PoStnina platana t golovig) Spedizione in abbooamento postale Stcv 43 F iLjubljani, v toreh, 23. februarju 1943-X.Xl Leto VIII. IzklluČDa oooblflSčfnbe ta oglaSevan)* ItalllanKfcegs to tu]eg» | UrodolStv* to oprava i Kopitarjeve & L)ubl|an& = Joacessfonarla esetodva per la pobbllcitfl dj provlnlenz* llaUaaa tzvora Onione HubbUciU llaliaa* d 1 Vliiauo § Sedazlone Aimntniatraztonei Ropltarlev* A. Lublana § ed aatora. Ualouc PubbllciU ILaUajaa d A. Mllaua Move postojanke v Tuniziji osvojene Mnogo angleških oklepnikov razdejanih — Uspešen nastop italijanskih torpednih letal ob alžirski obali Vojno poročilo št. 1003: Italijansko uradno vojno poro?ilo Štev. 1003 pravi: Sile Osi so v Tuniziji na srednjem odseku zasedle nove postojanke. Kakih deset oklepnikov jc bilo uničeni!), zajetih pa mnogo vojakov. Italijanska in nemška letala so močno nastopala nad sovražnim zaledjem ter v letalskih dvobojih sestrelila 3 letala, protiletalsko topništvo pa je zbilo četrto letalo. S poletov zadnjih dveh dni sc tri italijanska letala niso več vrnila. Sovražna letala so včeraj metala bombe na razne kraje Sicilije. Kalabrije in okrog Salerna. S strojnicami so obstreljevala bolniški vlak med (iabello in Atroneolijem (Catanzaro) ter druge vlake in postaje: Ugotovili so eno smrtno žrtev in 11 ranjenih, škoda pa ni pomembna. Obrambne baterije so sestrelile 4 letala, od teh 3 nad Trananiiem, Eno letalo je padlo na zemljo blizu Ville Nasi, drugo blizu Levanza in tretje vzhodno od Favignana. četrto letalo se je blizu obale pri Catanzaru Narini spustilo na morje Italijanska torpedna letala so snoči nanadla sovražni ladijski sprevod severno od alžirske obale in potopila en -parnik ter s torpedom zanesljivo zadela dva trgovska parnika. Novi uspehi nemških podmornic Potopile so 15 ladij s skupno 103.000 tonami — Sovjetski napadi ob Kubanu in ob Doncu krvavo odbiti — Hudi boji pri Orlu — V Tuniziji je bila uničena angleška oklepna divizija Hitlerjev glavni stan, 23. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno uradno vojno poročilo: Kljub najhujšim viharjem in slabemu vremenu 60 nemške podmornice nadaljevale borbo proti nasprotnemu ladjevju in potopile na Atlantiku in pred severnoafriškimi sredozemskimi pristanišči v močno zavarovanih ladijskih 6prevodin 15 ladij e skupno 103.000 tonami. Vrh tega 60 potopile še eno korveto, čoln v spremstvu 6prevoda, stražni čoln in 4 prevozne jadrnice. Nadaljnja tovorna ladja je bila torpedirana. # Hitlerjev glavni stan, 23. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Sovjetske napade ob severnem bojišču kubanskega mostišča 60 nemške in romunske čete razbile. Nasprotnik je bil v protinapadu z velikimi krvavimi izgubami vržen nazaj. Na področju Donca in severozahodno od tod bo skušale sovjetske čete poleg številnih krajevnih napadov na več točkah razbiti z združenimi močmi nemško obrambno fronto. V težkih borbah so bile i izgubami odbite. Sovjetski oddelek, ki je z obsežnim obkolje-valnim manevrom hotel med Doncem in Dnjcprom presekati zvezo z našo fronto ob Doncu, 60 nemške vojske in čete SS napadle za hrbtom in ob boku ter razbile. Na* tem odseku so skupine bojnih letal tn letal za bližnje polete izločile iz borbe 25 sovjetskih oklepnikov, uničile več težkih topov in Sovjetska napadalna siia popušča Hujši boji divjajo le še pri Orlu in ob kubanskem mostišču mnogo orodja. Nasprotnik je imel tu posebno težke krvave izgube. Na področju zapadno in severozahodno od Harkova je nasprotnik tudi včeraj neuspešno napadal naše postojanke. Močni sovjetski napadi južno in severovzhodno od Orla so bili v težkih bojih v velikem snežnem metežu odhiti. Nemška bojna skupina je v protinapadu uničila glavnino neke sovjetske smučarske brigade. Na severnem delu vzhodnega bojišča ?o bili včeraj samo boji krajevnega pomena. Pri nekem nemškem napadu je izgubil nasprotnik poleg mnogih mrtvih več sto ujetnikov, 12 oklepnikov in mnogo orožja. Letalstvo je izkoristilo boljše vreme in je z velikimi silami poseglo v boje na kop- nem. Na severnem bojišču so lovska letala včeraj sestrelila 31 sovjetskih letal. Pogrešajo dve nemški letali. Pristaniško področje Murmanska in važne raz-kladalne postaje murmanske železnice .so bile zopet bombardirane z dobrim uspehom. V Tunisu so se napadi nadaljevali in je bil vzhodno od Tebese uničujoče razbit velik del neke angleške oklepne divizije. Strmoglavci so razbijali oklepna vozila in nasprotnikove izhodiščne postojanke. * Nočni napad na Tobruk je povzročil v pristanišču in mestu veliko razdejanje. Britanska letala so v pretekli noči metala rušilne in zažigalne bombe na nekaj krajev severozahodnega nemškega obalnega ozemlja. Kljub najhujšim težavam so nemške nodmornice stalno in uspešno na preži Berlin. 2,3. februarja- s. Vojaški položni na vzhodnem bojišču se ic v zadnjih 23 urah spremenil v toliko, da ie sovietska napadalna sila oslabela. Naiboli zagrizeni in besni boji se bijejo le še v pokrajini južno in severno od Orla. i v Posledniih tednih izgubili več ko 3000 mož; doloma mrtvih deloma ujetih. 13 oklepnikov in znatno število topov ter avtomatskega orožia Na sovjetske napade so nemške čele odgovorile s protinapadi in ruske čete so bile povsod zavrnjene. Posebno vlogo v teh bojih so imeli oddelki nemških uničevalcev, ki so razde iali ruske utr ione postojanke. Posebno uspešno so uničili 11 baterij metalcev ognja, ki so bile razvrščene v spredniih postojankah ter z mrežo električnih žic povezane s poveljniško postojanko, ki ie lahko hkrati sprožila vse te baterije Do hujših boiev ie prišlo na odseku ob kubanskem mostišču, zlasti v severnem predelu. Tu so se v uspešnem protinapadu nemških napadalnih oddelkov posebno izkazale ro- • munske čete. Boji so divjali ob hudih nalivih in snežnih viharjih. Boljševiki so tli izgubili več sto mož. med niimi tudi poveljnika 78. sovjetske topniške divizi ie. Vrh tega so nemški oddelki uničili mnogo topov in strojnic. Berlin, 23 febr. s. Tz pristojnega vira so se izvedele naslednje podrobnosti o potopitvi 13 sovražnih ladij, 1 korvete, 1 spremljajoče ladje, neke ogledniške ladje ter 4 prevoznih jadrnic, o katerih poroča včerajšnje nemško posebno uradno vojno poročilo: Slabo vreme, ki so ga ?e decembra in januarja lani opazili na Atlantskem morju, se tudi letos ni zboljšalo, tako da so se nemške podmornice morale boriti z najhujšimi težavami. Morje je bilo silno viharno in je oviralo nemške podmornice, ker je bila vidnost skrajno slaba. Te težave je imelo tudi sovražno trgovsko brodovje, ki se je iz istih vzrokov le malokdaj prikazalo. Toliko bolj pomembni so torej uspehi nemških podmornic ki sc jim je posrečilo potopiti številne ladje iz * ladijskega sprevoda, močno zavarovanega po križarkah, rušilcih, stražnih ladjah ter letalskih oddelkih Tudi Angleži so opazili, da. plovba v ladijskem sprevodu ni bogve kaj uspešna. Gandijevo gladovanje povzroča Angležem hude skrbi Gandi stalno zapada v omedlevico in se računa, da ne bo okreval, ker ima zelo slabo srce — Vse indijske stranke so složno za njim ki • f°bruar'a. s. Zadnie poročilo, ^ k| so ga objavili zdravniki, pravi da se ie Ghan-duevo stan,e poslabšalo in da ie nastopila kriza. ! 