128 Evaluation of the organizational model of physical fitness measurements SLOfit adults Abstract Based on the abundant experience of systematic monitoring of physical fitness in childhood and adolescence, as well as domestic and foreign knowledge, we at the Faculty of Sports have designed the measurement battery SLOfit adults. The measurement, together with the support of the Moj SLOfit web application, allows the user to monitor physical fitness in adulthood. Important goals of establishing a test battery were the validity of measurement procedures and its feasibility in practice. Therefore, in May and June 2021, we conducted a pilot study to verify the planned organizational model of testing and execution of tests. The organizational model was evaluated using the feedback of the subjects (n = 324, 81% of all participants in the measurements), which was obtained by specially designed questionnaire with eight statements about the organisation of the measurements and with answers on a 7-point Likert scale (1 being the lowest mark). In addition, the organization of testing was qualitatively evaluated by observation. On average, the subjects rated the testing organization with 6.74 ± 0.31 points. Based on this mark, we conclude that the participants were very satisfied with the organization. However, the observation revealed some weaknesses in terms of safety of the participants and reliability of the tests; for that reason, we replaced the Sorenson test for torso strength partial curl-up, and the T-test for agility with figure-of-eight run test. The comparison with the organization using other test batteries showed significant advantages of SLOfit adult’s fitness test battery. Nevertheless, we will try to improve the organization and other parts of the system on the basis of newly gained experience in the future. Keywords: Anthropometry, physical fitness, test battery, organization of measurement, feasibility. Izvleček Na podlagi bogatih izkušenj pri sistematičnem spremljanju tele- snih zmogljivosti v otroštvu in mladostništvu ter domačih in tujih spoznanj smo na Fakulteti za šport oblikovali merski sklop SLOfit odrasli. Ta ob podpori spletnega mesta Moj SLOfit omogoča posa- mezniku spremljanje telesnih zmogljivosti v odrasli dobi. Pomemb- na cilja oblikovanja merskega sklopa sta bila veljavnost merskih po- stopkov in njegova izvedljivost v športni praksi. Zato smo maja in junija 2021 izvedli pilotno študijo, da preverimo načrtovani organi- zacijski model meritev in izvedbo nalog. Organizacijski model smo vrednotili na podlagi povratnih informacij merjencev (n = 324, 81 % vseh udeležencev meritev), ki smo jih pridobili s posebej oblikova- nim vprašalnikom osmih trditev o organizaciji meritev in odgovori na 7-stopenjski Likertovi lestvici, pri čemer je bila ocena 1 najnižja. Dodatno smo organizacijo meritev kakovostno ovrednotili z opa- zovanjem. V povprečju so merjenci ocenili organizacijo meritev s 6,74 ± 0,31 točke. Na podlagi tega sklepamo, da so merjenci z orga- nizacijo meritev zelo zadovoljni. Vendar pa je opazovanje pokazalo na nekaj slabosti z vidika varnosti merjencev in zanesljivosti meri- tev, na podlagi katerih smo nalogo za merjenje moči trupa Soren- sonov test zamenjali z nalogo upogibanje trupa, nalogo za agilnost T-test pa z nalogo tek v osmici. Primerjava organizacije z drugimi merskimi sklopi je pokazala precejšnje prednosti sistema SLOfit odrasli, v prihodnje pa bomo na podlagi novih izkušenj poskušali še izboljšati organizacijo in tudi druge dele sistema. Ključne besede: antropometrija, gibalne sposobnosti, merski sklop, organizacija merjenja, izvedljivost. Jaka Kramaršič, Gregor Jurak Vrednotenje organizacijskega modela meritev telesnih zmogljivosti SLOfit odrasli raziskovalna dejavnost 129 „ Uvod Dandanes se na vsakem koraku poudar- ja pomen zdravega življenjskega sloga, ki lahko izrazito zmanjša tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni kot primarni vir obolenj (Arena idr., 2015; World Health Organization, 2013). Dober kazalnik ži- vljenjskega sloga posameznika je njegova telesna zmogljivost. Ta je opredeljena kot sposobnost posameznika