Vsaki ptici svoje ime To each bird its own name V prvi polovici leta 1980 napisani in v Acrocep-halusu (3/1980) objavljeni prispevek z naslovom Problematika slovenskih ptičjih imen sem sklenil s temle stavkom: »Prispevek je nastal z namenom, da spodbudi delo terminološke komisije pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.« Seveda pa ne morem reči, da bi ta prispevek spodbudil terminološko komisijo, ki zdaj vabi k razpravi o slovenskih ptičjih imenih (Acrocepha-lus 47/1991), saj dejanji loči celo desetletje, pri čemer ni pomembno, da komisija v svojem vabilu ne omenja tega dotlej edinega sistematičnega orisa problematike, temveč je za nadaljnjo razpravo nevarno to, da komisija ne ponuja nobenih analitičnih izhodišč za razpravo, temveč ostaja s svojim spiskom »spornih« imen na povsem poziti-vistični ravni. »Komisija ima nalogo,« beremo, »da se slovenska imena, kolikor se le da, poenotijo.« Problem pa je ravno v tem - in o tem sem pisal že pred desetimi leti - da se poenotiti žal ne dajo. Zato sem tedaj predlagal več možnosti, razvrstil sem jih v tabelarični sistematični pregled, upoštevaje različnost (ne enotnost) pristopov k razreševanju posameznih imenotvorno problematičnih skupin. Lahko se sicer slepo dogovorimo, da bomo uporabljali to ali ono ime, ne da bi premislili vse njegove relacije, tako do znanstvene nomenklature, ki eksaktno izraža sistematični položaj neke vrste v sistemu, kot do sorodnih slovenskih imen ter imenotvornih pravil slovenskega jezika, vendar s takšno pozitivistično držo tvegamo, da bo pod dogovornim pokrovom še naprej vrelo in se v pari dogajalo marsikaj nepredvidljivega. Ne gre torej za poenotenje imen, temveč za enotno rabo imen. Neenotna raba, to je problem, zlasti še, če se na isti strani neke revije, eno poleg drugega pojavita dve različni imeni za eno in isto vrsto ptice. Tako kot v našem Acrocepha-lusu, kjer smo se (uredniški svet) pred desetletjem zavzeli za to, da pustimo avtorjem svobodo pri izbiri obstoječih imen po načelu »cvete naj vsi cvetovi«. »Od številnih cvetov,« pravi Gregori v prispevku Vprašanja strokovnih in slovenskih imen (Acrocephalus 47/1991), »pa je nastala že prava goščava, čas je, da potegnemo črto in se dogovorimo za enotna imena, ki jih bomo uporabljali v bodoče.« Prepričan sem, da tudi Gregonju, ki je zbral že prek osem tisoč zapisov slovenskih ptičjih imen, gre za ohranitev tega bogastva in nikakor ne za osiromašenje na način poenotenja. Goščavo pa je mogoče preseči na dva načina; ali da počakaš, da cvetje ovene in se ospe, ali pa z ostrim rezom. Pričakujem, da se bodo v javni razpravi razlike razbistrile in ne zabrisale in da bo dogovor o enotni rabi imen to različnost izrecno upošteval. V sistematičnem pregledu problematike slovenskih ptičjih imen iz leta 1980 razločujem sedem imenotvornih situacij z različnimi možnimi rešitvami: 1) rodovno ime na novo oblikovati, 2) ime preuvrstiti v pravo rodovno skupino, 3) uporabiti alternativno ime, 4) rodovno ime kljub neustreznosti pustiti, kakor je, 5) zaradi sistematske oddaljenosti pustiti, kakor je, 6) poenotiti rodovno ime in 7) pustiti ljudsko monomno ime. Gregori pove, da predlagam poenotenje nekaterih imen glede na veljavna strokovna imena, ne pove pa, da govorim o poenotenju samo kot o eni izmed sedmih možnosti. Pač pa sem od nekdaj in tako tudi v zvezi s ptičjimi imeni zagovarjal čim večjo diferenciacijo rodov in s tem tudi njihovih imen. Razlikovanje rodov v slovenščini je