1 opadla ga ie splošna slabost, nato ie izgubil zavest istočasno pa sc ie poslabšalo tudi utripamo zil. Toda malo pozneje je krizo prebolel. Lahko ie spil nekai limonade, nakar ie okrog pet ur in pol počival. Včeraj se ie stanje nekoliko izboljšalo, pač pa je še vedno šibko srce. Romunija ne bo odnehala prej, dokler ne bo uničena boljšwiška pošast Ob strani zaveznikov bo vztrajala do končne zmage Bukarešta, 23. febr. s. 25. letnica ustanovitve rdeče vojske je dala Romunom novo priložnost, da so ponovno in še odločneje potrdili svojo neomajno voljo, da bodo nadaljevali borbo z boljševiško nevarnostjo do končne zmage. Stališče, katerega je Romunija zavzela ob jubileju rdeče vojske, je razvidno razen iz pisanja časopisov zlasti iz govora generala Fantazija, obrambnega ministra, ki je govoril na radiu, itekel je, da proslavlja rdeča vojska svojo 25. letnico v času največjega napona svojih sil, toda vsi njeni napori, pa naj bodo še tako orjaški, bodo zaman. Rekel je dalje, da med boljševiki na eni strani in evropskimi vojskami na drugi strani obstoja prepad: evropski narodi so bore za omiko. Rusi pa za njeno uničenje. Rdeča vojska je orodje v rokah komunistične stranke. To jo razvidno tudi iz dejstva, da rdeča vojska ne spoštuje nobenih pravil časti in mednarodnega prava. Že zato. ker rdeča vojska ni vojska v evropskem pomenu besede, je boj proti sovjetom in Rusiji težji kakor vse drugo vojne. Nato je prešel govornik na napore Romunije, ki jih je zbrala za borbo proti boljševiškemu orjaku, in na slavne strani, ki jih je romunska vojska izpisala v bojih na vzhodnem bojišču. Romunija brani svoje meje, svojo ozemlje in omiko, v kateri se je rodila in sodelovala, in zato je trdno odločena, da bo svojo dolžnost storila s tem, da bo nadaljevala borbo z isto srditostjo in ognjem in z isto odločnostjo kakor doslej. »Do zadnje kaplje krvi bomo nadaljevali to borbo ob strani nemškega naroda in ob strani ostalih zaveznikov, dokler ne bo boljševizem uničen. Prav nič ne more preprečiti izvedbe te dolžnosti do našega naroda in do naše časti.« Te besede^ junaškega generala, ki večji del svoiega življenja prebije na vzhodnem bojišču med romunskimi vojaki, se tolmačijo ne le kot uradna izjava romunsko vlade glede vojnih ciljev Romunije in njene volje, da ne bo odnehala, temveč tudi kot trden izraz čustev romunskih oboroženih sil, ki so v teh 22 mesecih vojne proti boliševikom pokazale tolikšno požrtvovalnost in tolikšno junaštvo. Angleška delavska stranka se otresa zveze s komunisti Rim, 23 februarja. 6. Te dni, ko v Londonu ob priliki obletnice ustanovitve 6ovjetske vojske angleška vlada, stranke in časopisi poveličujejo rdečo armado in angleško-rusko zavezništvo, so pristaši angleške delavske 6tranke priredili _ manifestacijo, ki britanski komunistični stranki ni bila nič kaj preveč všeč. Narodni izvršilni odbor te stranke je odklonil prošnjo za včlanjenje komunistične stranke ter izjavil, da ni 6amo popolnoma neodgovoren za britansko politiko, pač pa, da zasleduje tudi cilje, ki jih ni mogoče spraviti v sklad z ideologijo in cilji komunistične stranke. Odbor zatrjuje poleg tega, da bi včlanjenje komunistične stranke ogrožalo uresničenje pristašev angleške delavske 6tranke, da se po vojni temeljito spremene socialne razmere na svetu. V tej trditvi je treba iskati razlago, kakšno stališče zavzemajo pristaši angleške delavske stranke pr.oti britanski komunistični stranki, ki se zdi v splošnem zboru navdušenja in hvale za boljševiško zavezništvo slabo uglašena. Oči-vidno je, da pristaši angleške delavske stranke zato tako postopajo, ker se boje, da bi komunistična stranka, čim bi prišla do svojega glasu, utegnila vedno bolj 'očitno tekmovati med delavskimi množicami in še, bolj ustvarjati konkurenco, ki pristaše angleške delavske 6tranke že zdaj nekoliko 6krbi. Spričo takšne resne nevarnosti 6i odbor delavske stranke ni pomišljal odločno zavrniti prošnjo, čeprav je na drugi 6trani poudaril, da so pristaši delavske stranke navdušeni pristaši prijateljstva med Angleži in Rusi in čeprav so izrazili 6voje veliko občudovanje boljševiške vojske. Politika Turčije je do vseh prijateljska Ankara. 23. febr. s. V govoru, ki ga je imel v ljudskem domu, je predsednik turške vlade *aradžoglu govoril o turški zunanji politiki in zatrdil, da je ta politika ravnočrtna in prijateljska do sleherne države. Izjavil je tudi, da turška vladn ni sklenila nobenih tajnih pogodb niti jih ni mogla skloniti, kajti nihče od nje kaj takega zahteval ni. Iiannkok. 23. februarja, s. Včeraj zjutraj ie pred začetkom seje državnega sveta v Novem Delhiju izjavil vodja indijske napredne stranke, Pandit Kunzru. da njegova stranka protestira proti stališču, katero ie angleška vlada zavzela do Ghandija in zato ne bo sodelovala pri današnji seji sveta. Radio Saigon pa poroča o novih neredih v Paoni, Boinbavu, Delhiju in Pan-džabit. V Delhiju ic prišlo do manifestacije, pri kateri je sodelovalo 17.000 Indijcev. Na vseh zborovanjih so ljudje zahtevali, da se Ghandi takoj izpusti na svobodo. V Pooni in Bonibavu ie prišlo do težkih spopadov s policijo. Tokio. 23. februarja, s. Ghandi jev tajnik je v izjavi poudaril zanemarjenje Indije od strani Angležev, kajti deželi grozi lakota. Pokazal ie dalje na mnoge pomanjkljivosti britanske uprave in napadel zlasti tako imenovano severnoameriško demokracijo. Dopisnik poroča dalje, da je Ghandi vse svoje življenje posvetil borbi za neodvisnost lndiie. Njegovo gibanje ima za cilj ohraniti nevtralnost Indije v sedanji vojni, toda to je bilo v navzkrižju z angleško ameri-kanskimi koristmi. Angleži naibrže misliio, pra- vi dopisnik dalje, da bodo po Ghandiievi smrti lažje strli odpor indijskega osvobodilnega gibanja, toda stvarnost pravi, da bodo Angleži te. svoje nade zelo težko uveljavili. Tokio. 23. februarja, s. Bivši dopisnik agencije Domei v Bombavu piše, da ie Ghandi, čeprav ve, da si Angleži žele njegovega konca, vesel, da se približuje smrti z namenom, da bi rešil Indijo. To je cili njegovega 21 dnevnega stradanja, ki si ga ie naložil in ga začel izva-iati pred dvanajstimi dnevi. Na ta način bo s svojim svetlim zgledom vedno prisoten med vsemi Indijci in jih bo vzpodbujal in bodril k temu, da bodo iz svoje države pognali vse angleške in ameriške »vampirje«, časnikar poudarja, da bo lelošnie leto prineslo v Indiji, nagel razvoj, kaiti položai ie dosegel, rekli bi. svojo vrhunsko točko. Sedanje Ghand iievo stradanje sc popolnoma razlikuie od stradanj, ki jih ie izvajal večkrat poprej, kajti sedaj pomeni odkrit protest proti angleški vladi v Indiji, pa čeprav ga to utegne veliati življenje. Po drugi strani pa bi Angleži tokrat takoj umorili Ghandija. kajti pritisnjeni so ob zid in se silno boje, da bi Indijo izgubili. Japonski časnikar omenja nato smrt Ghandiievega tajnika, ko ie bil zaprt, in vprašuje, kako ie tisti človek umrl, toda na vprašanje odgovarja sam takole: »Angleži so ga spravili s poti.