za učinkovito vsakodnevno gibalno dejavnost brez pre- hitrega utrujanja in z zadostno energijo za uživanje v prostočasnih dejavnostih ali za premagovanje nadpovprečnih telesnih stresov ob nepričakovanih dogodkih (Clar- ke, 1971). Obsega tako gibalne sposobnosti posameznika kot njegovo telesno sestavo. V anglosaškem delu sveta je uveljavljena delitev telesne zmogljivosti na del, ki je tesno povezan z zdravstvenim tveganjem (angl. health-related physical fitness), in del, ki je bolj povezan z gibalno učinkovi- tostjo (Corbin, Pangrazi, in Franks, 2000) (angl. skill-related physical fitness). Z zdrav- jem povezana telesna zmogljivost ima tako neposredno povezavo z izboljšanjem zdravja in zmanjšuje tveganje za prezgo- dnjo smrt. V ta del spadajo telesna sestava (Juonala idr., 2011), srčno-dihalna vzdržlji- vost (García-Hermoso, Ramírez-Vélez, Gar- cía-Alonso, Alonso-Martínez in Izquierdo, 2020; Mintjens, Menting, Daams, Poppel in Roseboom, 2018; Ortega, Ruiz, Castillo in Sjöström, 2008) in mišična moč (García- -Hermoso, Ramírez-Campillo in Izquierdo, 2019; Mintjens idr., 2018; Ortega idr., 2008; Smith idr., 2014). Agilnost, ravnotežje, koor- dinacija, moč, hitrost, reakcijski čas in giblji- vost pa spadajo v telesno zmogljivost, ki je povezana z gibalno učinkovitostjo (Corbin idr., 2000). Navedene gibalne sposobnosti posredno izboljšujejo kakovost posame- znikovega življenja in pomembno vplivajo na gibalne sposobnosti, ki se uvrščajo v telesno zmogljivost, povezano z zdrav- jem (npr. brez ustreznega razvoja moči ne moremo razviti koordinacije gibanja), niso pa neposredno povezane z zmanjšanjem zdravstvenih tveganj. V odrasli dobi začne- jo s staranjem upadati telesne zmogljivosti. Srčno-dihalna vzdržljivost se od 20. leta zmanjša za približno 1 % na leto (Kaminsky, Arena in Myers, 2015), mišična moč začne upadati med 50. in 60. letom starosti za pri- bližno 1,6 % na leto (Kemmler, Von Stengel, Schoene in Kohl, 2018). Na upad telesne zmogljivosti poleg staranja vplivajo tudi telesna dejavnost (Blair, Cheng in Holder, 2001; World Health Organization, 2020), spalne navade (Pozuelo-Carrascosa, García- -Hermoso, Álvarez-Bueno, Sánchez-López in Martinez-Vizcaino, 2018; Ross idr., 2020), sedeče dejavnosti (Biswas idr., 2015; Rollo, Antsygina in Tremblay, 2020) in prehrana (Clark, 2015; Johns, Hartmann-Boyce, Jebb, Aveyard in Group, 2014). Ker je telesna zmo- gljivost tako pomemben kazalnik zdravja in kakovosti v vseh življenjskih obdobjih, je smiselno, da se njeno vseživljenjsko spre- mljanje uvede na sistemski ravni. Ameriško združenje za srce tako priporoča, da tele- sna zmogljivost postane eden izmed vital- nih znakov, zabeleženih pri vsakem obisku zdravnika (Virani idr., 2020). Po svetu poznajo različne merske sklope za spremljanje telesne zmogljivosti. Ti so po večini namenjeni otrokom in mladostni- kom. Slovenija ima že od leta 1982 vzpo- stavljen nacionalni sistem Športnovzgojni karton (ŠVK) (Kovač, Jurak, Starc, 2017), ki spremlja telesni in gibalni razvoj otrok. Po- leg tega je tudi kar nekaj merskih sklopov za spremljanje telesne zmogljivosti odrasle populacije. Najbolj znani so ACSM (Ame- rican College of Sports Medicine, 2013), ALPHA-FIT za odrasle (Suni, Husu in Rinne, 2009), European Fitness Badge (Bös, Brehm, Klemm, Schreck in Pauly, 2017), merski sklop UKK z zdravjem povezane telesne zmogljivosti odraslih (Suni, 2014). V Slove- niji imamo izkušnje s štirimi merski sklopi, poleg že omenjenega European Fitness Badge (Bös idr., 2017) še SLOfit študent (Jurak idr., 2017), merski sklop NIJZ (meritve telesne zmogljivosti odraslih oseb, povzeto po ALPHA-FIT in UKK) (Jakovljević, Knific in Petrič, 2017) in ŽIRFIT (Istenič, 2019). Z izje- mo ŽIRFIT vsi sklopi ponujajo normativne standarde, ki niso narejeni na naši popula- ciji. Iz njih na osnovi distribucije (običajno kvintili) izpeljujejo kriterijsko vrednotenje za opredeljevanje zdravstvenega tveganja. Ti sklopi imajo tudi omejeno informacijsko podporo; običajno je ta namenjena zlasti izvajalcem meritev, medtem ko nobeden izmed sklopov ne ponuja tehnološke reši- tve, ki bi merjencem omogočala vpogled v vrednotenje, shranjevanje