti model dela s starši, otroki in šolskimi delavci v šolskem okolju. V prvem delu projekta je bilo izvedeno raziskovanje potreb in angažiranje zainteresiranih šolskih skupnosti. V drugem delu projekta so pilotsko preskusili model dela v šolskem okolju na izbrani osnovni šoli Vižmarje Brod. Delo je potekalo po načelih skupnostnega pristopa z angažiranjem vseh udeležencev in drugih ključnih oseb. Pri vsebinah so upoštevali teme, ki so bile za v projekt vključene skupine mladostnikov in njihovih staršev aktualne in konkretne in jih občutijo kot problem (oviro, težavo), npr. ljubezen, spolnost, nasilje, uporaba drog, vzgoja otrok in podobno. Na podlagi s starši in otroki/mladostniki dogovorjenih načinov skupnega dela in v sodelovanju z delavci šole so izdelali protokole za ravnanja v konkretnih primerih s ciljem preprečevanja in zmanjševanja škode tako za posameznike kot tudi za šolsko skupnost kot celoto. i— LJJ I— < KVATERNIK, Ines, KODELE, Tadeja. Preventiva v šolskem okolju: sodelovanje otrok, staršev in šolskih delavcev. V: LESKOŠEK, Vesna (ur.), PETROVIČ JESENOVEC, Borut (ur.). Od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti: zbornik povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2010, str. 38. [COBISS.SI-ID: 3361381] Analiza in ocena potreb po socialnih storitvah in možnosti samopomoči prebivalstva v primeru izrednih razmer na območju Mestne občine Ljubljana Nosilka raziskave: Mojca Urek Sodelavke in sodelavca: Romana Zidar, Jelka Škerjanc, Vili Lamovšek, Nino Rode, Jana Mali, Leonida Kobal, Vera Grebene, Pavla Rapoša Tajnšek, Nevenka Podgornik Fakulteta za socialno delo, 2009, 53 str. + priloge Eden od poglavitnih ciljev raziskave je bila analiza pripravljenosti različnih organizacij, še zlasti socialnovarstvenih, ki se srečujejo s posledicami naravnih ali drugih nesreč, iz perspektive prebivalcev, ki so to nesrečo doživeli, in posameznikov, ki so bili aktivno vključeni v procese reševanja in pomoči prizadetim prebivalcem. V raziskavi so tako v prvi vrsti želeli dati možnost ljudem, ki so bili neposredno prizadeti v naravni ali drugi nesreči, da opišejo svoje izkušnje in definirajo pomanjkljivosti in prednosti v procesu reševanja. Prav tako so želeli raziskati izkušnje posameznikov, katerih vloga je formalno in sistemsko opredeljena v procesih reševanja (civilna zaščita, reševalci, gasilci, prostovoljni gasilci, humanitarne in druge organizacije). Uporabljena je bila metoda sense-making (metoda osmišljanja ali metoda ustvarjanja smisla), ki jo je razvila Brenda Dervin in ki zagotavlja refleksijo izkušenj posameznikov, ki so doživeli naravno ali drugo nesrečo, ne glede na njihovo vlogo. Metodologijo so aplicirali skozi tehniko intervjuja časovnega sosledja (micro-moment time line). Tak intervju je organiziran na podlagi modela sprotnega ustvarjanja smisla. Po tem modelu lahko na vsako dogajanje gledamo kot na sosledje situacij, med katerimi prehajamo, ko se kaj spremeni, ko kaj naredimo sami ali drugi, ko pride do določene odločitve. Prehod med dvema situacijama je včasih gladek, marsikdaj pa obstaja med dano situacijo in tistim, kar želimo, določena vrzel. To premoščamo s tem, da si osmislimo, kaj je problem, ki ga moramo rešiti. Sogovornike smo prosili, da si izberejo primerne izseke dogajanja, ki bi jih bilo mogoče opisati na tak način. Na terenu smo opravili 30 intervjujev (s 34 sogovorniki), in sicer z udeleženci različnih tipov naravnih in drugih nesreč (neurja, potres, požar, nesreča na reki, prometna nesreča) s področja vse Slovenije. Ob pripovedovanju zgodb o izrednih dogodkih so opazili vrzeli in prednosti korakov in rešitev, za katere so se ob spopadanju z nesrečo odločali, jih analizirali, kar je postopoma omogočilo sestaviti sliko, kje so močne in kje ranljive točke obstoječega sistema in kako to občutijo na svoji koži prizadeti prebivalci. Raziskava je prispevala smernice za prihodnje načrtovanje socialnih storitev in podpore prizadetim prebivalcem in skupnostim. Identificirali so potrebo po oblikovanju storitve socialnega dela, ki bi bila usmerjena v hitro, učinkovito, predvsem pa organizirano (koordinirano) odzivanje ob naravnih in drugih nesrečah, katerih posledice so katastrofalne tako za posameznike kot širše lokalne skupnosti. Ena od prioritetnih nalog, v katerih so prepoznali vlogo socialnega dela, je kontinuirana podpora razvoju skupnosti, ki jih pogosteje zadenejo naravne nesreče (skupnostno socialno delo, krepitev in razvoj socialnih mrež). Poskrbeti pa je treba tudi za transparentno in etično dodeljevanje pomoči humanitarnih organizacij. Pomembnejše objave: UREK, Mojca, RODE, Nino, ŠKERJANc, Jelka, LAMOVŠEK, Vili, ZIDAR, Romana. Socialno delo v primeru naravnih ali drugih nesreč. V: ZORN, Matija (ur.), KOMAc, Blaž (ur.), PAVŠEK, Miha (ur.), PAGON, Polona (ur.). 