« Banqkok, 23. februarja, s. Načelnik indijskih liberalcev Tev Bahadur Sapru, in bivši ministrski predsednik v Madrasu. Bavagopalachari. sta bila v, Novem Delhiju sprejeta pri posebnem Rooseveltovem odposlancu za Indijo, PhilHpsu. Slednji jima ie povedal za možnost, da bi posredoval pri indijskem podkralju in pri angleški vladi v Londonu v korist Ghandi ia. pod pogojem, ako bi mu dala trdna zagotovila glede aktivnega sodelovanja Indije v sedanji voini proti silam trojnega pakta. Oba indiiska prvaka sta odločno zavrnila to ponudbo. Sapru je dobesedno dejal: Ako bi Ghandi izvedel, da je bilo njegovo življenje rešeno za ceno tako sramotnega pogoja, bi napel prav gotovo vse sile, da bi umrl. Nikdar ne bi mogel nikomur odpustiti. da so ga rešili zalo, da bi v smrt pognali Zato danes cesto spuščajo na morje posamezne trgovske ladje, ker upajo, da jih nemške jx>d-morniee ne bodo tako hitro opazile. Toda nemške podmornice so stalno na preži na najljolj težkih atlantskih poteh. Brž ko zagledajo kako trgovsko ladjo, jo napadejo ter uničijo. Tako so poleg ladij, ki- jih omenja posebno nemško poročilo potopile še 6000 tonsko trgovsko ladjo, ki je pilula vzhodno od Fundlandije, ter poleg tega še zadele 4 prevozne ladje in neko petrolejsko ladjo, ki so v sprevodu plule proti severni Afriki Nemške podmornice so vrli tega prestregle drug ladijski sprevod jugovzhodno od Islandije ter potApile 4 trsrovske ladje in I 6000 tonsko petrolejsko ladjo. Na istem morskem odseku so še potopile 2 lad ji in eno 8000 tonsko petrolejsko ladjo, ki so v majhnem ladijskem sprevodu počasi plule proti jugu. Turške parlamentarne volitve Carigrad, 23. febr. s. Turšiki listi poročajo, da se bodo turške volitve zaključile prihodnji teden, tako da se bo nova skupščina sestala dne 8. marca Po ustavi bo prvi seji skupščine predsedoval najstarejši poslanec, nakar bodo takoj izvolili novega predsednika. Sledila bo jx>tem volitev predsednika republike, nakar bo vlada odstopila. Po sestavi nove vlade bo skupščina začela ponovno zasedati najbrž 15. marca. Razpravljali bodo najprej o proračunu za letošnje leto. Uvedb* zasebne lastnine v Litvi, na Estonskem in Letonskem Berlin. 23 febr. s. Z ukazom nemškega ministra za zasedeno vzhodno ozemlje, ki stopi v veljavo 23. februarja, se ponovno uvaja zasebna lastnina v Estonski, Letonski in Litvi. Ta odlok iima poseben gospodarski in politični pomen. Po eni strani pomeni priznanje zaslug, ki si jih je prebivalstvo navedenih baltiških držav pridobita s svojo podporo in sodelovanjem z nemškimi oblastmi pri uničenju sovjetskega sistema, po drugi stran? pa pomenja to tudi povratek baltiških držav v okvir evropskega gospodarstva. Končno uredba, katero bodo izvedli v okviru potreb sedanje vojne in v korist javnega reda, določa čisto naravno za vse lastnike, pripadajoče pravice, obenem pa nalaga nove dolžnosti za sodelovanje pri dvigu gospodarske sile baltiških držav. Vesti 23. februarja S pristankom francoske vlade so včeraj vkorakali oddelki japonske vojske in mornarice v francoske koncesije v zalivu Kvangčovu, pravi poročilo japonskega cesarskega stana. V Združenih državah bodo s 1. marcem uvedli racioniranje vseli živil v škatlah. Rooseveltov predlog za uvedbo posebnega dav* ka na plače, ki so večje od 25.000 dolarjev letno, jc ameriški parlamentarni odbor za* , vrnil. Zaradi letalskih napadov je bilo v Angliji od izbruha vojne pa do danes porušenih 250.000 hiš, poroča angleško zdravstveno ministrstvo. Od teh je 150.000 docela porušenih, 100 000 pa tako poškodovanih, da niso primerne za stanovanja. Povprečno je torej v Angliji ena petina stanovanjskih hiš porušena aili poškodovana. Tu pa ni«o vštete tr« govinske, obrtne in javne zgradbe. Japonski profesor Obfnata je po dolgotrajnih' poskusih sestavil novo kovino, ki je za 33% lažja kakor znani dnraluminij. Ima pa še drage prednosti, zlasti izredno elastičnost in odpornost proti zunanjim vplivom. Zavezniško poveljstvo se je zmotilo v svojih ra-čunih. ker ni pričakovalo, da bo mogla Os zbrati tolikšno število oklepnikov v Tuni-rvl anF^e^ki list »Evening Standard«. Omenja tudi nove poraze ameriških sil v I n nizi j i ter poudarja, da jc ta neuspeh hud« Rooseveltova žena priznava, da so glolxika na* sprotje med Angleži in Ameriikanci predvsem zaradi nezaupanja Amerikaneev do Angležev, pi^e ameriška revija »Collier Magazin«. milijone Indijcev ali da bi njegovo državo za« peljali v vojno, katere žalostne posledico že sc* daj okušajo, čeravno niso v voini. Osmi simfonični koncert je odlično uspel Da muze v vojnem Času ne molče, nam ne dokazujejo le razprodane operne in dramske predstave ob nedeljah, .temveč tudi redne predstave med tednom, čeprav se ti nudi prilika, da lahko obiščeš gledališče in pri606tvuješ gledališki predstavi večkrat, oziroma vsaj enkrat — morda tretjo ali pa deseto, če ti je premiera ušla. Težje je v letošnji koncertni sezoni z velikimi simfoničnimi koncerti v unionski dvorani. Da dobiš vstopnico za koncert, ti sedaj že ne zadostuje več, da vprašaš za vstopnico dva, tri dni pred koncertom. Sedaj moraš točno zasledovati kratkim obvestilom koncertnih prirediteljev, kdaj bodo vstopnice na razpolago. Ce ne tečeš takoj ponje kar v prvih urah, 6i že zamudil. Tako je bilo prvič za snočnji koncert: pred dnevi so zjutraj navalili ljubitelji pred Matično knjigarno, da so morali vrata od časa do ča6a zakleniti. Po dveh urah je bil Vlil. simfonični koncert že razprodan. A ne satno to, duševna potreba je še nekaj: sporedi teh koncertov so izredno dobro, zanimivo in srečno izbrani, pa še boljše pripravljeni in podani po 70 sodelujočih godbenikih. To je reproduktivno glasbeno telo, kakršnega nismo bili tako pogosto vajeni v Ljubljani. K pestrosti, zanimivosti in privlačnosti pa prispevajo tudi menjajoči 6e dirigenti (doslej Drago Mario Šijanec, Karto Ru-j>el in Mirko Polič) ter razni violinski solisti tako froet, Rupel, Dermelj in snoči popularni Adamič. Spored Vlil. simfoničnega koncerta je obsegal šest skladb: Predigro K, M. Webrar Euryanthe, Lisztov Rrvi koncert za klavir in orkester v Es-duru, Puccinijeva medigra iz opere Manon Le-scaut, potem Fibichova idila Predvečer, de Miche-lijeva glasbena felika Jutro se prebuja in Čajkovskega baletna glasba Rajanje cvetk. Nekako jedro tega uspelega simfoničnega koncerta je bil Lisztov Koncert za klavir in orkester s solistom in pianistom Bojanom Adamičem, ki ga je odigral z velikipi tehničnim znanjem in poduhovljenim doživetjem, da ni bito nič