in deljenje nji- hovih rezultatov. Leta 2019 je raziskovalna ekipa SLOfit na Fa- kulteti za šport Univerze v Ljubljani v okviru raziskovalnega projekta SLOfit vseživljenje (ARRS, št. J5-1797) razvila sistem spremljanja telesne zmogljivosti SLOfit odrasli. Glavni namen tega sistema je spodbuditi odrasle prebivalce Slovenije in izvajalce športnih programov zanje k spremljanju njihove te- lesne zmogljivosti, da bi s tem omogočili ustrezno načrtovanje in izvedbo vadbenih programov in samoorganizirane športne in druge telesne dejavnosti. Za uresničevanje tega cilja smo postavili s sodobno tehno- logijo podprt sistem osnovne kineziološke diagnostične obravnave, ki se glede na ciljno skupino razširi z dodatnimi merskimi postopki – t. i. SLOfit odrasli. SLOfit odrasli vključuje sklop merskih nalog z organizaci- jo meritev, kriterije za vrednotenje rezulta- tov, ki temeljijo na normativnih vrednostih slovenske populacije, in zdravstvenega tve- ganja ter nadgradnjo spletnega mesta Moj SLOfit, vključno z vsemi poročili SLOfit, in drugo informacijsko infrastrukturo (SLOfit nasvet, profil na Facebooku in Instagramu ter kanal YouTube), prek katerih se posku- ša dvigniti zdravstveno pismenost ljudi. Spletno mesto Moj SLOfit omogoča vnos in čiščenje rezultatov, izdelavo poročila z vrednotenjem rezultatov in povezovanjem teh s podatki iz šolskega obdobja. Pred- nost sistema SLOfit odrasli je, da je brez- plačen, znanstveno podprt, oblikovan na podlagi slovenskih podatkov in prilagojen terenskim meritvam, s spletnim mestom pa omogoča vseživljenjsko spremljanje telesne zmogljivosti posameznika in lažje načrtovanje telesne dejavnosti. Kljub temu, da je sistem SLOfit odrasli zelo dodelan, pa ima kot vsak drug sistem možnosti za iz- boljšave in napredek, zato razvoj sistema še ni končan. Ena izmed pomembnih lastnosti sistema spremljanja telesnih značilnosti je izvedljivost merjenja in spremljanja zmo- gljivosti. Številni merski sklopi so namreč organizacijsko zahtevni, zato se v praksi ne uporabljajo za spremljanje, temveč le za raziskovanje. Tudi danes razširjen sistem športnovzgojnega kartona je nastal na predhodno neuspelem poskusu spremlja- nja iz leta 1969 (Kovač in Jurak, 2017), nato pa se je uvedel šele po petih letih posku- snega delovanja leta 1986/87 (Kovač, Jurak, Starc, Leskošek in Strel, 2011). Pri vzpostavitvi sistema spremljanja tele- sne zmogljivosti je zato treba upoštevati več elementov: varnost merskih nalog (predhodno presajanje – preverjanje zdra- vstvenega tveganja za izvedbo nalog, ogrevanje), veljavnost in zanesljivost meri- tve, zahtevnost izvedbe (potrebna oprema, kader), povratna informacija z normativni- mi in kriterijskimi vrednostmi, ekonomska zahtevnost meritev (stroški opreme, orga- nizacija merjenja, potreben prostor, izobra- ževanje oseb) ter izvedljivost (čas trajanja, kakovost izvedbe glede na kompetentnost kadra, razpoložljiv čas in oprema) (Ameri- can College of Sports Medicine, 2013). Da bi preverili načrtovani organizacijski model meritev in spremljanja telesnih 130 zmogljivosti odraslih ter pridobili okvirne normativne vrednosti merskih nalog za slovensko populacijo, smo izvedli pilotno študijo. Namen tega prispevka je prikaz analize vrednotenja organizacijskega mo- dela pilotne izvedbe meritev telesnih zmo- gljivosti SLOfit odrasli. „ Metode Predstavitev in organizacija meritev Meritve SLOfit odrasli se lahko organizirajo kot rutinske (npr. za posameznike v okvi- ru obravnave v zdravstvenem domu) ali kot enkratni dogodek (za skupino ljudi). Predvidoma se izvajajo v telovadnici veli- kosti 28 x 15 metrov (košarkarsko igrišče), merska naloga hoja 6 minut pa se lahko izvaja tudi na ustrezni ravni površini zunaj. Meritve lahko izvajajo samo strokovno iz- obraženi ali posebej usposobljeni merilci, ki zelo dobro poznajo merske naloge in imajo dobro razvite komunikacijske spo- sobnosti. Pogoja za merilca sta najmanj ustrezna strokovna usposobljenost (učitelj 1 po sistemu strokovnega usposabljanja v športu) ter opravljeno usposabljanje in pridobljena licenca za meritve SLOfit. Pri organizaciji meritev lahko sodelujejo tudi drugi kadri, ki pomagajo