1. trienalni znanstveni posvet, Ig, 11. december 2008. Naravne nesreče v Sloveniji: 1. trienalni znanstveni posvet, Ig, 11. december 2008: zbornik povzetkov. Ljubljana: ZRc, 2008, str. 67. [COBISS.SI-ID: 3092325] e O UREK, Mojca, ŠKERJANC, Jelka, LAMOVŠEK, Vili, RODE, Nino, RECKO, Tilen, ZIDAR, Romana. Ko se zdi, da ne bo nikoli bolje: socialno delo v primeru naravnih in drugih nesreč. V: LESKOŠEK, Vesna (ur.), PETROVIČ JESENOVEC, Borut (ur.). Od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti: zbornik povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2010, str. 111. [COBISS.SI-ID: 3390565] j> ŠKERJANC, Jelka, LAMOVŠEK, Vili. Vloga socialnega dela pri zagotavljanju pomoči prebivalcem po potresu v Posočju 2004. V: ZORN, Matija (ur.), KOMAC, Blaž (ur.), PAVŠEK, Miha (ur.), PAGON, Polona (ur.). 1. trienalni znanstveni posvet, 66 Ig, 11. december 2008. Naravne nesreče v Sloveniji: 1. trienalni znanstveni — posvet, Ig, 11. december 2008: zbornik povzetkov. Ljubljana: ZRC, 2008, str. 66. [COBISS.SI-ID: 3092069] 0 Vpeljevanje enotnega postopka evalvacije • • •• • ■ * i * i izvajanja javnih socialnih programov 2006-2009 Vodja raziskave: Nino Rode Sodelavke in sodelavec: Liljana Rihter, Tamara Rape Žiberna, Beata Akerman, Polona Dremelj, Polonca Jakob, Vid Žiberna, Simona Smolej Fakulteta za socialno delo, Inštitut RS za socialno varstvo, 2007 - 162 str.; 2008 - 77 + 24 str.; 2009 - 30 + 261 str. Naloga je nadaljevanje in nadgradnja projektov, ki sta jih izvedla Inštitut RS za socialno varstvo in Fakulteta za socialno delo, in sicer »Oblikovanje sistema evalviranja izvajanja programov socialnega varstva«, ki je potekal v letih 2003, 2004 in 2005, in »Priprave na aplikacijo sistema evalviranja izvajanja programov in storitev socialnega varstva«, ki so potekale v letu 2006. V projektu so skupaj z naročnikom opredelili prioritetna področja glede na resolucijo nacionalnega programa socialnega varstva, nato pa so izvajalce programov na teh področjih opremili z ustreznimi enotnimi evalvacijskimi znanji in veščinami. Skupaj z izvajalci so opredelili strokovne in specifične kriterije za evalvacijo posamezne skupine programov. Pripravili so merske instrumente za posamezne skupine programov in sestavili protokol za poročanje podatkov o programih, relevantnih za evalvacijo. V letu 2008 so testirali in prilagajali omenjene instrumente. Razvili so tudi računalniško aplikacijo za spremljanje postopkov, ki jih uporabljajo v programih. V letu 2009 so na željo MDDSZ izvedli pregled in poskusno evalvacijo vseh javnih programov, kar se je pokazalo kot preobsežen projekt, zato so se skupaj z naročnikom odločili nadalje izvajati evalvacije programov po skupinah glede na ciljno populacijo. Prva obravnavana skupina programov so bili programi za osebe s težavami v duševnem zdravju. RIHTER, Liljana, RODE, Nino, KOBAL, Barbara, DREMELJ, Polona. Vloga evalvacij med tekmovalnostjo in sodelovanjem. V: KRPIČ, Tomaž (ur.). 22. slovensko sociološko srečanje 2007, Ptuj, 19.-20. oktober 2007. Družba med solidarnostjo in tekmovalnostjo, (Novice SSD, letn. 22, št. 1). Ljubljana: Slovensko sociološko društvo, 2007. http://www.sociolosko-drustvo.si/index.php?option=com_ content&task=view&id=139&Itemid=27. [COBISS.SI-ID: 2849125] RIHTER, Liljana, RODE, Nino, KOBAL, Barbara. Uvajanje enotnega sistema spremljanja in evalviranja socialnovarstvenih programov. V: DEBELJAK, Barbara (ur.), UREK, Mojca (ur.). Socialno delo za enake možnosti za vse: knjiga povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2007, str. 138. [COBISS.SI-ID: 2837349] RIHTER, Liljana. Evalvacija na področju socialnega varstva v Sloveniji. Soc. delo, 2007, letn. 46, št. 4/5, str. 207-212. [COBISS.SI-ID: 2760293] RIHTER, Liljana. When results of evaluation can make a difference. V: YATES, Rowdy (ur.). Programme and abstracts. Ljubljana: Društvo Projekt Človek, 2007, str. 37. [COBISS.SI-ID: 2725221] RIHTER, Liljana, RODE, Nino, KOBAL, Barbara. Evaluation of social protection programmes in Slovenia: challenges for governance and progress. V: Building for the future: evaluation in governance, development and progress: abstract book. Lisboa: European evaluation society, 2008, str. 203. [COBISS.SI-ID: 3017573] "O r e o r a z s k v n e g o O e 0 9 6 9 1 RODE, Nino. Evaluation in social work: based on which evidence?. V: ZAVIRŠEK, Darja (ur.), NABERGOJ, Tjaša (ur.). Global crisis in/and social work: the ambiguities and challenges. Ljubljana: Faculty of Social Work, 2009, str. 66. [CO-BISS.SI-ID: 3209317] RODE, Nino. Comparative research between description and speculation: some pitfalls of comparative research and how to deal with them. V: RAMON, Shula (ur.), ZAVIRŠEK, Darja (ur.). Critical edge issues in social work and social policy: comparative research perspectives. Ljubljana: Faculty of Social Work, 2009, str. 29-46. [COBISS.SI-ID: 3207269] RIHTER, Liljana, FERLAN ISTINIČ, Marjeta, OREŠKI, Suzana. Establishing the system to evaluate social protection programmes in Slovenia. V: JACOBS, Therese (ur.). Research and social work in urban areas: evaluation of models of co-operation between research and practice: a quest for cooperative models offering added values: evaluation reports. Antwerpen: University of Antwerp, 2009, str. 43-52. [COBISS.SI-ID: 3220069] Formalni in strokovni okvirji za uvajanje in izvajanje