čudnega velikansko odobravanje, številni šopki in venec. Naslednje tri točke 60 bile tako sočno barvite, polne melodij in akordov, da je poslušalec imel občutek prenasičenosti tonov in zvokov, da je bito nekaj prelepo težkega, skoraj pomladansko nastrojenega — sentimentalnega. Za konec, rekli bi, za razbitje glasbene prefinjenosti in njene teže je sledila zadnja točka Čajkovskega baletna glasba Rajanje cvetk. To je bil valček j>omladi, dišečih cvetlic in cvetočih poljan in obenem kot koncertni valček višek za širšo, glasbo ljubečo javnost. Tako je nudil snoč-nji sjjored poleg izredno težkih skladb nekaj lažjega, a kljub temu lepega, umetniškega iz ogromne svetovne glasbene književnosti. Dirigentu D. M. Šijancu so prav tako poklonili številne šopke; obilo iskrenega priznanja za glasbeni užitek je bil tudi celoten orkester. Kakšnega sovraštva in podlosti so zmožni komunisti Na Dobravi so v soboto streljali s strojnico na pogrebce in ubili Bernika Lojzeta Ljubljana, 23. februarja. Le morilskim in podivjanim zverinam v človeški podobi brez srca, duše in vesti moremo pripisati tako strašen in nezaslišan dogodek, ki se je primeril v soboto popoldne na Dobravi pri Ljubljani. Sramotnim onečaščevanjem, skrunitvam cerkva in požigom šol ter kulturnih domov se lahko vodstvo partijske OF ponaša z novim zločinom, katerega niti Kidrič niti Maček s Kocbekovo pomočjo ne bosta mogla zagovarjati niti ne j njihov imenovani >verski referent« Mikuž. Vse na- I selje na Dobravi in okoli je pod vtisom sramotnega in podlega nastopa partizanskih podivjancev, ki so v svoji srčni okamenelosti s streli napadli pogrebce. Dogodek sam je tako grozen, da človek že ne najde pravih besed, da bi lahko izrekel dovolj ostro obsodbo zločinskih podležev, ki še mrtvih ne spoštujejo in jim ne privoščijo dostojne zadnjo zemske poti. V soboto popoldne so na Dobravi spremljali k poslednjemu počitku Remica Matijo iz Šmartnega. Fant. vzoren član PPM, je padel v borbi pri Dobravi, kjer so partizani doživeli pred dnevi hud poraz. V četrtek so namreč partizani pripravili po svojih junaških navadal\ napad na fante iz zasede, ko so fantje odhajali po hrano v Ljubljano Okrog župnišča so partizani napravili šest zased. Kljub najstrožji partizanski straži so fantje pravočasno zvedeli za vse to in presenetili partizane za hrbtom tik za dr. Pucovo hišo. Partizani so se takoj umaknili v vas in tu je padel tudi Remic Matija ter trije partizani. Enega partizana so ži- • Vega ujeli. Ko so pogrebci prišli s krsto do mostu proti Dobravi, jih je presenetila s hriba partizanska strojnica. Čez 'nekaj časa so 6e nato pogrebci spet zbrali in šli naprej. Pri poglebu je padel BerniK Lojze, Remčev prijatelj. Žalosten dogodek naj odpre oči 5e tistim zaslepljencem, ki nasedajo raznim poslanicam in odlokom morilskega vodstva OF in njihovim glasnikom, ki čenčajo o ljubezni in kličejo k slogi, sami pa z vsem prizadevanjem pomagajo širiti komunistično idejo in z njo nesrečo in pogubo našemu narodu. Vodstvo OF pa naj tudi ta dogodek pojasni, to zločinstvo brez primere naj opravičita s podpisom Kidrič in Maček, nikar pa naj ne pozabita o vsem tem opozoriti tudi Mikuža. Naše Lep uspeh razstave ing. Mitje Šviglja Ljubljana, 23. februarja. V začetku tega meseca je odprl priznan umetnik inž. Mitja Švigelj razstavo svojih novejših slik v salonu g. Kosa v prehodu nebotičnika. Razveseljivo je, da je ta razstava dosegla med občinstvom popolno priznanje. Mnogo ljubiteljev umetnosti si je v leku tega meseca ogledalo razstavo ter izrazito svoje zadovoljstvo nad razstavljenimi deli. Pojavili so se tudi resni kupci za razstavljena dela. Švigelj je namreč odličen v figuralni kompoziciji, pa tudi kot portretist in krajinar. Zlasti se pozna dober vpliv mojstra Jame, katerega učenec je Švigelj. Zaradi zanimanja občinstva je bila ta razstava, ki je bila prvotno določena, da se zaključi 21. t. m., podaljšana do 1. marca. ljudstvo Vas vse, vse, tudi zadnjega, pozna po vaših dejanjih in po teh vas sodi in Vas bo sodilo — sodilo pa najstrožje! \ S Hrvaškega Te dni so na Hrvaškem dotisknli knjigo s temle naslovom: »Vojna in vojna zgodovina Hrvatove. Knjiga obsega približno 700 strani in jo je napisal dr. Pavičič. Knjiga jc opremljena s slikami in vojnimi kartami, ki pona-zorujejo pisano besedo. Posebno pri vseli važnejših bitkah so zraven karte. Obsežno so v knjigi popisane vojaške hrabrosti hrvaškega vojaka za časa avstro-ogrske monarhije. v . Hrvaški poslanik pri finski vladi, Bošnja-kovič, si jc pred dnevi ogledal nekatere linske tovarne, industrijska podjetja, zdravilišča in bolnišnice. Ob ter priliki je imela poslanikova žena v nekem zdravilišču tudi govor, v katerem je v finskem jeziku govorila o hrvaški državi. -i Hrvaško prosvetno ministrstvo je odločno, da se bo začel pouk na zagrebških šolah s' prvim marcem. Odredilo je dalje tudi to, da ne bo polletnih spričeval. Hrvaška država bo letošnje leto tudi sodelovala na velikem bolgarskem velesejmu v Plovdivu. Razstavila bo svoje gospodarske in industrijske proizvodnje. V ta namen sta pri-Slri v Plovdiv že posebna odposlanca hrvaškega ministrstva za narodno gospodarstvo. Hrvaška bo to pot prvič nastopila na plovdivškem velesejmu. Imela bo svoj paviljon. Kakor more povedati zagrebška statistika, je zdaj v hrvaški prestolnici 17.000 hiš, dočim jih je bilo še leta 19^1. nekaj več ko 12.000. Za generalnega ravnatelja ustaške založbe, ki izdaja razen številnih knjig in publikacij tudi nujl>olj razširjena hrvaška dnevnika, je bil imenovan izredni poslanik dr. Bulat. Kakor poročajo, bodo v Metkoviču v kratkem odprli italijanski vicekouzulat. Vodil ga 1k» Camadeca. V Zagreba jc bil pred nekaj dnevi podpisan sporazum med Hrvaško in Romunijo, ki se tiče blagovnega in plačilnega prometa. Sarajevsko mestno gradbeno načelstvo je zdaj izdelalo podroben načrt za gradnjo novega mostu čez Miljacko. Most 1k> imel le en lok in 42 m razpetine. Z deli bodo začeli v kratkem. Dr. Krasnik umrl. Dne 7. februarja je umrl v Zagrebu po krajši bolezni, biv. predsednik zagrebške Trgovsko-industrijske zbornice dr. Stjepan Krasnik. Prihodnji koncert Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek 1. marca. Na njem bodo sodelovali poleg godalnega orkestra Orkestralnega društva Glasbene Matice (40 članov) pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca naslednji solisti: Valerija Heybalova — sopran, Julij Betetto — bas, Karlo Rupel — violina. Anton Trost — klavir. Klavirsko spremljevauje Weybalove in Betetta jev rokah pianista Marijana l.ijiovška, violinista Rupla »pa 2ore Zarnikove. Za ta koncert, ki bo v veliki unionski dvorani, so vstopnice od jutri dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Odbitnost prostovoljnih dajatev pooblaščenim podpornim ustanovam pri dolačanju davčne osnove neposrednih davkov Člen 1. V št. 4 člena 55. in za prvim odstavkom številke 7 člena 82. zakona o neposrednih davkih se dodaje naslednji odstavek: »Od davčne osnove se odbijajo dokazane prostovoljne dajatve Pokrajinskemu podpornemu zavodu v Ljubljani in vsem morebitnim drugim, po Visokem komisarju v Ljubljanski pokrajini izrečno pooblaščenim podpornim akcijam.