seveda le posledica znanstvenega razlikovanja. Upravičenost tega hotenja Gregori spodbija z Woltersovo sistematiko iz leta 1983, ki je takrat, ko sem pisal Problematiko slovenskih ptičjih imen, nisem mogel poznati, priznam pa, da sem zanjo prvič slišal iz Gregori-jevega prispevka (res škoda, da ni zanjo povedal že prej). Zavzemal sem se za to, da bi modri taščici, ki je takrat še spadala med slavce {Lusci-nia) tudi v slovenščini priznali, da je slavec, toda glej ga zlomka, Wolters jo sistematizira v poseben rod Cyanosylvia, ki mu niti slovenskega imena ne vemo. Ni pa res, da bi »prav tako«, kot pravi Gregori, predlagal za predstavnike rodu Acan-this, ker je bil v primeru tega rodu - tedaj še repnikov - položaj ravno nasproten: dve imeni, repnik in brezovček za en rod, pa se je medtem, hvala bogu, izkazalo, da sta to dva oziroma trije rodovi, saj je ugotovljeno, da je severni repnik poseben rod. 98 Če bi tedaj že veljala nova sistematika in bi vedel zanjo, bi rekel, da pustimo obstoječe ime za repnika (rod Linaria) in brezovčka (rod Acan-this), za severnega repnika (rod Agriospiza) pa oblikujemo novo ime, npr. v zvezi s plevelom (pievelar) ali ledino (ledinar). To bi bilo v skladu z analitičnim pristopom, kakor se kaže v sistematičnem pregledu problematike slovenskih ptičjih imen iz leta 1980. Tako bi tudi s kar največjim veseljem oblikoval nova rodovna imena za tiste strnade, ki po novem to več niso (rodovi Miliaria, Schoeniclus, Ocyris, Buscaria in Hypocentof). Tako sem že tedaj predlagal novo rodovno in hkrati vrstno, torej monomno ime za tiste vrste, kjer se v slovenščini brez potrebe uporablja sinonim kot npr. za čuka, ki enkrat pomeni čuka iz rodu Athene in drugič iz rodu Aegolius. Namesto koconogi čuk sem predlagal rodovno ime koconogež. Če bi hoteli biti dosledni, bi morali razlikovati tudi med mestno in kmečko lastovko že z rodovnim imenom, saj pripadata dvema različnima rodovoma (Hirundo in Delichon), prav tako velika in mala bobnarica (Botaurus in Ixo-brychus), kjer pa nas k sreči rešuje sinonim čapljica za malo bobnanco. Tudi povodnega kosa (rod Cinclus) bi bilo mogoče razločevati od kosa že z rodovnim imenom, saj s kosom (rod Turdus) nima prav nič skupnega (tedaj sem menil, da ravno zato lahko ostane, kot je). Skratka, Gregori na podlagi nove sistematike Woltersa naredi rokohitrski zaključek: »sistematika je tako dinamična in spreminjajoča se, da nima smisla vezati domača imena na strokovna (ali jih v ta namen celo spreminjati)«. Zato naj mi bo dovoljeno, da s podobno akrobatiko napravim paradoksalen zaključek: »Če bi vsaka ptičja vrsta imela svoje monomno ime, nas nobeno spreminjanje sistematike ne bi več moglo presenetiti.« Zametek takšne strategije je v ljudskem poimenovanju. Če bodo sistematiki jutri ugotovili, da npr. čoketa in kožica pripadata dvema različnima rodovoma, bomo takšno spremembo dočakali pripravljeni. Sicer pa tudi Gregori priznava potrebo po preuvrstitvi planinskega ščinkavca Montifrin-gilla nivalis med vrabce (čeravno je bilo to že storjeno), seveda pa v skladu s svojim konzerva- torskim konceptom ne vidi potrebe po novem rodovnem imenu za rod Montifringilla. Pač pa začuda pristaja na novo rodovno ime škrlatec za rod Carpodacus. Tako predlagam, da v prenovi- teljskem duhu nekaj storimo. Zakaj ne bi kot veleva ljudska modrost, ptice poimenovali z enim imenom? Ljudska imena so enoimenska (monomna). Po tej poti so dobila imena le tiste ptice (živali, pa tudi rastline) s