npr. pri urejanju dokumentacije (npr. zbiranje soglasij za merjence, ki niso uporabniki aplikacije Moj SLOfit). Presejalne merske naloge lahko izvaja tudi medicinska sestra. Vodja me- ritev SLOfit odrasli je lahko samo oseba z: Ustrezno izobrazbo: kineziolog, učitelj športne vzgoje, trener ali fizioterapevt. Pri- poroča se magistrska izobrazba, pogoj pa je pridobljena vsaj prva stopnja univerzite- tne izobrazbe (kineziolog, učitelj športne vzgoje, trener) ali visokošolska izobrazba (fizioterapevt). – Opravljenim usposabljanjem in prido- bljeno licenco za meritve SLOfit. – Delovnim ali pogodbenim razmerjem z izvajalcem meritev, ki ima sklenjeno po- godbo s Fakulteto za šport za uporabo spletnega mesta Moj SLOfit. – Uporabniško vlogo vaditelja na sple- tnem mestu Moj SLOfit. Poleg naštetih zahtev mora imeti nasle- dnje kompetence: zelo dobro poznavanje in razumevanje področja meritev v pove- zavi z morebitnimi zdravstvenimi tveganji merjencev, dobro razvite komunikacijske in organizacijske sposobnosti, sposobno- sti vodenja ekipe in obvladovanja stresnih okoliščin ter kompetence za uporabo so- dobnih tehnologij. Osnovna organizacija meritev je sestavlje- na iz: – Prijave na meritve. Zaradi zagotavljanja varnosti in ustrezne merske obravnave se na ta način nadzoruje število merjen- cev v posameznih skupinah. – Sprejema na recepciji. Ta zagotavlja po- trebno identifikacijo merjenca, ki jo v Moj SLOfit potrdi izvajalec meritev, ter registracijo merjenca za meritve. Za tem se merjenci napotijo v garderobo, da se oblečejo v športno opremo. Ta del mer- jencem vzame okoli 15 minut. – Izvedbe presejalnih in merskih nalog. To je osrednji del meritev, v katerem merje- nec po modelu, opisanem v nadaljeva- nju, izvede ogrevanje in merske naloge. Ta del traja okoli 60 minut. – Vnosa podatkov v spletno mesto Moj SLOfit in pogovora o poročilu. Sklepni del meritev obsega analizo rezultatov ter nasvete o vadbi telesnih zmogljivosti in morebitnih spremembah 24-urnega gibalnega vedenja. Ta del traja okoli 15 minut. Pilotne meritve SLOfit odrasli smo izvedli v 8 merilnih dneh, med 15. 5. in 9. 6. 2021 v prostorih Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Na meritve so bili prek e-pošte povabljeni vsi zaposleni na Univerzi v Lju- bljani, študenti Univerze v Ljubljani, okoliški prebivalci, športni pedagogi in društva, s katerimi je fakulteta že sodelovala v prete- klosti. Prek družbenih omrežij smo na meri- tve povabili tudi druge, ki jih e-poštno spo- ročilo ni doseglo. Skupaj je bilo na meritve po tej poti povabljenih več kot 40.000 od- raslih. Prijave na meritve so potekale prek spletne platforme »Picktime«, kjer so mer- jenci izbrali termine meritev. Po prijavi na meritve je vsak merjenec prejel e-pošto s podrobnimi navodili in napotki, ki jih je tre- ba upoštevati pred meritvami in so dosto- pne na spletni strani SLOfit (https://www. slofit.org/odrasli/merske-naloge/napotki). Pred meritvami je vsak merjenec podpisal Slika 1. Prikaz predvidene postavitve merilnih postaj v prostoru Opomba. Povzeto po Jurak idr., 2021. raziskovalna dejavnost 131 soglasje in se registriral na spletnem mestu Moj SLOfit, (https://moj.slofit.org). Meritve SLOfit odrasli smo izvajali v skladu s pri- poročili za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki so bila v veljavi na dan meritev. V našem primeru je to pome- nilo, da so bile skupine omejene na 10 mer- jencev, merilci pa so med meritvami nosili maske. Merjence smo sprejeli na recepciji fakultete, kjer so opravili registracijo, pod- pis soglasja in prijavo na spletno mesto Moj SLOfit, če tega niso opravili že doma. Po prijavi smo merjence napotili do garderob, kjer so se preoblekli v športno opremo, in jih pospremili v telovadnico. Vsak merjenec je dobil svoj osebni list. Predlagana postavitev merilnih postaj, ki smo jo uporabljali na meritvah, je prika- zana na Sliki 1. Vrstni red izvajanja in potek meritev sta prikazana s puščicami različ- nih barv in določena vnaprej, ne glede na postavitev merilnih postaj. Merjenci so najprej opravili presejalni sklop merskih nalog, označen z modrimi puščicami, ki je namenjen oceni zdravstvenega tveganja