« Člen 2 V št. 7 člena 82 in v št. 4, predzadnjem odstavku člena 120, A ad 1. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih se dodaje naslednji odstavek: »Kot stroški, ki se odbijajo od davčne osnove, se priznavajo dokazane prostovoljne dajatve Pokrajinskemu podpornemu zavodu in vsem morebitnim drugim po Visokem komisarju v Ljubljanski pokrajini izrečno pooblaščenim podpornim akcijam.« Partizanski podzemski delavnici na Pugledu — odkriti Ljubljana, 23. februarja. Pred dnevi je posadka na Bizoviku ujela na svojem pohodu v smeri Orle—Pugled—Reški uovač —Bizovik tri partizane. V vasi Št. Pavel so s-traže že večkrat iskale brate šubelj, ki so pri partizanih. To pot se jim je posrečilo ujeti Šubelj Jožeta iz Št. Payla št. 10, starega 20 let, ki je bil dolgo časa pri partizanih, zadnje časo pa se je skrival doma. Prijeli so ga na njivi. Istočasno se je doma zadrževal tudi njegov brat Filip in stric Šubelj ,ože, partizan iz Zadvora, star 40 let. Ko je straža obkolila hišo, sta slednja zbežala. Jožeta Šublja pa so kmalu ujeli. Ta dan so prijeli tudi Porenta Valentina, partizana iz Slap, obč. Devica M. v Polju. V soboto so fantje odkrili na pohodu dve partizanski delavnici — krojaško in čevljarsko, ki sta bili skriti v podzemskem bunkerju z vhodom od zgoraj. V njem so našli dva šivalna stroja in precej šivalnih potrebščin. Tu so imeli seveda tudi bogato zalogo komunistične literature, največ »Lenin in Stalin o agrarnem in kmečkem vprašanju«:. To skmečko vprašanje« pa so kmečki fantje rešili po svoje. Pri Pleterjih je padlo nad 200 partizanov O junaškem odporu posadke v Pleterjih, ki so jo napadle v petek, 19. t. m., ponoči partizanske skupine, govori vsa Dolenjska. Partizani si jiač niso mislili, da bodo poslali svoje sveže, nasilno zbrane vojščake v tako hud ognjeni krst. Po hudih izgubah v borbah onkraj Gorjancev so pa spet doživeli tako občuten in hud poraz. Da je bila borba nad vse ogorčena, priča^ poročilo, ki pravi, da so borbo trajale vso noč do sobote dopoldne. Partizani so napadli Pleterje v četrtek zvečer okrog 11 ponoči. Napad se je pričel s prekinitvijo električnega toka. Napadalci so sklenili okrog samostana trden obroč, zato je bila pomoč otežkočena. V Pleterjih jo bilo 180 fantov, ki so se, ko je zmanjkalo streliva, borili, samo še z bombami in na nož. Partizanom se je posrečilo priti v neposredno bližino samostana, da so razbijali z bombami in minami samostanske hišice. Fantje so se najprej borili za močnim zidovjem in kar podirali partizane, da so padali kot snopje. Kmalu so fantje dobili pomoč in takrat je poveljnik zapovedal izpad. V borbi je padlo nad 200 partizanov, dočim so fantje imeli le 4 žrtve. Na samostanskem dvorišču je obležalo 81 partizanov, druge pa so partizani odvlekli v gozd. V četrtek bo izšs! eden najbolj branih romanov Spisal R. Blackmoorc. Roman nam lepo osvetljuje razmere 17. veka, pa tudi čudovito dviga človeka v prizadevanju za prave človeške vrline, ki edine vodijo k večni zmagi v življenjskih borbah. Knjiga jc ena najbolj branili v svetovni književnosti. — Knjigo boste dobili po vseh knjigarnah in trafikah v dveh delih, vezanih v eno knjigo. Obvezno navajanje odlokov, ki dovoljujejo spremembe cen, v računih Člen 1. Uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci, ki so po členu 1. naredbe z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 s predpisi glede cen blaga, storitev m rabokupov dolžni prositi za posebno pooblastitev za vsako spremembo cen, veljajočih dne 15. marca 1941-XIX, morajo navesti v računih, izdanih po členu 5. uredbe z dne 12 marca 1941 in na pridržanih kopijah podatke odloka Visokega kouii-■sarja, dovoljujočega tako spremembo. Člen 2. Določbe prednjega člena ne veljajo pri oddaji blaga, glede katerega se določajo najvišje cene v uradnih cenikih ali jih javno oblastvo drugače ureja, kakor tudi ne za blago, pri katerem je določen maksimalni pribitek, dovoljen za nabavno ceno po naredbah z dne 9. julija 1941-X1X št. 63 in z dne 27. novembra 1941 XX št. 165. Člen 3 Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo. če ni dejanje drugače ali huje kaznivo, po naredbah z dne 26. januarja 1941-X1X št. 17 in z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215. Sprememba predpisov o potniškem prometu na mestnem tramvaju Člen 5. naredbe z dne 28. novembra 1942-XX1 št. 217 s predpisi o potniškem prometu na mestnem tramvaju se nadomestuje z naslednjim: »Kdor vstopi v voz ali izstopi iz njega na nasprotni strani, nego je določena v členu 1. te naredbe. ali kdor vstopi ali izstopi med vožnjo, kdor se vozi na stopnicah vhoda ali se kakor koli obeša na zunanji strani, 6e kaznuje v denarju s petdesetimi lirami. Kdor se pelje brez vozovnice ali z neveljavno vozovnico, ker se je kakt>r koli poskušal izogniti plačilu ustrezne voznine, zapade denarni kazni dveh lir. Znesek je plačati sprevodniku takoj poleg cene za obvezno vozovnico, sicer se kršitelj kaznuje v denarju do petdeset lir.« Naznanite pse! Po pravilniku o občinski taksi na piše, ki ga je Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odobril z odločbo št. 233 Gab. dne 18. jan. 1943-XX1, mestno poglavarstvo poziva vse lastnike in rejnike, naj mu prijavijo svoje p6e zaradi vpisa v pasji kataster. Lastniki in rejniki psov morajo prijavo, ki se nanaša na datum poleženja, na spol in pasmo, na barvo in uporabo psa (za čuvaja, za tov itd.) napraviti ustno med uradnimi od 8. do 11.30 v izvršilnem odseku mestnega poglavarstva, Liiigarje-va ulica št. 1, soba št. 1 na levi v I. naetetr., in sicer tako, da lastniki in rejniki z začetnicami priimkov A do G pridejo na vrsto 1., 2., 3., 4. in 5. marca, za začetnicami H do L 6.. 