katerimi so se ljudje v časih, ko znanost še ni postala trivialna, pogosteje srečevali v vsakdanjem življenju. Tako so se v poimenovanju skoncentrirale izkušnje večih generacij. Dokaz za to so na primer naši drozgi iz rodu Turdus. Imamo čudovita ljudska imena za kosa, cikovta, cararja, brinovko in komatarja, medtem ko moramo za manj znanega vinskega drozga (Turdus iliacus) že uporabiti umetno ime. Tako imamo tudi ornitologi sodobne generacije z nekaterimi doslej malo znanimi in zato umetno imenovanimi pticami več, z drugimi manj ali celo nič izkušenj. Tako bi za tiste, ki jih pogosteje opazujemo, brez večjih težav po potrebi skovali novo ime, medtem ko bi pri poimenovanju ptic, s katerimi nimamo nikakršnih izkušenj, bržkone obupali. V takih primerih bi si morali pomagati z izposojenim vedenjem iz knjig, saj je znanost medtem postala nekaj vsakdanjega. Takšno opravilo bi zato zahtevalo temeljito študijsko pripravo in kar nekaj časa. Za pokušino ponujam seznam monomnih imen za pri nas bolj znane ptice zahodne palearktike. S kakšnimi težavami se pri tem srečujemo9 Verjetno se bo marsikomu zdel takšen poskus bogokleten in neokusen, vsaj na začetku. Potem pa bo presenečen opazil, da je pravzaprav približno polovica imen znanih, da so to torej tista občudovanja vredna ljudska monomna imena. Ta izvirna imena se tudi presenetljivo spretno izmikajo pastem sistematike (npr. kragulj, skobec iz rodu Accipiter, repaljščica, prosnik iz rodu Saxicola, slegur, puščavec iz rodu Monticola, pogorelček, šmarnica iz rodu Phoenicorus itd.). Z novimi poimenovanji poskušam ujeti ljudskega duha, koliko mi je to uspelo, boste presodili sami. Največjo nedorečenost vidim pri uporabi splošno znanih skupinskih imen kot so galeb, sova, orel in podobnih, pa tudi manj znanih družinskih ali celo rodovnih imen kot so čigra, martinec, muhar in podobnih. Nerazčiščeno ostaja vprašanje, ali naj se takšno ime uporabi za označitev ene izmed sorodnih vrst, ali pa naj se prihrani za poimenovanje cele sorodstvene skupine (družine, rodu). Ker so posebno pri večjih skupinah (listnicah, cipah, martincih) nekatera imena neizrazita oziroma podobna imenom v drugih skupinah, 99 obstaja nevarnost uporabe binomnega poimenovanja v pogovornem jeziku, npr. cipa selivka za Anthus cervinus. Sicer pa ta nevarnost obstaja že doslej, tako večkrat slišimo reči sokol selec za vrsto Falco peregrinus. V slovenščini je veliko primerov klenih imen, ki pa so po svojem bistvu rodovna, npr. žerjav, lumna, škarnik. Nastane vprašanje, kako takšno ime v monomnem sistemu uporabiti za poimenovanje dveh vrst ptic, npr. tenkokljune in debelo-kljune lumne. Ena izmed možnosti je ta, da ime lumna uporabimo za tipično, bolj razširjeno ali nam kakorkoli bližjo vrsto, če gre za pri nas redko, pojavljajoče se vrste, izpeljanko lumnovec pa za drugo vrsto. Tako bi lahko rekli žerjav in žerjavovec ter škarnik in škarjevec (kar pa se ponekod uporablja za ruševca). Znanstvena imena se znotraj rodu dostikrat razlikujejo glede na velikost, npr. Calidris minuta, lahko pa razlikovanje po velikosti nastane šele v slovenskem jeziku npr. veliki in mali škurh. Lahko pa razlika obstaja v naravi, v imenu pa kot da smo nanjo pozabili. Razlikovanje je mogoče izpeljati s končnico -ek ali -ič, npr. labodek ali labodič. In kako naj bi poimenovali vse bolj moderne podvrste? Seveda binomno: siva vrana, črna vrana. Soglašam z Gregorijem, da je uporaba pridevnikov, ki označujejo zemljepisno