zakona o duševnem zdravju Nosilec raziskave: Vito Flaker Sodelavke: Urek Mojca, Jelka Škerjanc, Suzana Oreški, Barbara Kobal, Mateja Nagode, Polonca Jakob, Andreja Rafaelič, Jana Mali, Nika cigoj Kuzma Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Fakulteta za socialno delo, 2009, 89 + 15 str. Namen projekta je bil pripraviti strokovne in formalne okvire za izvajanje zakona o duševnem zdravju. Zakon je kompromis med zahtevo po zaščiti pravic uporabnikov služb duševnega zdravja in ohranjanjem strokovne moči, med naprednejšim skupnostnim modelom duševnega zdravja in tradicionalnim institucionalnim in med medicinskim in socialnim pogledom na duševno stisko. Kot tak prinaša po eni strani bistvene inovacije, kot so zastopništvo, (nadzorovano) obravnavo v skupnosti in koordinatorje obravnave v skupnosti. Po drugi strani zakon vsebuje tudi nedoslednosti in podvojitve, ki so posledica kompromisa. Omogoča različne razlage likov in procesov, ki jih predpisuje, nedoslednosti in podvojitve pa grozijo, da bodo povzročile nejasnost ob izvajanju zakona in zapletle postopke, ki jih zakon predvideva. Najbolj očitno je podvajanje med vlogama odvetnika in zastopnika, nadzorovane obravnave v skupnosti in obravnave v skupnosti in med vlogama koordinatorja obravnave v skupnosti in koordinatorja nadzorovane obravnave v skupnosti. Elaborat je sestavljen iz dveh sklopov. V prvem so podane ključne usmeritve za oblikovanja profila zastopnika in koordinatorja v skupnosti. Ta del je plod konceptualnega dela raziskovalnega tima in posvetov z akterji na področju duševnega zdravja. V drugem delu elaborata je gradivo za pripravo podzakonskih aktov. Ta del je operacionalizacija razmišljanja o profilih zastopnika in koordinatorja in je osnovno gradivo za izdelavo pravilnikov. Oba dela sta komplementarna. Gradivu so priložene priloge, v katerih je tabelarični pregled primerjave področne zakonodaje za profile koordinatorja v skupnosti in zastopnika pacientovih pravic. Raziskava je pomembna, ker je bila dopolnjena z dialogi z delavci in uporabniki na področju duševnega zdravja. Delavci in uporabniki so identificirali situacije, v katere naj vstopata zastopnik in koordinator, pa tudi naloge obeh profilov. Prvi del elaborata je treba zato brati kot gradivo k smernicam za prenovo zakona, saj ta zelo ozko opredeljuje vlogo zastopnika in mu daje zelo majhno vlogo in pooblastila. Pomembnejše objave: FLAKER, Vito. From institutional logic to common knowledge: power, action and reflection. IUC Journal of social work, no 15, 2007/2008. http://www.bemid- jistate.edu/academics/publications/social_work_journal/issue15/articles/ flaker.htm. [COBISS.SI-ID: 3008613] FLAKER, Vito, UREK, Mojca. La Slovenia e l'esperienza italiana. Fogli d'informazione, gen.-giu. 2008, anno 37, no 5/6, str. 250-254. [COBISS.SI-ID: 2988389] KODELE, Tadeja, FLAKER, Vito. »Da iz številke postanem človek«: stanovanjske skupine 16 let pozneje - ob okrogli mizi o stanovanjskih skupinah. Pet (Ljubl.), jul. 2008, let. 20, št. 93, str. 5-8. [COBISS.SI-ID: 2979941] FLAKER, Vito, MALI, Jana. Deinstitutionalisation process in long-term mental health institutions in Slovenia. V: LONDON, Mervyn (ur.). Conference monograph: Vilnius Lithuania 2007. [Cambridge]: European Network for Training Evaluation and Research in Mental Health, [2008], 18 str. [COBISS.SI-ID: 2987621] UREK, Mojca, RAMON, Shula. Uveljavljanje načela enakopravnosti glede etničnosti in spola v duševnem zdravju. V: [Socialno delo za enake možnosti za vse]: [3. kongres socialnega dela, Maribor, 10.-12.2007], (Socialno delo, Letn. 47, št. 3/6). Ljubljana: Univ. v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, 2008, let. 47, št. 3/6, str. 177-186. [COBISS.SI-ID: 2971749] FLAKER, Vito. To keep the deinstitutionalisation machine going. V: UREK, Mojca (ur.), DAWSON, Ian (ur.). Latest trends in training for mental health professionals Z in Europe: abstracts. Ljubljana: Faculty of Social Work, 2009, str. 9. [COBISS. SI-ID: 3151717] a FLAKER, Vito, NAGODE, Mateja. Dolgotrajna oskrba: stanje, izzivi, eksperimenti in reforma. Kakov. starost, 2009, letn. 12, št. 3, str. 24-37. [COBISS.SI-ID: a 3240805] d e > 9 6 9 I Vzroki in obseg pojava zaposlenih revnih Nosilka raziskave: Vesna Leskošek Sodelavke: Liljana Rihter, Barbara Kresal, Darja Zaviršek, Simona Smolej, Ružica Boškic, Ana Marija Sobočan, Natalija Jeseničnik Fakulteta za socialno delo, 2009, 207 str. Pojav zaposlenih revnih je novodoben in je predmet intenzivnejšega znanstvenega raziskovanja v zadnjem desetletju. V ZDA so ga pričeli raziskovati že pred tem, kar je pokazalo na povezanost pojava z nizko delavsko zaščito. Podoben trend se je pojavil v EU s težnjami po višji gospodarski rasti, ki je povzročila razprave o prožnosti in varnosti zaposlitve (flexibility-security) in iskala rešitve v t. i. prožni varnosti (flexi-curity), ki naj bi hkrati ohranjala varnost, vendar ponudila več možnosti zaposlovalcem za lažje prožno zaposlovanje (delni, polovični delovni čas, delo na domu ipd.). Hkrati s tem razmišljanjem se je v znanstveni in