merjenca za izvedbo gibalnih merskih na- log. V ta namen so izpolnili vprašalnik ter opravili meritve krvnega tlaka, nasičenosti kisika v krvi, frekvence srca v mirovanju in test vstajanja s stola v 30 sekundah. Ne glede na rezultate presejalnega sklopa je vsak merjence takoj za tem opravil meritve antropometrije, tj. meritev telesne višine, mase in obsega pasu. Sledil je pogovor z vodjo meritev, ki je glede na rezultate presejalnega sklopa vsakemu merjencu določil primerne gibalne naloge iz osnov- nega in dodatnega sklopa. Neposredno pred začetkom meritev gibalnih nalog so se merjenci posamično ali v skupini ogre- li. Ogrevanje je bilo prilagojeno zmožno- stim merjencev, vodili pa so ga merilci ali pa je potekalo prek vnaprej pripravljenih posnetkov za ogrevanje za manj (https:// www.youtube.com/watch?v=1AI4_XPc wCk&list=PLtbZ1hZ7G3Mfyge3MndFdf gFoZJSHEbQ9&index=2) in bolj telesno zmogljive (https://www.youtube.com/ watch?v=8h1-S8mR2XQ&list=PLtbZ1hZ7G 3Mfyge3MndFdfgFoZJSHEbQ9&index=3). Po ogrevanju so merjenci začeli izvajati gibalne naloge. Te so izvajali v točno do- ločenem zaporedju, zaradi obremenitev posameznih mišičnih skupin. Vrstni red je prikazan na Sliki 1. Puščice črne barve mer- jence vodijo skozi osnovni sklop merskih nalog, številke od 1 do 7 pa skozi celoten sklop merskih nalog (osnovni in dodatni sklop merskih nalog). V osnovnem sklopu so poleg antropometrije merjenci izvedli stisk pesti, Sorensenov test (moč trupa) in 6-minutni test hoje (srčno-dihalna vzdržlji- vost). V dodatnem sklopu pa so izvajali še navpični skok (moč nog), T-test (agilnost), dotikanje plošč z roko (koordinacija) in predklon sede (gibljivost). Po opravljenih gibalnih nalogah so merjenci skupaj z me- rilci odšli v prostor, kjer je sledila individu- alna razlaga in vpis rezultatov na spletno mesto Moj SLOfit. Neposredno po razlagi in vpisu rezultatov smo vse merjence pro- sili tudi za povratno informacijo o meritvah SLOfit odrasli. Merjenci, ki so v to privolili, so na kraju meritev izpolnili anketni vprašalnik. Merjenci Na meritvah je sodelovalo 399 merjencev (170 moških) povprečne starosti 39,3 leta ± 12,5 leta. Neposredno po meritvah smo od 324 merjencev (81 % vseh udeležencev meritev; 155 moških) na podlagi vprašalni- ka pridobili povratne informacije. Pripomočki Podatke o meritvah smo pridobili z anke- tnim vprašalnikom (Priloga 1), ki so ga mer- jenci izpolnjevali v tiskani obliki neposre- dno po meritvah. Vprašalnik je sestavljen iz osmih trditev z vrednotenjem odgovorov na 7-stopenjski Likertovi lestvici: 1 – nikakor se ne strinjam, 2 – ne strinjam se, 3 – delno se ne strinjam, 4 – neopredeljen, 5 – delno se strinjam, 6 – strinjam se, 7 – popolnoma se strinjam. Vprašalnik obsega naslednje elemente organizacije meritev: prijava na spletno mesto Moj SLOfit in navodila v zve- Tabela 1 Prikaz ocen, ločeno po spolu in starostni skupini, za vsako trditev posebej moški ženske Trditev Starostna skupina µ SD p µ SD p Prijava v aplikacijo Moj SLOfit je bila preprosta. 18–40 let 6,17 1,25 0,85 5,85 1,54 0,02* 41+ let 6,00 1,57 6,27 1,41 Po prijavi na meritve sem dobil/-a vse potrebne informacije, vezane na meritve (na strani SLOfit in preko e-pošte ali preko telefona). 18–40 let 6,71 0,75 0,47 6,81 0,53 0,69 41+ let 6,60 0,90 6,87 0,34 Ob sprejemu na fakulteti sem od merilcev dobil/-a vsa potrebna navodila za izvedbo meritev SLOfit odrasli. 18–40 let 6,90 0,43 0,86 6,96 0,24 0,96 41+ let 6,94 0,24 6,98 0,15 Merilci so vsako mersko nalogo natančno razložili in prikazali, tako da sem razumel/-a, kako se naloga izvede. 18–40 let 6,83 0,63 0,02* 6,94 0,33 0,53 41+ let 6,98 0,12 6,94 0,24 Na meritvah je bilo poskrbljeno za mojo varnost pri gibalnih nalogah. 18–40 let 6,92 0,31 0,13 6,99 0,11 0,58 41+ let 6,98 0,12 6,98 0,15 Na meritvah sem se počutil/-a sprejetega/sprejeto in dobrodošlega/dobro- došlo. 18–40 let 6,90 0,43 0,12 6,95 0,27 0,95 41+ let 6,98 0,12 6,97 0,18 Meritev se bom udeležil/-a tudi septembra. 18–40 let 6,35 1,27 0,59 6,45 1,16 0,44 41+ let 6,48 1,16 6,59 1,00 Zadovoljen/zadovoljna sem s povratnimi informacijami o svojih rezultatih meritev 18–40 let 6,79 0,67 0,20 6,88 0,69 0,84 41+ let 6,91 0,38 6,85 0,66 Opomba. µ – aritmetična sredina; SD – standardni odklon; p – statistična značilnost, * – p ≤ 0,05. 