8., 9., 10., 11 in 12. marca, z začetnicami M do R 13., 15., 16., 17., 18. in 20. marca, z začetnicami S do W 22., 23., 24., 26., 27. in 29. marca, z začetnicama Z in Ž ter morebitni zamudniki pa dne 30., 31 marca, 1., 2. in 3. aprila t. 1. Pse, ki so bili nabavljeni ali so dosegli starost 3 mesecev jx> 30. januarju t. I., morajo lastniki naznaniti v 10 dneh nato, ko 60 bili psi nabavljeni ali 60 dosegli starost 3 mesecev. Najkasneje v treh dneh je treba mestnemu poglavarstvu naznaniti tudi vsako spremembo, ki se tiče psa, posebno V6ako sumljivo obolenje, pogin, pobeg, zopetno vrnitev ter preselitev ali oddajo psa drugemu lastniku ali rejniku. Psi so razvršeeni_ na dve kategoriji ter eo v prvi skupini psi čuvaji, v drugi kategoriji pa vsi drugi psi. Značaj psa čuvaja se prizna le onemu psu, ki stalno priklenjen na verigi varuje gospodarska poslopja ali skladišča, ki so last gospodarja. Tak pes se mora vedno nahajati izven imovinskih objektov, ki jih mora čuvati, in izven stanovanjske hiše 6vojega gosjx>darja. Nadalje se značaj jisa čuvaja prizna tudi onemu fxsu, pi vedno priklenjen na verigi varuje 6amotno ležečo nepremično imovino svojega gospodarja. Za samotno le,žečo nepremično imovino pa 6e smatrajo le ona posestva ali hiše, ki so, merjeno od ograje do ograje, ali če ograje ni, merjeno od stene do stene, oddaljene najmanj 50 metrov od sosednjih ljudskih bivališč. Za psa čuvaja se smatra samo j>es, ki je vsaj 35 cm visok. Pri vseh navedenih (»gojili pa je mogoče za vsako hišno številko priznati le po enega psa čuvaja. Občinska taksa na pse, ki je nedeljiva, znaša za leto 1943-XX1-XX1I za pse čuvaje 25 L in za vsakega drugega psa 100 lir. Pasje znamke po povračilu nabavnih stroškov oddaja izvršilni^ odsek mestnega poglavarstva v I. nadstropju kresije v Lingarjevi ulici št. L, ki sprejema tudi vse tozadevne prijave in naznanila. Lastniki in rejniki psov. ki ne bi psov naznanili o pravem času ali bi jih prijavili nepravilno ter bi 6e kakor koli skušali izogniti plačilu pasje takse, ali bi si na protipraven način priskrbeli pasjo znamko, bodo poleg plačila redne pasje takse kaznovani po čl. 113 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z globo 380 lir ali z zaporom do 30 dni. Prav tako bo kaznovan tisti ki bi potrdilo o plačani taksi ali pasjo znamko prepustil drugemu v uporabo.

e stanoval eden izmed služabnikov. Njegova vsakdanja hrana je bil dvorec: na Napoleonovo povelje so papeža spočetka obdali celo ,1 ? fC *n**Vsuinni, ker sem se rešil železnih krempljev vašega krvosesa! Ampak vi...« Pri tem je s pestmi mahal okro^ Dikovega obraza. »Vi me boste pustih čisto pri miru! Poiščite si drugo opravilo in ne j>ripovodujte moji sestri pripovedk o meni!« »Mislim, da je še najbolje, če se ,V,De,t® ^ svojim prijateljem,« je dejal IJik hladno, »oziroma še bolje bo, da greste domov in prespite svoje slabo ruzpoloženje!« Vse to se jo dogodilo med plesnim odmorom. Orkester je spet začel z novim napevom. Toda kljub novi točki se gostje niso zanimali za ples, temveč za dogodek pri Dikovi mizi. Ruy ni prenehal vpiti, čeprav so godala prevpila ujegov glas. Dik je men:l, da se bo ravnatelj kluba ali vsaj kak klubski uradnik I vmešal v ta dogodek ter skušal narediti red in odstraniti vsiljivega in razgrajajočega gosta. In res je prišel ta- koj plačilni, ki se je postavil med Ilayu m Dika in skušal prvega odstraniti. Pri vseli mizah so gostje vstuli i ter z dolgimi vratovi opazovali mladega, jeznega moža, ki se je srborito ote-paval plačilnega. Pri vsem tein pa nihče ni opazil tujca, ki je tudi opazoval ves ta dogodek. Tujec je odrinil gledalce ter stopil v sredino dvorane. Sivolasega moža so takoj vsi opazili. Oblečen je bil v preprosto športno obleko, dočim so bili vsi ostali obiskovalci kluba oblečeni po zadnji modi. Postavil se je v sredino dvorane,, z rokami na hrbtu. Bil je bledega, resnega lica in opazoval Raya, ki je bil takoj trezen, ko je opazil svojega očeta. »Govoriti moram s teboj,« jc dejal John Bennett preprosto. Stala sta sama sredi velike množice radovednežev. Naredili so jima prostor. Glasba je prenehala, ko da bi ji dal dirigent znak za to. »Pojdi z menoj domov v Ilorsham, i sinko!« ■ »Ne grem!« se je glasil kratek in odsekun Rayev odgovor. »Le i*>jdite s svojim očetom, Ray.< Johnson je za trenutek položil roko na mladeničevo ramo. Ravo. ! »Ne. Ostanem!« je deial Ray hrupno. »In vedi za bodoče: Ne bom dovoljeval, du se vmešavaš v moje osebne ( zadeve, ter te prav lepo prosim, da me pustiš pri miru. Zlom med nama je moral enkrat priti in vesel sem, da je do današnjega preloma prišlo.« Oče in sin sta si stala nasproti in v John Bennettovih očeh je bila videti neskončna žalost. »Pojdi z mano,« je dejal z žalostnim in prosečim glasom in pri tem iz-Itegoval roko za svojim sinom. ! V tem trenutku je videl Ray Lolino i lice, ki je komaj zadrževala nasmeh. I Ta ugotovitev ga je še spravila ob raz-| sod nos t, ker se je čutil globoko užaljenega v svoji moški časti. | Z divjim krikom je pobensel. Udarec, ki je zadel starega Bennetta, je bil tako močan, da je stari za trenutek izgubil ravnotežje ter se le v zadnjem trenutku snet ujel, da ni padel. Z dol- ' do 1 gim pogledom je zrl na svojega sina, potem mu je padla glava na prsa in brez besede ie dovolil Diku, da ga je odvedel. I I Rav Bennett pa je stal sredi dvorane knkor ohromel od strahu, brez besed, nesposoben, da bi se premaknil. | Orkester je začel z divjim napevom. ljudje so odšli na plesišče. Lew Brady je stopil do Kava ter ga peljal k mizi Ray se je vsedel, glnva mn jo klonila na prsi. Premišljajoč je sedel na svojem stolu, glavo pa je držal med dlanmi. Lola je naročila peneče vino. Elk in Dik sta sedela pri mizi Krez besed. Diku je krvavelo srce, tako se mu je smilil stari Bennett. V obupanem starčevem pogledu ie bil viden izraz prekletstva. 13. Napad na Eldorskj oeiti. K? se jc to dogajalo, je bi! tfrzu Maitlana cisto, miron, ter se je zdelo, da ne posveča dogodku prav nobenega zanimanja. Slednjič je vstal in odšel iz dvorane. »Zdaj odhaja, ne da bi .[»oravnul svoj račun,« jc rekel Elk Diku. Kljub temu ga je natakar spremljal do vrat. Garderober mu je prinesel plašč, cilinder in palico. Izginil je, še preden se je globoko sklonjeni sluga vzravnal. Bilo je videti, da ie množica plesalcev jx> neprijetnem dogodku spet dobila veselje do plesu in zabave, v. w »s. . w |»H. JU III (A* l.»Ct * v J ter da se je vsein vrnila dobra volja. Mnogo se je plesalo in zabava je dosegla svoj višek. Dik je pogledal na Življenje ameriškega vojaka v Indiji Dovoli si celo to razkošje, da ima indijske strežnike Rim, 23. febr. 6. Ameriška revija »New York« je objavila pod naslovom »Vankee v Indiji« /iv popis udejstvovanja Z Iruženih držav v britanski Indiji in o življenju, ki ga tam žive ameriški vojaki. Združene države so tam zgradile mnogo letališč, mehaniških popra vi jalnic in obmejnih utrdb. Razen tega niso zamudile nobene prilike, da bi še bolj omajale šibki angleški ugled in so svoj vpliv razširile na vsa področja navzlic bojazljivemu odporu britanskih oblasti. Ameriški vojaki, ugotavlja revija, so se na presenetljiv način vživeli v življenje teh krajev. Ti vojaki si seveda privoščijo tudi vse udobnosti. Nekateri med njimi si dovolijo celo to razkošje, da imajo indijske strežnike. List navoja med številnimi dogodbami, ki naj bi bile značilne za disciplino v vrstah ameriške vojske, tudi primer, kako je nek vojak, katerega je njegov predpostavljeni podčastnik ozmerjali, da nima dobro očiščenih škornjev, odgovoril: »To bom povedal svojemu oskrbniku.