aktivistični javnosti pojavil nov izraz »prekarno delo«, ki je zajel problem iz nasprotnega konca, in sicer je pokazal na učinke zmanjševanja zaščite zaposlitve in povečanja moči delodajalcev, da bolj svobodno določajo delovne pogoje in hitreje odpuščajo delavce. Namen raziskave je preveriti, v kakšnem obsegu ti procesi določajo slovenski trg dela in kakšni so njihovi učinki. Problem so raziskali s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami. Poleg zbiranja podatkov o regionalnih razlikah, panogah in vrstah zaposlitev, ki so jih pridobili iz obstoječih podatkovnih baz, so v drugem letu poteka raziskave opravili terensko kvalitativno raziskavo na podlagi strukturiranih intervjujev z zaposlenimi revnimi in organizirali fokusne skupine z vladnimi in nevladnimi ustanovami, da bi pridobili vpogled v njihovo razumevanje pojava. Opravili so poglobljen študij primera iz ene od skupin zaposlenih revnih, in sicer hendikepirane. Iz kazalnikov socialne povezanosti za Slovenijo lahko razberemo, da je glede na status aktivnosti znotraj delovno aktivnega prebivalstva stopnja tveganja revščine med zaposlenimi po letih znašala med 4,2 % (leto 2002) in 3,5 % (leto 2007), precej večja pa je med samozaposlenimi (med 13,1 % leta 2004 in 17,9 % leta 2005), kar pokaže, da (samo)zaposli-tev še ni dovolj močan dejavnik, da se oseba izogne tveganju revščine. Če znotraj statusa aktivnosti pogledamo podatke še po spolu, ugotovimo, da je večja stopnja tveganja revščine med zaposlenimi moškimi kot med zaposlenimi ženskami, medtem ko je pri samozaposlenih stopnja tveganja revščine večja med samozaposlenimi ženskami kot med samozaposlenimi moškimi. Pomemben dejavnik (po podatkih EU celo pomembnejši kot višina plače), ki vpliva na revščino med zaposlenimi, je sestava gospodinjstva. Podatki iz let 2004 do 2007 za Slovenijo kažejo, da je stopnja tveganja revščine najvišja v delovno neintenzivnih gospodinjstvih (v katerih noben odrasel član ni zaposlen); v delovno neintenzivnih gospodinjstvih brez vzdrževanih otrok je ta stopnja okrog 31 %, v delovno neintenzivnih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki pa okrog 54 % (podatki za leto 2007). V Sloveniji je bilo v letih 2005 in 2006 med zaposlenimi moškimi 5 % revnih zaposlenih, med zaposlenimi ženskami pa 4 % revnih zaposlenih. Podatki se nanašajo na zaposlene v starosti od 18 do 64 let. Objavljeni so bili tudi podatki po starostnih skupinah glede na spol, ki pa kažejo, da je revščina mlajših zaposlenih (18-24 let) v Sloveniji veliko bolj pogosta med ženskami (revnih 7 % zaposlenih žensk v tej starostni skupini) kot med moškimi (revnih 4 % l. 2005 oziroma 5 % l. 2006 zaposlenih moških v tej starostni skupini). Situacija na ravni Evropske Unije, ko se šteje le 25 članic (povprečje), je v treh starostnih skupinah, če se osredotočimo na spol, približno izenačena. Če pogledamo stanje za Slovenijo še skozi podatke o neto razpoložljivem dohodku na zaposlenega v letu 2002, pa vidimo, da so imele ženske nekoliko nižji razpoložljiv neto dohodek kot moški. Osebe, ki so zaposlene za delovni čas krajši od polnega, pogosteje tvegajo revščino kot osebe, ki so zapo- z slene za poln delovni čas. Razlika med obema skupinam za EU 25 je 3 do 4 %, v Sloveniji je bila med obema skupinama v letu 2005 razlika 6 %, g v letu 2006 pa se je zmanjšala na 3 %. Podobno sliko kažejo tudi podatki o neto razpoložljivem dohodku zaposlenih za Slovenijo. V letu 2002 se je glede na razpoložljiv dohodek skoraj polovica zaposlenih za krajši od polnega delovnega časa nahajala pod pragom tveganja revščine. Dejavnik tveganja revščine med zaposlenimi je tudi vrsta pogodbe o delu. 99 Osebe, zaposlene za določen čas, so bistveno bolj podvržene tveganju revščine kot osebe, zaposlene za nedoločen čas (razlika na ravni EU 25 je 7 oziroma 8 %). V Sloveniji je bilo leta 2005 3 %, v letu 2006 pa 4 % oseb zaposlenih za nedoločen čas pod pragom tveganja revščine, med zaposlenimi za določen čas pa je bilo pod pragom tveganja revščine 12 oziroma 11 % oseb. Tudi podatki o neto razpoložljivem dohodku za zaposlene v Sloveniji kažejo podobno sliko. Dejavnik tveganja revščine med zaposlenimi je tudi obdobje zaposlenosti. Stopnja tveganja revščine je za osebe, ki so zaposlene celo leto, bistveno nižja kot za osebe, ki so zaposlene manj kot celo leto. Na ravni EU 25 je bila v letih 2005 in 2006 razlika v odstotkih med obema skupinama 8 %. V Sloveniji se je v obeh letih 4 % oseb zaposlenih celo leto nahajalo pod pragom tveganja revščine. Če pa pogledamo osebe, ki so bile zaposlene manj kot celo leto, vidimo, da je bilo leta 2005 12 % teh oseb pod pragom tveganja revščine, v letu 2006 pa še odstotek več. V Sloveniji so glede na ocenjen letni razpoložljivi dohodek v letu 2002 precej opazne tudi razlike po regijah. Tako je bilo 10 % zaposlenih v koroški in obalno-kraški regiji s svojim razpoložljivim dohodkom daleč pod pragom tveganja revščine. Praga tveganje revščine z ocenjenim razpoložljivim dohodkom tudi ni uspelo doseči več kot 10 % zaposlenih v podravski, savinjski, jugovzhodni, osrednjeslovenski, notranjsko-kraški