132 zi z meritvami (2 spremenljivki), meritve (4 spremenljivke), ponovna udeležba na me- ritvah (1 spremenljivka), razlaga rezultatov in povratna informacija (1 spremenljivka). Izvedbo meritev smo poleg vprašalnika vrednotili tudi kakovostno, z opazovanjem treh večjih sklopov. Vodji meritev JK in TO sta za ta namen opazovala varnost merjen- cev pri izvedbi merskih nalog, razumevanje navodil za izvedbo posameznih merskih nalog ter pravilnost izvedbe merskih nalog. Pri sklopu varnosti sta beležila vrsto, število in mesto morebitnih nezgod in poškodb. Pri sklopu razumevanja in pravilnosti iz- vedbe merskih nalog sta opazovala, koli- ko merjencev posamezne merske naloge sploh razume in koliko merjencev jih izvaja pravilno. Če je večina merjencev (vsaj 80 %) posamezno mersko nalogo razumela, je bila ta merska naloga ovrednotena kot primerna oziroma z Da v Tabeli 2. V naspro- tnem primeru je bila merska naloga ovre- dnotena z Ne, kar je pomenilo, da merjenci niso ustrezno razumeli navodil za izvedbo merske naloge. Isti kriterij vrednotenja (Da/ Ne) pa je veljal tudi za sklop pravilnosti iz- vedbe posamezne merske naloge. Analiza podatkov Podatke smo z listov prepisali v Microsoft Excel (verzija 2016, Microsoft Corporation, Redmond, Washington, ZDA), jih uredili ter obdelali s statističnim programom IBM SPSS (verzija 24, SPSS Inc., Chicago, Illinois, ZDA). Najprej smo vse podatke pregledali tako, da smo izračunali opisno statistiko. Pred izračunom posameznih razlik med spoloma in starostnimi skupinami smo pre- verili predpostavke o normalnosti poraz- delitve (Shapiro-Wilkov test, histogram) in homogenost varianc (Levenov test). Ker je bila predpostavka o normalnosti porazde- litev med spoloma in tudi med starostnimi skupinami (Shapiro-Wilkov test, histogram) kršena, smo uporabili neparametrične teste. Za primerjavo med spoloma smo uporabili Mann-Whitneyjev U-test, za pri- merjavo med starostnimi skupinami pa Kruskal-Wallisov H-test. Vse podatke smo obdelali pri stopnji tveganja 5 %. Podatki so predstavljeni v Tabeli 1. „ Rezultati Ocena merjencev o organizaciji meritev Povprečna starost merjencev, ki so sodelo- vali v anketi, je bila 39,30 ± 12,55 leta (moški 38,40 ± 12,47 leta; ženske 40,12 ± 12,60 leta). Za analizo smo merjence razdelili v dve sta- rostni skupini, in sicer 18–40 let in 41+ let, ter ločeno po spolu. V Tabeli 1 so predsta- vljeni rezultati vprašalnika. Iz Tabele 1 lahko razberemo, da so ocene pri vseh trditvah zelo visoke in porazdelje- ne asimetrično v levo. Najvišja ocena 6,99 ± 0,11 točke je dosežena pri ženskah v staro- stni skupini 18–40 let pri trditvi »Na meri- tvah je bilo poskrbljeno za mojo varnost pri gibalnih nalogah«. Tudi povprečna ocena vseh merjencev pri tem vprašanju je najviš- ja in znaša 6,96 ± 0,19 točke. V povprečju je najnižja ocena dosežena pri trditvi »Prijava v aplikacijo Moj SLOfit je bila preprosta« pri ženskah v starostni skupini 18–40 let in znaša 5,85 ± 1,54 točke. Pri tem vprašanju je pri ženskah prišlo do statistično značil- nih razlik (p = 0,024) med skupinama, saj je mlajša starostna skupina slabše ocenila to značilnost. Prav tako je povprečna ocena vseh merjencev pri tem vprašanju najniž- ja in znaša 6,08 ± 1,44 točke. Do statistič- no značilnih razlik (p = 0,021) je prišlo tudi pri trditvi »Merilci so vsako mersko nalogo natančno razložili in prikazali, tako da sem razumel/-a, kako se naloga izvede« med starostnima skupinama moških. Mlajši mo- ški so nižje ocenili to značilnost. Opazovanje organizacije meri- tev s strani vodij meritev V Tabeli 2 so predstavljeni rezultati opazo- vanja izvedbe gibalnih merskih nalog. Na meritvah je prišlo do poškodbe pri navpič- nem skoku in T-testu. Pri navpičnem skoku se je poškodba zgodila pri zelo zmogljivem mlajšem merjencu zaradi prevelike sile na gleženj desne noge ob pristanku. Dru- ga poškodba pa se je zgodila pri gibanju vzvratno pri T-testu, ko je ženska poznih srednjih let izgubila ravnotežje in padla vznak, pri čemer se je ujela na roke. Poleg tega