« Pa tudi v udobnem indijskem življenju ameriških vojakov so šibke točke. Revija poroča, da se vojaki pritožujejo nad pomanjkljivostjo hrane. Primanjkuje mesa, zmanjkuje pa tudi drugih reči, čeprav so prisilne oddaje živil v deželi na dnevnem redu. Revija priznava, da tega vprašanja ni lahko rešiti, kajti indijski domačini neradi kopljejo krave, ker jih imajo za sveto žival, po drngi strani pa ne morejo jesti svinjskega mesa, ker bi s tem dražili muslimane, ki jim je, kakor drugim Indijcem, vsega toga že dovolj. HENRIK S1ENKIEW1CZ ROMAN V SLIKAH Prikrili ameriški računarji hlepijo po svetovni oblasti Berlin, 23. febr. s. Nemški politični in diplomatski dopisni urad je razčlenil članek, ki ga je nedavno objavil Wendel Willkie v listu »New-York Tribune« in v katerem se bavi z mednarodnimi političnimi načrti, ki se jih bodo Združene države lotile po vojni. Nemški dopisni urad poudarja, da ti načrti prav jasno prikazujejo oblastne želje ameriških vladarjev. Gre namreč za' to. da bi vsi narodi sveta postali kupci ameriškega blaga, Združene države pa bi v iskreni nesebičnosti jiomagale, da bi se svetovno gospodarstvo popravilo. Potem bi vsi lahko prišli do svojih tržišč v tujini, toliko bolj, ker bi se Amerika odpovedala vsem tistim prekomorskim tržiščem, ki bi ji ne bila neobhodno potrebna Neglede na to, da je v tem ameriškem načrtu ista napaka, ki so jo Združene države zagrešile že po prejšnji svetovni vojni, odkrivajo ti načrti še namen ameriških oblastnikov. da bi radi z gospodarskimi vajeti' brzdali in držali vse druge države, ki bi bile vse preveč zadolžene, da bi si mogle pomagati z mednarodno izmenjavo. Prav tako pogubna posledica Willkie-jevih načrtov pa bi bila še ta, ker bi vse druge države polagoma osiromašile. ttišina in moč morskih valov Najnevarnejši so tisti morski valovi, ki jih ne povzročajo zračni tokovi, temveč podmorski potresi Morje je v vsakem oziru zanimivo in nikdar ne veš o njem vsega. Pred nami je recimo morje, ki na njem divjajo silni viharji. Visoko se dvigujejo valovi in se lomijo drug ob drugega. Peneča se voda brizga kvišku in se spet polagoma umirja. In kadar imamo pred seboj takšno podivjano morje, se nam nehote vsiljuje inarsikako vprašanje, recimo to, kakšno višino dosežejo lahko morski valovi oziroma kakšno višino so doslej izmerili kot najvišjo. Mnenja o tem so dokaj različna. Merjenje valov se je izkazalo za zelo težavno in nezanesljivo. Še najlažje je oceniti vsaj približno razdaljo med dvema sosednjima valovoma. Oceniti, 6itio rekli, zakaj natančno je ni mogoče izračunati, ker ti »hribi« morskih valov nikdar ne mirujejo, pač pa se včasih bolj, včasih manj naglo premikajo, potujejo. Vendar pa je le mogoče meriti valove, in sicer na podlagi hitrosti, ki jo ima veter in ki jo je s posebnimi pripravami možno ugotoviti. Lahko pa rečemo, da je na splošno višina valov, ki 6mo jo na ta način ugotovili, pretirana. V raznih romanih in povestih beremo večkrat o valovih, ki da so tako visoki kakor hiše, v resnici pa tako močnih valov na morju skoro nikdar ni. Strokovnjaki menijo, da morski valovi nikdar UP dosežejo večje višine, kakor 18 metrov, pa naj bodo viharji, ki na morju divjajo, še tako silni. Nnjvišji valovi ne nastajajo na področjih ciklonov ali tajfunov, torej bolj v 6evernih predelih, (emveč v južnih morjih, na primer okoli rtiča Horn, in sicer spričo dejstva, ker so tam viharji dolgotrajnejši in imajo skoro vedno isto 6iner. Prof. Scott je izračunal, da znaša povprečna višina morskega vala pri »močni sapi« komaj 5 m. Arabski boj proti judovstvu Ankara, 23. februarja, s. Nacionalistična radijska postaja »Nazione araba« je v eni svojih zadnjih oddaj govorila, da je judovski strup zašel med vse narode na svetu, ter prijx>minja: Niti najmanjšega dvoma ni, da imajo Judje nadoblast nad zemeljskim bogastvom in da se teh zakladov jx>-služujejo, da bi uničili vesoljni svet in zatrli vsako vero. Jud je desjaot nad tvarnimi dobrinami in je — duševno pokvarjen, kakor je — pobil preroke, zdaj pa skuša zatreti vsako misel. Arabski narodni radio je potem dejal, da Judje zatrjujejo, da jih čaka gosj>06tvo na svetu po »ostavah talmuda, nato pa je 6voja izvajanja kon-al takole: Judje so nevarnost, ki grozi svetu, predvsem pa Arabcem. Arabci se morajo boriti proti Judom bolj kakor kateri koli drug narod. Zavezniki s svojimi vojskami ne bodo preprečili tega boja, zakaj Arabci 60 trdno odločeni, živeti v miru ali pa se žrtvovati in umreti, da se rešijo 6ramote. g i Še točnejše podatke pa je dal o tem dr. Cinish, ki pravi, da znaša povprečna višina morskega vala pri močnejši 6api 4.5 m, pri živahnem viharju 5.5 m, pri močnem viharju 7.5 m, pri silnem viharju 9.5 m, pri orkanu pa 11.5 metra. Prvi. ki je izračunal višino morskih valov na podlagi fotografiranja |»o postopku tako imenovane »stereofotagrametrije«, pa je bil prof. Rottock. Iz slik je ugotovil, da je povprečna višina morskih valov še manjša in da ne presega niti šest metrov. Morski valovi imajo veliko udarno moč. Na vsak štirijaški meter morski val lahko pritiska s silo 30 do 40 ton. V tem primeru se lahko pripeti, da tak 6ilovit pritisk lahko naredi na ladji veliko luknjo in jo spravi v nevarnost, da se potopi. Morski valovi, ki prihajajo 6 področij globljega v področje plitvejšega morja, postajajo vedno počasnejši, pridobivajo pa na svoji višini in sili. Napačno bi bilo misliti, da valove povzročajo samo zračni tokovi. Imajo lahko tudi drug izvor. Povzročajo jih na primer tudi podmorski jx>tresi, in takšni valovi so navadno najnevarnejši za ladje. Sočustvovanje berlinskih Indijcev z Gandijem Berlin, 25. febr. s. Tnrlijcl, ki bivajo zdaj v Berlinu, so se včera j zbruili, da se skupno spomnijo svojega duhovnega voditelja Gandija. Na sestanku je nastopilo več govornikov, ki so na<-stopali ognjevito proti britanski vladi v Indiji. Poudarjali so, da je Gandi, ki se je odločil za gladovno stavko, postavil v nevarnost svoje lastno življenje in hoče znova poudariti pravico Indije do takojšnje osvoboditve izpod angleškega jarma. Krute in cinične reakcije britanskega imperializma na Gandijevo gladovno stavko so končnoveljavno razblinile vse utvare glede britanskih obljub Indiji in so dejansko odstranile vsako možnost za sporazum. Posledica tega bo še hujši l>oj za indijsko neodvisnost ob tesnem sodelovanju z drugimi silami, ki se bore proti Angliji boj, ki Imi trajal vse dotlej, dokler ne bo dosežena končna zmaga. Boj za indijsko svobodo prehaja v novo, še delavnejše razdobje. Geslo v tem lx» j n je v p ra v to, kar je Gandi dejal v trenutku ,ko so ga prijeli in zaprli. Tedaj je dejal: »Delati ali umreti!« Indijci, ki bivajo v Bejdinu, so se zbrali jto-leg tega tudi pod vodstvom dr. Maliksa in so opravili molitve za Gandija, za njegov junaški odpor proti britanskemu imperializmu v imenu indijskega ljudstva. Da bi izrazili še bolj svojo solidarnost z Gandijem, so se odločili, da se bodo tudi oni postili en dan. Zborovanja so se udeležili Indijci vseh veroizpovedi ter s tem pokazali, kako složen jo ves indijski narod v skupnem boju za svobodo Indije. « 1 ' r, . -vr-r?