in goriški regiji. Podatki so koristili načrtovalcem politik, saj so pokazali na obseg, geografsko razporeditev in panoge, kjer se pojavljajo zaposleni revni. Podatki so uporabni za znanstveno javnost, ker so ponudili interpretacije pojava in izhodišča za razprave. Nakazali so potrebe po nadaljnjem raziskovanju. Podatke so predstavili na več znanstvenih, strokovnih in sindikalnih posvetih in konferencah. Poročilo je podlaga za več magistrskih nalog in poročil, ki jih različni analitiki pošiljajo v telesa EU. Objavljeno je tudi na spletni strani MDDSZ kot poročilo v okviru evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2010. C LJJ Pomembnejše objave: LESKOŠEK, Vesna. Zaposlitvene možnosti mladih. Soc. delo, 2009, letn. 48, št. 4, str. 207-214. [COBISS.SI-ID: 3188581] o < LESKOŠEK, Vesna. Revščina in socialna izključenost otrok in mladih. Novi razgledi, nov. 2009, letn. 1, št. 6, str. 5. [COBISS.SI-ID: 3265381] LESKOŠEK, Vesna. Evropska socialna politika v boju proti revščini in socialni izključenosti. V: LESKOŠEK, Vesna (ur.), PETROVIČ JESENOVEC, Borut (ur.). Od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti: zbornik povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2010, str. 20. [CO-BISS.SI-ID: 3364453] SMOLEJ, Simona. Negativne plati fleksibilizacije zaposlovanja: delo za določen čas v storitvenem sektorju in pojav revščine med zaposlenimi. Soc. delo, 2009, letn. 48, št. 4, str. 199-206. [COBISS.SI-ID: 3188325] SMOLEJ, Simona. Pojav in obseg revščine zaposlenih v Sloveniji. V: LESKOŠEK, Vesna (ur.), PETROVIČ JESENOVEC, Borut (ur.). Od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti: zbornik povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2010, str. 78. [COBISS.SI-ID: 3379813] ČRNAK-MEGLIČ, Andreja, BOŠKIČ, Ružica. Revščina med družinami z otroki. V: LESKOŠEK, Vesna (ur.), PETROVIČ JESENOVEC, Borut (ur.). Od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti: zbornik povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2010, str. 19. [COBISS.SI-ID: 3364197] Postopki, organizacija in standardi na področju posvojitev v Sloveniji Nosilka raziskave: Darja Zaviršek Sodelavke in sodelavec: Barbara Kobal, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Špela Urh, Ana M. Sobočan, Simona Smolej, Polona Dremelj, Vid Žiberna, Maja Klun, Irena Rezar Fakulteta za socialno delo, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, 2009, 183 str. Posvojitev je ena najbolj znanih oblik socialnega starševstva, ki obsega posvojitve znotraj države in med državami. Sodijo med naloge na področju socialnega varstva in socialnega dela. Formalnopravna temelja posvojitev sta ZZZDR (Ur. list RS, 69/2004) in katalog javnih pooblastil in nalog na področju posvojitev (2007). Ne obstajajo pa strokovni standardi, ki bi določali vsebine psihosocialne pomoči, etiko in metode dela v socialnem delu na področju posvojitev, ali učbeniki teoretskih in strokovnih znanj na tem področju. Kvalitativna analiza zbranih intervjujev s socialnimi delavkami, starši, ki so posvojili otroke, tistimi, ki to še nameravajo, in ljudmi, ki so bili posvojeni, kaže na potrebo po teoretsko strokovnem delu, ki presega formalno urejanje postopkov posvojitev. V ta namen raziskava obsežno analizira oboje, mednarodno situacijo na področju meddržavnih posvojitev s poudarkom na petih evropskih državah in strokovno prakso v Sloveniji v zadnjem desetletnem obdobju. Iz tega so izdelani predlogi nujnih sprememb za socialnodelovno stroko na tem področju. Raziskava pokaže, da se na področju posvojitev križajo stoletna družbena pričakovanja o starševstvu, otroštvu, biološki (krvni) povezanosti med staršem in otrokom, stereotipi ne-pravih otrok in ideologija naroda in kulture. Znanje s področja medkulturnega socialnega dela, protirasistične prakse in medkulturnega dialoga skorajda ne obstaja. Ne le stereotipi, povezani s posvojitvami, tudi kulturni stereotipi so neraziskani in se jih strokovno ne obravnava. Raziskava se zato osredotoča na nujnost ustanovitve specializiranega centra za notranje in meddržavne posvojitve s posebej za to področje usposobljenimi strokovnjakinjami in strokovnjaki. V takem centru so poleg znanj s področja zakonodaje pomembni tudi usposabljanja za ljudi, ki želijo posvojiti otroka, s specifičnimi temami posvojitve in medkulturnih znanj, oblike psihosocialne pomoči posvojenim družinam s poudarkom na otrocih, ki so bili posvojeni, ozaveščanje skupnosti in specifičnih okolij za detabuizacijo posvojitve in kontinuirano specializirano usposabljanje socialnih in drugih strokovnih delavk za področje notranjih in meddržavnih posvojitev. Pomembnejša objava: ZAVIRŠEK, Darja. Na otroka se ne smete preveč navezati!: od rejništva do posvojitve - tabu socialnega dela. V: LESKOŠEK, Vesna (ur.), PETROVIČ JESENOVEC, Borut (ur.). Od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti: zbornik povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2010, str. 110. [COBISS.SI-ID: 3389541] "C r e g e o r a z s k o v a m g o O e 0 9 6 9 1 Interactive Learning and Caring in Community (ILAC) Vodja raziskave: Vito Flaker Sodelavke (Slovenija): Jana Mali, Jelka Škerjanc, Liljana Rihter, Nina Mešl, Tadeja Kodele, Mojca Urek Nosilna organizacija: IBS Institut fur Berufs- und Sozialpadagogik e. V., Bremen Sodelujoče organizacije: Initiative zur sozialen Rehabilitation e. V., Bremen, Demenz Support Stuttgart gGmbH, Azienda per i servizi sanitari No. 1 Trieste A.S.S. 1 Triestina, Faculty of Health Sciences, Medical University of Gdansk, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani. Ljubljana (etc.), Fakulteta za socialno delo (etc.), 2009. 