je pri T-testu prišlo še do nekaj pad- cev zaradi hitre menjave smeri, ki pa so se končali brez poškodb. Pri Sorensonovem testu so bile težave s fiksiranjem merjenca, s postavitvijo merjenca v pravilen začetni položaj, nadzorovanjem predpisanega po- ložaja in vrednotenjem pravilnega položaja s strani merilcev, zato je bila ta merska nalo- ga edina ocenjena z nezadostno oceno pri pravilnosti izvedbe. V nadaljevanju je v Tabeli 3 predstavljen čas izvedbe meritev. „ Razprava Na podlagi posebej pripravljenega vprašal- nika in opazovanja smo pridobili dragoce- ne povratne informacije o organizacijskem modelu SLOfit odrasli. Ocene merjencev v osmih merjenih elementih organizacije so bile zelo visoke, v povprečju 6,74 ± 0,31 točke. To kaže, da je organizacijski model SLOfit odrasli zelo dober in pripravljen na vpeljavo v prakso. Opazovanje izvedbe merskih nalog pa je pokazalo, da je zaradi povečanja varnosti in boljše zanesljivosti merjenja nujno treba narediti spremembi merskih nalog za agilnost in moč trupa. Tabela 2 Rezultati opazovanja izvedbe gibalnih merskih nalog Merska naloga Število in vrsta nezgode in poškodbe (varnost) Razlaga in razumevanje Pravilnost izvedbe Navpični skok 2 nezgodi (padec pri doskoku, pri čemer 1 lažja poškodba – zvin gležnja) Da Da T-test 5 nezgod (padec pri izvajanju, pri čemer 1 hujša poškodba – zlom obeh zapestij) Da Da Stisk pesti 0 Da Da Dotikanje plošč z roko 0 Da Da Predklon sede 0 Da Da Sorensonov test 0 Da Ne 6-minutni test hoje 0 Da Da raziskovalna dejavnost 133 Tabela 3 Primerjava glavnih značilnosti med različnimi merskimi sklopi SLOfit odrasli (Jurak idr., 2021) ALPHA-FIT za odrasle (Suni idr., 2009) European Fitness Badge (Bös idr., 2017) UKK odrasli (Suni idr., 2014) ŽIRFIT (Istenič, 2019) Populacija 18–65 let** 18–69 let Ni opredeljeno Odrasli Odrasli in starostniki Presajanje Da Da Da Da Da Ogrevanje pred izvedbo mer- skih nalog   Da Ne Da Ne Ne Določen vrstni red merskih nalog Da Da Da Ne Da Število merskih sklopov znotraj meritev 2 (zaporedno izvajanje) 1 3 (vsak sklop pose- bej ločeno) 1 2 (odrasli, starostniki) Komponente telesne zmoglji- vosti Vitalne funkcije (arterijski krvni tlak v mirovanju, frekvenca srca v mirovanju*, nasičenost kisika v krvi*) antropometrija (telesna masa, telesna višina, obseg pasu), srčno-dihalna zmogljivost (6-minutni test hoje), agilnost (tek v osmici), koordinacija (dotikanje plošč z roko), gibljivost (predklon sede), moč (vstajanje s stola v 30 sekundah*), navpični skok, stisk pesti, delno upo- gibanje trupa). Vitalne funkcije (krv- ni tlak*), antropo- metrija (indeks te- lesne mase*, obseg pasu*), agilnost (tek v osmici), ravnotežje (test stoje na eni nogi), srčno-dihalna vzdržljivost (hoja na 2 km), gibljivost (gibljivost ramenskega obroča in vratu ), moč (stisk pesti, skok z dosegom, prilagojen sklek, dinamičen upogib trupa). Osnovni sklop: antropometrija (indeks telesne mase, indeks telesne sestave, test telesne drže), giblji- vost (doseg sede), ravnotežje (stoja na eni nogi), srčno- -dihalna vzdržljivost (test stopanja), moč (položaj deske, skle- ce, vstajanje na eni nogi), koordinacija (sonožni skoki v stoji razkoračno in hkra- ten zamah z rokami v odročenje gor). Antropometrija in vitalne funkcije (in- deks telesne mase*, krvni tlak*), ravno- težje (stoja na eni nogi), srčno-dihalna vzdržljivost (hoja na 2 km), gibljivost (iz- teg kolena, stranski upogib trupa), moč (prilagojen sklek, navpični skok, polčep na eni nogi, izometrični izteg trupa). Vitalne funkcije in antropometrija (krvni tlak, frekvenca srčnega utripa, saturacija kisika, indeks telesne mase, obseg trebuha), telesna sestava, koordinacija (dotikanje plošč z roko), ravnotežje (enonožna stoja na tleh, odprte oči enonožna stoja na tleh, zaprte oči), moč (čep ob steni, ročni stisk dinamometra, dviganje trupa), gibljivost (predklon sede, vzročenje ob steni, diagonalni dotik rok), srčno-dihalna vzdržljivost (hoja na 2 km ali hoja na 600 m) Število merskih nalog in čas trajanja meritev 5 presejalnih (1 vprašalnik) in 10 merskih nalog, 70 minut 4 presejalne (1 vpra- šalnik) in 8 merskih nalog, 45 minut 10 merskih nalog v vsakem sklopu, 