razširjenost, najprimernejša za označitev podvrst: španska ovča-rica, kirgiška ovčarica. Prav neverjetno je, s kakšnim napuhom smo v bližnji preteklosti zavrgli klena ljudska monomna imena in jih nadomestili z umetnimi, predvsem pa nerodnimi sestavljenkami, npr. namesto bezgavka za Panurus biarmicus brkata srnica. Toda medtem ko pri tej ptici brk res nekaj pomeni, pa pri penici vrste Sylvia cantillans o bradi nikakor ne moremo govoriti in jo povrhu še ogovarjati z belobrado penico. Pot, ki sem jo ubral, je res nenavadna. Namesto od splošnega k posameznemu, sem krenil v nasprotni smeri, od posameznega k splošnemu. Led je prebit, zdaj je potrebno pivo ohladiti. Po takšni stvariteljski vaji prav božansko tekne. Iztok Geister POSKUSNI SEZNAM SLOVENSKIH MONOMNIH IMEN ZA PTICE Gavia arctica - slapnik Gavia stellata - vetrnjak Gavia immer - zmrznik Gavia adamsii - ledolomec Podiceps cristatus - ponirek Podiceps grisegena - potapnik Podiceps auritus - zlatouh Podiceps nigricollis - trepalničar Tachybaptus ruficolhs - potapljač Fulmarus glacialis - polednikar Puffinus griseus - viharnik Hydrobates pelagicus - strakoš Botaurus stellaris - bobnanca Ixobrychus minutus - čapljica Egretta garzetta - nogavičarka Egretta alba - bosonoga Ardeola ralloides - čopek Ardea cinerea - caplja Ardea purpurea - večernica Nycticorax nycticorax - kvakač Ciconia ciconia - štrk Ciconia nigra - štorklja Phalacrocorax carbo - kormoran Phalacrocorax arisotelis - vranjek Phalacrocorax pygmeus - vranic Plegadis falcinellus - plevica Phoenicopterus ruber - plamenec Pelecanus onocrotalus - pelikan Pelecanus crispus - kodravec Cygnus olor - grbec Cygnus cygnus - pevec Cygnus columbarius - labodič Anas platyrhynchos - mlakarica Anas strepera - konopnica Anas acuta - dolgorepnica Anas penelope - žvižgavka Anas crecca - kreheljc Anas querquedula - regija Anas clypeata - žličarica Aix sponsa - nevestica Aix galericulata - mandarinka Netta rufina - bleščavka Aythya marila - rjavka Aythya fuligula - črnica Aythya ferina - sivka Aythya nyroca - kostanj evka Bucephala clangula - zvonec Mergus merganser - Žagar Mergus serrator - žagarica Mergus albellus - belič Tadoma tadorna - votlinarica Tadorna ferruginea - rja 100 Histronicus histronicus - harlekmka Clangula hyemalis - zimnik Melanitta fusca - beloliska Melanitta perspicillata - očalarka Melanitta nigra - črnivka Somatena molissima - gaga Somatena spectabilis - pisanka Oxyura leucocephala - stržkarica Branta canadensis - kanadka Branta bernicla - grivarka Branta leucopsis - beloličnica Branta ruficolhs - rdečevratka Anser anser - gos Anser albifrons - ščit Änser erythropus - ščitek Änser fabahs - njivarka Änser brachyrhynchos - kljunec Änser caerulescens - snežnica Gyps fulvus - jastreb Äegypius monachus - mrhovinar Gypaetus barbatus - ser Haliaeetus albicilla - postojna Aquila chrysaetos - orel Aquila heliaca - kraljar Aquila rapax - stepnik Aquila clanga - klinkač Aquila pomanna - klinkačevec Hieraeetus fusciatus - kraguljar Buteo buteo - kanja Buteo lagopus - kosmatinka Buteo rufmus - rjavina Pernis apivorus - sršenar Accipiter gentilis - kragulj Accipiter nisus - skobec Accipiter brevipes - levant Milvus milvus - škarjar Milvus migrans - kostanjar, smrduh Elanus caeruleus - lebduh Pandion haliaetus - ribolovec Hieraaetus pennatus - orlic Circaetus gallicus - kačar Circus aeruginosus - lunj Circus cyaneus - splinec Circus pygargus - močvirnik Circus macrourus - slanušar Falco rusticolus - suličar