73 str. Z raziskavo so želeli pregledati izkušnje nekaterih evropskih držav v skrbi za osebe z demenco v skupnosti, saj kljub obstoječi institucionalni skrbi največ oseb živi v domačem okolju. Prizadevali so si vzpostaviti model izobraževanja, s katerim bi lahko okrepili moč oseb z demenco, izboljšali komunikacijo in odnose med osebami z demenco in njihovimi svojci ter pokazali, da demenca ni zgolj bolezen nazadovanja. V kontekstu projekta so razvili modul, ki temelji na potrebah oseb z demenco, kar je v praksi pri nas in po svetu pogosto spregledana tema. Program so zasnovali kot možnost in prostor za učenje, razpravo in refleksijo o izkušnjah pri delu z osebami z demenco. Poseben poudarek so dali odkrivanju potreb oseb z demenco, da bi oblike pomoči osebam in življenje svojcev z osebami z demenco prilagodili njihovim potrebam, željam in ciljem. V središču pozornosti ni demenca, temveč človek, ki ima demenco in potrebuje veliko spodbud in razumevanja okolice, da lahko v skupnosti samostojno (pre)živi. Zaradi splošno odklonilnega odnosa do demence in zapostavljanja ljudi z demenco je pomemben poudarek v izobraževanju tudi krepitev moči oseb z demenco in svojcev, ki za njih skrbijo, saj so tudi sami pogosto nesprejeti v okolici in odrinjeni iz vsakdanjega življenja. Usmerjenost na krepitev moči omogoča udeležencem, da prevzamejo odgovornost za svoje življenje, jim pomaga pridobiti samospoštovanje in spoznati vrednost svojih izkušenj, a tudi objektivno okrepi njihov položaj, jim omogoči različne in cenjene vloge, uporabo različnih virov družbene moči v svojo korist. Program je zasnovan v fleksibilni, modularni obliki, ki omogoča vnašanje reflek-tivnega učenja. Poudarja subjektivno znanje udeležencev in omogoča medsebojno izmenjavo izkušenj, kar ima dobre učinkov pri učenju in poleg tega krepi moč udeležencev. Izobraževanje poleg odkrivanja zmožnosti in sposobnosti oseb z demenco tudi neposredno vključuje osebe z demenco. Program temelji na prepričanju, da je nujno vključevati osebe z demenco v vse sfere družbenega življenja. Le tako lahko ponovno pridobijo nadzor nad svojim življenjem in obnovijo sposobnosti, spretnosti in zmožnosti, ki jih opredeljujejo kot posameznike. Vsem ostalim ljudem pa ponuja izkušnjo, da je življenje tudi z demenco še lahko smiselno, pomoč pa uspešna, če je oblikovana po meri človeka z izkušnjo demence. Individualiziranje financiranja storitev socialnega varstva Protislovja uvajanja dolgotrajne oskrbe (Poročilo za leto 2009) Vodja raziskave: Vito Flaker Sodelavke: Mateja Nagode, Andreja Rafaelič, Nataša Udovič Fakulteta za socialno delo, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, 2010, 183 str. Končno poročilo eksperimenta temelji na zgodbah konkretnih ljudi, ki so se vključili v projekt, hkrati pa je tudi raziskava o metodi, postopkih, je zgodba o projektu, o eksperimentu, njegovem nastanku, poteku, problemih in načinu organizacije in zgodba o uvajanju dolgotrajne oskrbe, sistemskih sprememb socialnega in zdravstvenega varstva, nove zakonodaje in socialne politike. Na ravni splošnega vtisa lahko rečemo, da so uporabniki z vstopom v eksperiment veliko pridobili. Najbolj očitno je, da so pridobili varnost in gotovost. Po eni strani gre za povsem materialno varnost, preskrbljenost in odsotnost finančne in eksistenčne stiske, po drugi strani se je njihova gotovost okrepila na račun prisotnosti ljudi, ki so jim zaupali in jim bili v podporo. Metoda in postopek, kot sta bila razvita v projektu, sta rabila svojemu namenu. Načrtovanje obega izražanje želja, hotenj in ciljev kot tudi nuj in potreb uporabnikov, nadalje operacionalizacijo in kvantifikacijo storitev kot tudi oceno finančnih sredstev za potrebne storitve in sredstva. Postopek, kot so ga razvili v eksperimentu, je po eni strani sledil načelom individualnega načrtovanja in krepitve moči, po drugi strani pa je moral upoštevati vse elemente postopka uveljavljanja upravičenosti do institucionalnega varstva. Komisiji se je posrečilo izdelati postopek ocenjevanja upravičenosti in potrjevanja načrta, ki je bil v osnovi destigmatizacijski in je proslavil preobrazbo uporabnika in njegove aktivacije in subjektifikacije in je upošteval refleksivno in eksperimentalno formulo upravičenosti. Projekt je pokazal, da organizacija dolgotrajne oskrbe potrebuje drugačno organizacijo dela in drugačen pristop k uporabnikom od klasičnih tradicionalnih oblik. V primeru osebnih paketov je oskrba koordinirana, torej celostna (a ne totalna), po