*.v_.r» l 249. Cesar je sedel, sklonil glavo na prsi in premišljal. Potem si je stisnil čelo z rokami ter začel: »Kakšne kazni in kakšne muke bi bile primerne za tak zločin?... Upam, da me bodo navdihnili bogovi in z njihovo pomočjo bom pripravil ljudstvu take maščevalne igre, da se me bo še čez stoletja spominjalo.« '' 250. Petroniju se je zdaj zmračilo čelo. Spomnil se je, kakšna nevarnost grozi Ligiji, Vi-niciju in nešteto nedolžnim ljudem, o katerih je vedel, da so' nedolžni. Vedel je, da tvega glavo, če bo oporekal cesarjevemu sklepu, toda ni se menil za to in je spregovoril: »Torej ste le našli žrtve. Lahko jih pošljete pred zveri. Goljufajte ljudstvo, a ne goljufajte sami sebe. Obsodite kristjane na muke, a ne govorite sami sebi, da so oni zažgali Rim. Ti, cezar, bodi v resnici kralj in bog, toda pomni, da bodo bodoči rodovi izrekali sodbo tudi o tebi. Varuj se, da bi dejal: Neron je zažgal Rim, ker je poezijo ljubil tako, da ji je žrtvoval domovino, toda kot strahopeten cesar se je temu velikemu dejanju odpovedal in zvrnil odgovornost na nedolžne!« Japonska oskrbljena z naravnimi viri za nadaljevanje vojne Nanking, 23. febr. 6. General Kavabe, vrhovni poveljnik japonske voiske na Kitajskem, je na |>o-svetu s kitajskimi vojaškimi strokovnjaki povedal, da ima Japonska zdaj v svoji lasti vse naravne vire, ki so potrebni za nadaljevanje vojne. Ko je general govoril o vojni v Evropi je zatrdil, da os e svojimi podmornicami zadaja hude udarce zaveznikom. Madžarska želi okrepiti vso vojno industrijo Budimpešta, 23. febr. s Varga, minister za industrijo in trgovino, je zastopnikom tiska izjavil, da je treba v sedanjem trenutku z vzemi silami okrepiti vojno industrijo. Da ne bi zmanjkalo surovin in premoga za vojno industrijo, bodo zaprli vsa tista industrijska podjetja, ki nimajo zveze z izdelovanjem vojnega blaga. Poleg tega je minister IlllPi ISfillfišliiS - - olgruntarjev in kajžarjev z majhnimi okni, da moreš komaj glavo skoznje jromoliti. Na vse strani so bila posejana polja kakor zlata cesta ali dragocene preproge, kakršne je videl za morjem. Tam in tam je med njivami sanjalo samotno drevo, j>oležaval majhen nograček z zidanico, ki so ji gledala okna mežikajo v beli dan ... »Pojdi, pojdi I« se je priganjal. Skoraj letel je. V sebi je čutil samo eno, dom, dom... V srcu se mu je smehljala Minka. Da, dom in žena — to je prav za prav ono in isto. Saj imenujejo ljudje vse skupaj dom. Ko omenijo dom, mislijo na ženo, otroke in zemljo in hišo, ki jim nudi streho. Dom! Močna je ta beseda. Zveneča, topla, objemajoča, domača... Klical je Minko po imenu. Dajal ji je najlepša imena. Zc je govoril z njo Videl se jc, ko stoji pred njo, ki ga občuduje, on pa se samo ponosno drži in počasno odgovarja na njena vprašanja. Pa to so samo misli, predstave! Resničnost je vse kaj drugega, morda bolj groba kot misli, a vendar jx> svoje lepa. Vzpenjal se je po hribu, se zaletaval in napravljal dolge ko- rake, kar je mogel. Bil je že močno zasopel. Počil je nekoliko, da si je oddahnil in spet hitel. Z njega je teklo kot pri največji vročini. Na pobočju je že ugledal skromno Teharjevino. Postal je in zaklical: »Minka—a—a!« Klic je odmeval od boste: »Minka—a—a—a—a ...« Od vasi se je začul ženski klic: »Boštjan!« Bil je rezek, odsekan. Pogledal jo v smer, odkoder je prihajal glas. Ugledal je dekle, ki mu je teklo naproti. Kaj ni Minka? Bil je tako razburjen, da ni mogel trezno preudariti. Nič ni vedel, ali je Minka ali ni. »Minka!« je zaklical in tudi sam stekel. »Joj, Boštjan, moj Boštjan!« je vzkliknila, ko je bila že čisto pri njem. Planila mu jo v naročje, da jo je komaj prestregel, jo objel kakor otroka, privil k sebi in bil resnično doma... »Minka, moja Minka, Minkica!« jo je ujčkal in gledal v oči ter se smejal v neizmerni sreči. »Minkica moja, ti moje vse...« »Da si le prišel!« je dahnila in se mu spet privila. »Kako sem srečna, Boštjan! Ti ne veš! Res, ti no veš...« »Vem, Minka, vem. Tudi jaz sem srečen.« Sklonil sc je k njej in jo j>oljubil. Potlej sla molčala. »Kar zdelo se mi je, da boš prišel,« jo ona prva spregovorila. »Že teden dni te pričakujem. Vsako pojioldne sem te pričakovala. Mama lhi je rekla, da se motim, jaz pa, da no in ne. Pa si le prišel in nisem se motila. Tu notri mi je nekaj reklo, tu notri, Boštjanek!« »Si že pridna, Minka!« jo je pobožal po licih in ji popravil skuštrane laske. »Veš, pisal bi ti, a pisanje bi ne prišlo nič prej kakor pa sam. Zato ne smeš biti huda, Minka.« Za šalo ga je udarila po ustih. »Bodi no, bodi! Kaj bom huda! Samo da si prišel in vse je dobro. Srečna sem, Boštjan. Tako sem te čakala, tri dolga leta, in vsak dan sem mislila, da boš prišel... No, pa si le prišel. Da si le prišel!« Nič ni vedel, kaj naj ji še reče. Samo gledal jo je in 6e ji smehljal. S tem je izražal svojo srečo. Tisti hip se je začutil najsrečnejšega človeka na svetu, četudi bi ga drugi vsi prekleli, mu odrekli dobro besedo ali vsakršno pomoč. Z Minko jo imel vse, kar mu more svet dati. V mislih je hvalil Boga, da sta se z Minko našla, da jo je ustvaril tdko, kot je, da ga razume do jx»slednje globino in ljubi, neizmerno ljubi »Moja Minka!« je tiho, komaj slišno dahnil. Dvignila se je iz njegovega objema. »Mati zdaj že gotovo ve, da si prišel. Pojdiva, rada bi to videla. Postarala se je že in vsa siva je.t Držala ga je za roko in mu razlagala: »Veliko mi je govorila o tebi, tolažila me je, in kadar sem premalo in slabo verovala, mi jo prilila novega olja. O, oče, ta jo še vedno staril Kar naprej se norčuje iz mene in matere, a no misli s tem nič slabega. Veš, Boštjan, dostikrat mi je nagajal, da imaš v Ameriki drugo, s katero so boš oženil in da si name že zdavnaj |»ozabiI, da sem ti samo še daljni spomin.. .< Boštjan so je moral šiloma nasmejati. Zapeklo ga jo njegovo življenje. »Veliko, veliko ti moram povedati, Minka. Zanimalo te bo. Za danes ne, jutri morda, ali pozneje, ko se bo vsa stvar uredila.« »Kajpak, kajpak!« je bila razumevna. »Zdaj si utrujen in lačen. Najprej se boš dobro najedel. Te zelo noge bole?« Odkimal je: »Ne, saj nisem skoraj nič hodil. Vso pot sem so samo vozil, a tudi vožnja človeka zdela. Saj veš, kako je... Pa dolga pot je bila.« Pritrdila mu je kakor očanec pametnemu hlapčku, kar se je njemu silno dobro zdelo. »Boštjan!« ga je poklicala mati. »Mati!« je zaklica' tudi on ter ji steke! naproti. Podala sta si roka In se gledala molče iz oči v oči. Za Ljudsko tiskarno ? Ljubljani: lože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Sodja. — Drednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12. — Mesečna naročnina 11 lir, za inozemstvo 20 Ur. — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6, EH, nadstropje, Uprava: Kopitarjeva ulica G, Ljubljana, Telefon štev, 40-01 do 40 05, mm fodruluica; Novo mesto*,