Falco peregrinus - selec Falco biarmicus - strelec Falco cherrug - plenilec Falco eleonorae - otočan Falco subbuteo - škrJančar Falco columbanus - sokolič Falco vespertinus - rdečenožka Falco naumanni - žužkojedka Falco tinnunculus - postovka Lagopus mutus - belka Tetrao urogallus - petelin Lyrurus tetrix - ruševec Bonasa bonasia - jereb Alectoris graeca - kotoma Alectoris chukar - turek Perdix perdix - jerebica Phasianus colchicus - fazan Coturnix cotumix - prepelica Grus grus - žerjav Otis tarda - droplja Tetrax tetrax - dropljica Chlamydotis undulata - ovratnicarka Rallus aquaticus - mokož Porzana porzana - grahovka Porzana pusilla - pritlikovka Porzana parva - potovejka Crex crex - kosec Gallinula gallinula - tukalica Fulica atra ~ liska Haematopus ostralegus - školjkarica Hoplopterus spinosus - ostrogar Vanellus vanellus - vivek, priba Chettusia gregaria - stepnica Charadhus dubius - deževnik Charadrius hiaticula - komatnik Charadhus alexandrinus - pivkač Pluvialis apricaria - prosenka Pluvialis squatarola - črnenka Eudromias mohnellus - dular Gallinago gallinago - kožica Gallinago media - čoketa Lymnocryptes minimus - puklež Scolopax rusticola - sloka Numenius arquata - škurh Numenius phaeopus - škurhek Numenius tenuirostris - postopač Limosa limosa - kljunač Limosa lapponica - lužar Actitis hypoleuca - hihitač Tringa ochropus - belač Thnga glareola - muljar Tringa totanus - frfotavec Tringa erythropus - soraornik Tringa nebularia - rogonosec Tringa stagnatilis - baletnik Philomachus pugnax - togotnik Calidhs canutus - prodnik, knut Cahdns alpina - spremenljivec Cahdhs maritima - osekar Calidris ferrugmea - srpec Calidhs minuta - prodnikovec Calidhs temminckii - teminkovec Calidhs alba - peščenec Limicola falcinellus - greznik Arenaria interpres - kamenjar Recurvirostra avosetta - sabljarka Himantopus himantopus - polojnik Phalaropus fulicahus - liskonožec Phalaropus tricolor - trobarvanec Phalaropus lobatus - ozkokljunec Burhmus oedicnemus - prilivka Glareola pratincola - tekica Glareola nordmanni - komatnica Cursohus cursor - tekalec Stercorahus skua - govnačka Stercorahus parasiticus - bodičarka Stercorahus pomahnus - lopatarka Larus argentatus - srebrnjak Larus cachmnans - krohotač Larus melanocephalus - pristaniščar Larus canus - sivec Larus fuscus - rjaveč Larus hdibundus - porečnik Larus minutus - galebček Larus marinus - pomorščak Larus genei - lagimar Rissa tridactyla - tonovščica Chlidonias niger - sajenica Chlidonias leucoptera - nasprotnica Chlidonias hybrida - nekajvmes Gelochelidon nilotica - črnoga Sterna sandvicensis - kričač Sterna caspia - kaspijka Sterna hirundo - mahavka Sterna albifrons - čigrica Alca torda - njorka Uria aalge - lumna Alle alle - rakovičar Fratercula arctica - mormon Columba livia - votlinar Columba palumbus - grivar Columba oenas - duplar Streptopelia tuhur - grlica Streptopelia decaocto - gugutka Cuculus canorus - kukavica Clamator glandahus - srakar Otus scops - skovik Glaucidium passehnum - sovica Athene noctua - čuk Aegolius funereus - koconogež Bubo bubo - uharica Strix uralensis - kozača Strix aluco - lesovka Asio otus - poljščica Asio flammea - muževka Tyto alba - pegavka Caphmulgus europaeus - podhujka Apus apus - hudournik Apus melba - previsnik Apus pallida - pečevnik Alcedo athis - vodomec Merops apiaster - čebelar, legat Coracias garrulus - zlatovranka Calandrella brachydactyla - kratkoprstež Calandrella ruiescens - škrjanček Melanocorypha