drugi strani pa razdrobljena na različne, sicer nepovezane izvajalce. Hkrati je eksperiment pokazal na odpor sistema do sprememb in na ovire na poti za uveljavljanje sprememb. Pokazal je mnoga protislovja, nejasnosti in probleme sistema socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, ki so se ob uveljavljanju eksperimenta očitneje pokazale. Pomembnejše objave: FLAKER, Vito. From institutional logic to common knowledge: power, action and reflection. IUC Journal of social work, no 15, 2007/2008. http://www.bemid- jistate.edu/academics/publications/social_work_journal/issue15/articles/ flaker.htm. [COBISS.SI-ID: 3008613] FLAKER, Vito, NAGODE, Mateja. Dolgotrajna oskrba: stanje, izzivi, eksperimenti in reforma. Kakov. starost, 2009, letn. 12, št. 3, str. 24-37. [COBISS.SI-ID: 3240805] FLAKER, Vito. To keep the deinstitutionalisation machine going. V: UREK, Mojca (ur.), DAWSON, Ian (ur.). Latest trends in training for mental health professionals in Europe: abstracts. Ljubljana: Faculty of Social Work, 2009, str. 9. [COBISS. SI-ID: 3151717] NAGODE, Mateja, RAFAELIČ, Andreja, FLAKER, Vito, UDOVIČ, Nataša. Individualised and direct payments and personalized care: report on a pilot project: [to report to] International Conference on evidence-based policy in long-term care, London, LSE, 8th to 11th September 2010. London, 2010. [COBISS.SI-ID: 3460709] e g e o a z s k v n e g o o e 0 9 6 9 1 O O Učenci in dijaki v tveganih življenjskih situacijah Strategije obvladovanja tveganih življenjskih slogov v šoli in doma Nosilka raziskave: Vera Grebene Sodelavke: Ines Kvaternik, Liljana Rihter, Amra Sabic, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Nina Mešl Fakulteta za socialno delo, 2010, 242 str. + priloge Poglavitni cilj raziskovalnega projekta je bil identificirali tvegane situacije, s katerimi se srečujejo učenci in dijaki v vsakdanjem življenju. S projektom so vstopali v različne regije v Republiki Sloveniji in poskušali zajeti raznovrstnost situacij glede na različnost geografskih okolij (urba-no/ruralno), različnost posameznih šolskih in lokalnih skupnosti, zlasti pa zajeti različnost pogledov posameznih akterjev v šolski skupnosti na posamezne situacije tveganj. Pri raziskovanju so jih posebej zanimale situacije tveganj v šolskem okolju. Na podlagi kvalitativne analize zbranih izjav, pridobljenih s fokusnimi skupinami, ki so jih opravili v enaindvajsetih slovenskih šolah s tremi ciljnimi skupinami (učenci/dijaki, starši in šolski delavci), so izrisali preglednice tveganj v šolskem okolju. Med zaznanimi situacijami prevladujejo vse oblike nasilja, sledijo šolsko delo in na šolo vezane aktivnosti, razmere v družinah in različne oblike tveganj, ki so vezane na različne okoliščine, dogodke in reakcije. Ugotovili so, da se situacije tveganj med seboj razlikujejo glede na okoliščine, glede na možnost vpliva udeleženih na izide tveganj in glede na vire, ki jih lahko udeleženi uporabijo v situacijah. Opazili so tudi razlike v dojemanju tveganj med učenci/dijaki in starši/šolskimi delavci. Učenci/dijaki pripovedujejo o tveganjih kot o vsakdanjih situacijah (šolskem delu, odnosi med vrstniki, odnosi z drugimi, nasilje), medtem ko odrasli sogovorniki v retoriko tveganj vključujejo tudi tveganja, ki dejansko še niso konkretizirana v dogodkih, ampak jih zaznavajo kot grožnjo iz okolja (droge, alkohol, neuspešnost v karieri). Na podlagi pridobljenega gradiva so definirali različne načine, ki so v tveganih situacijah ključni za njihovo obvladovanje. Posebej so bili pozorni na vloge učencev/ dijakov pri oblikovanju smiselnih odzivov na različnih ravneh tveganj in v različnih okoliščinah (šola, prosti čas, dom). Ugotovili so, da šolarji v večini primerov niso vključeni v načrtovanje odzivov na tveganja. Učenci/dijaki so v šolskem okolju pogosto spregledani in neslišani. Tudi sodelovanje šole s starši poteka bolj na ravni retorike, z uporabo formalnih poti in s formalnimi ukrepi. Sodelovanja z namenom soustvarjanja smiselnih odzivov, ki bi vključevalo etiko udeleženosti in krepitev moči pri obvladovanju tveganih situacij, v našem šolskem okolju skoraj ni. Ugotovili so tudi, da se učenci/dijaki, šolski delavci in starši med seboj ne pogovarjajo. Pogovor razumejo zlasti kot sredstvo medsebojnega infrmiranja, ne pa kot način, ki omogoča skupno iskanje odgovorov in oblikovanje načrtov za obvladovanje tveganih situacij. Na podlagi analize posameznih tveganih situacij so postavili tudi kriterije, ki so v šolskem okolju ključni za obvladovanje tveganj (usmerjenost v konkretne dogodke oz. situacije, sodelovanje z vsemi udeleženimi v situaciji, uporaba in kombiniranje različnih ravni delovanja in odzivov, hitrost odziva, fokusiranost na vsebino problema, uporaba razumljive, vsakdanje govorice), in izdelali preglednico možnih odzivov na ravni preprečevanja, zmanjševanja ali popravljanja negativnih posledic tveganja. Raziskovalni instrumentarij, ki so ga izdelali za potrebe raziskovanja, je uporaben tudi kot praktični pripomoček in metoda načrtovanja odzivov na pojav tveganih situacij v