calandra - lahovnik Galerida cnstata - čopulja Alauda arvensis - škrjanec Lullula arborea - drevesec Eremophila alpesths - uhatec Ripaha riparia - breguljka Ptyonoprogne rupesths - skalnica Upupa epops - smrdokavra, vodeb Picus viridis - košenmar Picus canus - pivka Dendrocopos major - detel Dendrocopos syhacus - sirijec Dendrocopos medius - hrastovec Dendrocopos minor - detlič Dendrocopos leucotos - belohrbtež Picoides tridactylus - triprstec Dryocopus martius - žolna Jynx torquilla - vijeglavka Anthus trivialis - cipa Anthus gustavi - tundrica Anthus pratensis - cipica Anthus campesths - ledmka Anthus cervinus - selivka, malinovka Anthus spinoletta - vriskarica Motacilla flava - ovčarica Motacilla cinerea - potočnica Motacilla alba - pastirica Lanius collurio - trnovec Lanius senator - srakoper Lanius excubitor - mišolovec Lanius minor - srakoperček Oholus oriolus - kobilar Sturnus roseus - rožanec 102 Sturnus vulgaris - škorec Bombycilla garrulus - pegam Perisoreus infaustus - zloveščec Garrulus glandarius - šoja Pica pica - sraka Nucifraga caryocatactes - krekovt, lesnikar Pyrrhocorax pyrrhocorax ~ vranar Pyrrhocorax graculus - krampanca Corvus monedula - kavka Hirundo rustica - kmetica Hirundo daurica - rdečeritka Delichon urbica - gospica Corvus frugilesus - gulež Corvus corone - vrana Crovus corax - krokar Cinclus cinclus - povodnjak Troglodytes troglodytes - stržek Prunella collaris - drobirka Prunella modulahs - pevka Cettia cetti - svilnica Locustella luscimoides - cvrčalec Locustella fluviatilis - trepetlikar Locustella naevia - kobiličar Äcrocephalus agricola - plevelar Äcrocephalus melanopogon - tamariskovka Äcrocephalus palustns - ščavnica Äcrocephalus paludicola - barjanka Äcrocephalus schoenobaenus - bicevka Äcrocephalus scirpaceus - srpičevka Äcrocephalus dumetorurn - robidovka Äcrocephalus arundinaceus - rakar Hippolais ictehna - vrtnik Hippolais polyglotta - robinijevec Hippolais pallida - bledic Sylvia nisoria - pisanček Sylvia hortensis - svetlookec Sylvia borin - vrtnarček Sylvia atricapilla - črnoglavka Sylvia communis - škratec Sylvia curruca - brolica, mlinarček Sylvia melanocephala - žukač Sylvia cantillans - taščičar Sylvia conspicillata - osočnikovec Cercotrichas galactotes ~ mejačica Phylloscopus trochilus - kovaček Phylloscopus collybita - listnica Phylloscopus sibilatrix - grmovščica Phylloscopus nitidus - rumenka Phylloscopus fuscatus - rjavčica Phylloscopus schwarzi - lovačica Phylloscopus bonelli - hribovka Phylloscopus inornatus ~ mušičica Phylloscopus boreahs - severnjakinja Phylloscopus trochiloides - zelenčica Phylloscopus proregulus - kralj ičica Regulus regulus - kralj iček Regulus ignicapillus - ognjeglavček Ficedula hypoleuca - muhar Ficedula albicollis - spreletavček Ficedula parva - krošnar Muscicapa striata - zaganjavček Oenanthe oenanthe - kupčar Oenanthe hispanica - suhozidnik Saxicola rubetra - repaljščica Saxicola torquata - prosnik Monticola saxatilis - slegur Monticola solitarius - puščavec Phoenicurus phoenicurus - pogorelček Phoenicurus ochruros - šmarnica Cyanosylvia svecica - poprsec Erithacus rubecula - taščica Tarsiger cyanurus - modrin Luscinia luscinia - slavec Luscinia megarynchos ~ slavček Turdus torquatus - komatar Turdus merula - kos Turdus sibiricus - sibirec Turdus iliacus - vinogradnik Turdus philomelos - cikovt Turdus viscivorus - carar Turdus pilaris - brinovka Parus palustris - pezdičevka Parus montanus - gorjanka Parus lugubris - norica Parus cristatus - perjaničar, čopkar Parus caeruleus - plavček Parus ater - memšček Parus major - sinica Äegithalos caudatus - dolgorepka Panurus biarmicus - bezgavka Remiz pendulinus - plašica Sitta europaea - brglez Sitta neumayer - stenar Tichodroma muraria - plezavček Cerhia familiaris - skorjar Cerhia brachydactyla - lišajar Passer domesticus - vrabec Passer hispaniolensis - spanec PassQr montanus - matevžek Petronia petronia - skalovnik Fringilla coelebs - ščinkavec Fringilla montifringilla - pinoža Pyrrhula pyrrhula - kalin Coccothraustes coccothraustes - dlesk Serinus citrinella - konopeljščica Serinus serinus - grilček Chloris chloris - zelenec Spinus spinus - čižek Carduelis carduelis - lišček Linaria cannabina - repnik Agriospiza flavirostris - ledinar Acanthis üammea - brezovček Äcanthis hornemanni - polarnik Carpodacus erythrinus - škrlatec Pinicola enucleator - smrekovec Loxia curvirostra - krivokljun Loxia pytyopsittacus - borovčar Loxia leucoptera - beloperutec Miliana calandra - pustotnik Ocyris pusilla - strnadek Emberzia cia - grižai Emberzia hortulana - klopotnik Emberzia leucocephala - pomotnik Emberzia cirlus - plotnik Emberzia citrinella - strnad Schoeniclus schoemclus - trstničar Granativora melanocephala - guru Calcarius lapponicus - ostriglež Plectrophenax nivalis - zametnik Montifringilla nivalis - vršačnik Predlog za zaščito grmovnega ekosistema nad Račjim dvorom A proposal how to protect the bushland at Račji dvor UVOD Danes, ko ekologistična miselnost prodira v vse pore življenja in se ljudje zavedamo potrebe po neokrnjeni naravi, pri tem pa se tudi sramujemo in tajimo grobe posege zoper naravne danosti, poskušamo z administrativnimi odloki ohraniti fragmente ekosistemov, ki vsaj spominjajo na prvobitno krajino. Namen pravnih prijemov za ohranitev narave je zaščititi jo pred naravovarstveno frigidnimi tehnologi in planerji, ki iščejo dobiček v neodgovornem in izkorišcevalskem odnosu do narave. Pri tem se ne ozirajo na škodo, ki jo povzročajo z izkoriščanjem narodovega bogastva, mu delajo nepopravljivo škodo in nas druge bivajoče v tem prostoru okradejo za doživetje, ki mu pravimo stik z naravo. Zavedajoč se potrebe po ohranitvi naravnih ekosistemov, se upiramo vsakemu krčenju zelenih površin (gozdov, grmišč, travnikov...) in zavarovanju tistih, ki zbujajo apetite naravovarstveno neosveščenim tehnologom. OPIS BIOTOPA Predlagano ozemlje leži v SZ delu Maribora na območju Rošpoha, v trikotniku Račji dvor - Vinarje - Brezovje - Račji dvor. To je neposredno nad črpališčem pitne vode Vrbanski plato. Ozemlje je delno last srednje agronomske šole deloma Občine Maribor. Teren je močno nagnjen proti jugu. Hrib je porasel z grmovnato vegetacijo, ki daje specifičen videz. Čeprav ne gre za avtohtono rastlinsko združbo, do leta 1945 je bil na tem prostoru vinograd, bi za sedanjo zarast lahko rekli, da je na vrhuncu. V že več kot štiridesetih letih se brez posredovanja človeka ohranja ter-mofilna rastlinska združba, ki jo sestavljajo: glog, črni trn, rdeči dren, kalina, navadna krhlika, sipek in še nekatere druge grmovnice. V takem ekosi-stemu pa najdejo zatočišče številne živalske vrste, ki v njem preživijo vse svoje življenje, se v njem razmnožujejo in vzrejajo mladiče, se v njem hranijo ali pa le prenočujejo in iščejo zavetišče. Iz vzrokov ima ta rastlinska združba velik pomen za živali. Ne le, da jim ponuja vse zgoraj navedene možnosti, živali varuje pred nemirom, 104