šolskem okolju (analiza tveganja) in ga lahko v šolskih okoljih uporabijo kot praktični pripomoček pri analizi situacij in načrtovanju odzivov. a z Pomembnejše objave: GREBENC, Vera, ŠABIC, Amra, KVATERNIK, Ines, KODELE, Tadeja. Raziskava o značilnostih uporabe alkohola med učenci ljubljanskih osnovnih šol in iskanje od- e govorov za preprečevanje in zmanjševanje tveganj: poročilo. Ljubljana: Univ. v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, 2009. [COBISS.SI-ID: 3349605] e GREBENC, Vera. 2009. Mladostniki v tveganih življenjskih situacijah: primer obvladovanja in zmanjševanja škode v prometu. V: GABER, Slavko (ur.), SARDOČ, 6 Mitja (ur.), STREL, Janko (ur.), LUKŠIČ, Andrej (ur.). Za manj negotovosti: aktivno državljanstvo, zdrav življenjski slog, varovanje okolja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. [COBISS.SI-ID: 3211109] KVATERNIK, Ines, KODELE, Tadeja. Sodelovanje in soustvarjanje: skupnostni projekt na področju preventive v šolskem okolju. Soc. pedagog. (Ljubl.), okt. 2010, letn. 14, št. 3, str. 347-362. [COBISS.SI-ID: 8560713] KVATERNIK, Ines, KODELE, Tadeja. Preventiva v šolskem okolju: sodelovanje otrok, staršev in šolskih delavcev. V: LESKOŠEK, Vesna (ur.), PETROVIČ JESENOVEC, Borut (ur.). Od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti: zbornik povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2010, str. 38. [COBISS.SI-ID: 3361381] KVATERNIK, Ines, KUSTEC, Klavdija. Sodelovanje staršev s šolo: k poskusu redefinicije vlog. V: LESKOŠEK, Vesna (ur.), PETROVIČ JESENOVEC, Borut (ur.). Od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti: zbornik povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2010, str. 70. [COBISS.SI-ID: 3639397] Zunanje evalvacije javnih socialnovarstvenih programov Nosilka raziskave: Liljana Rihter Sodelavke: Beata Akerman, Tamara Rape Žiberna, Vid Žiberna, Polonca Jakob, Urban Boljka, Simona Smolej, Polona Dremelj, Barbara Kobal Tomc Fakulteta za socialno delo, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, 2010, 146 str. Izvajalca sta med leti 2003 in 2006 izvedla projekt »Oblikovanje sistema evalviranja programov socialnega varstva«, v okviru katerega so oblikovali splošne usmeritve za spremljanje in vrednotenje učinkovitosti in uspešnosti socialnovarstvenih programov. Izdali so znanstveno monografijo z elementi priročnika za uspešno pripravo in izvedbo evalvacije in izvedli izobraževalni program v obliki nekajdnevnih delavnic, namenjenih strokovnim (so)delavkam in (so)delavcem, ki delujejo na področju socialnega varstva. Ker resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010 predvideva verifikacijo in evalvacijo javnih socialnovarstvenih programov, so v letu 2007 v okviru projekta »Vpeljevanje enotnega postopka evalvacije izvajanja javnih socialnovarstvenih programov« izvajalce socialnovarstvenih programov, ki jih sofinancira MDDSZ za obdobje več let, usposabljali za sistematično spremljanje in evalviranje programov. V letu 2008 so bile izvedene prve poskusne z evalvacije in samoevalvacije programov. Konec leta 2009 so se začele izvajati zunanje evalvacije v posameznih skupinah javnih socialnovar- g stvenih programov. V letu 2010 smo izvedli zunanje evalvacije v dveh skupinah javnih socialnovarstvenih programov: v materinskih domovih in zavetiščih za žrtve nasilja in v programih za psihosocialno rehabilitacijo zasvojenih. V prvem primeru gre za 16 programov (10 varnih hiš, 5 materinskih domov in 1 center za pomoč žrtvam nasilja), v drugem pa 99 prav tako za 16 programov (osem nizkopražnih in osem visokopražnih programov). V vseh skupinah programov v veliki meri dosegajo ključne cilje programov. Posamezni vidiki, ki so bili nekoliko slabše ocenjeni, so bili predstavljeni izvajalcem programov, da bodo lahko z ustreznimi ukrepi vpeljali potrebne spremembe. Pomembnejše objave: ŽIBERNA, Vid, RIHTER, Liljana, JAKOB, Polonca, AKERMAN, Beata, BOLJKA, Urban, SMOLEJ, Simona, DREMELJ, Polona, NAGODE, Mateja, KOBAL TOMc, Barbara. Zunanje evalvacije javnih socialnovarstvenih programov: poročilo o zunanji evalvaciji materinskih domov in zavetišč za žrtve nasilja. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Fakulteta za socialno delo, 2010. 146 str., graf. prikazi, tabele. [cOBISS.SI-ID: 3546981] ŽIBERNA, Vid, RIHTER, Liljana, JAKOB, Polonca, NAGODE, Mateja, SMOLEJ, Simona, AKERMAN, Beata, KOBAL TOMc, Barbara. Zunanje evalvacije javnih socialnovarstvenih programov: poročilo o zunanji evalvaciji programov socialne rehabilitacije zasvojenih. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo, Fakulteta za socialno delo, 2011. 230 str., graf. prikazi. [cOBISS.SI-ID: 3616869] ŽIBERNA, Vid, RIHTER, Liljana, JAKOB, Polonca, NAGODE, Mateja, SMOLEJ, Simona, AKERMAN, Beata, KOBAL TOMc, Barbara. Zunanje evalvacije javnih socialnovarstvenih programov: poročilo o zunanji evalvaciji programov socialne rehabilitacije zasvojenih: priloge. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo, Fakulteta za socialno delo, 2011. [491 str.], tabele, graf. prikazi. [cOBISS. SI-ID: 3617125] C LJJ O C