75 minut za sklop 3 presejalne (1 vpra- šalnik) in 8 merskih nalog, 45 minut 1 presejalna (vprašalnik) in 15 merskih nalog, 75 minut Veljavnost in zanesljivost merskih nalog Da Da Da Da Da 134 Prijava na spletno mesto Moj SLOfit in navodila Rezultati kažejo, da so merjenci pred izved- bo meritev SLOfit odrasli od organizatorjev dobili vsa potrebna navodila, povezana z meritvami. Nekoliko nižja ocena žensk v skupini 18–40 ne vzbuja skrbi, vendar iz pogovorov z merjenkami sklepamo, da si želijo še bolj intuitivni postopek prijave. Meritve Rezultati ocen, povezanih z vprašanji o me- ritvah, kažejo, da so bili merjenci s potekom meritev zelo zadovoljni. Ocenjevali so na- vodila o meritvah ob vstopu na fakulteto, razlago ter prikaz merskih nalog, varnost med gibalnimi nalogami in občutek spre- jetosti na meritvah. Zanimivo je, da so vse ocene kljub nekaterim padcem in celo po- škodbam zelo visoke. Kljub temu pa smo se prav zaradi teh posebnosti odločili za spremembe izvedbe merskih nalog, kar opisujemo v nadaljevanju. Zanimanje za ponovno udelež- bo na meritvah Merjenci so pri vprašanju o vnovični ude- ležbi na meritvah navedli, da se bodo teh skoraj gotovo udeležili tudi v naslednjem terminu. Rezultati potrjujejo zadovoljstvo merjencev z meritvami, hkrati pa kažejo tudi na visoko raven zavedanja o pomenu vseživljenjskega spremljanja telesne zmo- gljivosti za posameznika. Slednje je tudi eden izmed ciljev projekta SLOfit vseživlje- nje. Analiza naslednjih meritev, ki smo jih organizirali čez pol leta, je pokazala, da se je za ponovno meritev odločilo 16 % mer- jencev pilotnih meritev. Razlaga rezultatov in povratna informacija Če je soditi po rezultatih anketnega vpra- šalnika, so bili merjenci zadovoljni z razlago rezultatov in povratno informacijo. To je pomembna informacija za vrednotenje or- ganizacijskega modela, saj lahko s primer- no razlago rezultatov merjencu osmislimo pomen posameznih gibalnih sposobnosti in ga usmerimo v vadbo za njihovo ohra- njanje ali izboljšanje. Opazovanje Na podlagi rezultatov opazovanja ugota- vljamo, da je organizacija na splošno pote- kala gladko in časovno ustrezno, v skladu s predvideno časovnico za posamezne dele SLOfit odrasli (Jurak idr., 2021) ALPHA-FIT za odrasle (Suni idr., 2009) European Fitness Badge (Bös idr., 2017) UKK odrasli (Suni idr., 2014) ŽIRFIT (Istenič, 2019) Normativne vrednosti merskih nalog za slovensko populacijo Da Ne Ne Ne Da Kriterijske vrednosti za zdra- vstveno tveganje Da Ne Ne Da Ne Možnost spremljanja telesne zmogljivosti prek tehnične rešitve Da, brezplačno za merjenca in druge uporabnike (Moj SLOfit) Ne Da, vendar vpogled samo za izvajalca meritev Da, vendar vpogled samo za izvajalca meritev (aplikacija NIJZ) Da, vendar vpogled samo za izvajalca meritev Potreben prostor Telovadnica (28 x 15 m) ali zunanje igrišče Telovadnica ali zunanje igrišče Telovadnica ali prostor velikosti 6 x 10 m Telovadnica ali zunanje igrišče in tekališče Telovadnica ali zunanje igrišče in tekališče Posebna oprema za izvedbo meritev dinamometer, elektronska deska za taping, oksimeter, merilnik krvnega tlaka, klop- ca za predklon sede dinamometer, meril- nik krvnega tlaka) merilnik krvnega tlaka dinamometer, elektronska deska za taping, oksime- ter, merilnik krvnega tlaka, merilnik telesne sestave, klopca za predklon sede Kader za izvedbo meritev Izobražen in usposobljen kader Usposobljen kader Usposobljen kader Usposobljen kader Izobražen kader * presejalne merske naloge ** z nekaterimi prilagoditvami lahko merski sklop SLOfit odrasli izvajajo tudi osebe, starejše od 65 let raziskovalna dejavnost 135 merjenja. To pa ne velja za izvedbo nekate- rih merskih nalog. Ugotavljamo namreč, da merska nalo- ga T-test z vidika varnosti ni primerna za splošno odraslo populacijo. Zaradi kom- pleksnosti gibanja (naprej, lateralno in vzvratno), ki vključuje hitre spremembe smeri, imajo nekateri merjenci težave z ohranjanjem ravnotežja, to pa lahko vodi do padcev in poškodb. Zaradi tega smo po izvedbi pilotnih meritev v raziskovalni skupini opravili razpravo o zamenjavi te merske naloge z drugo primerljivo nalogo. Odločili smo se za tek v osmici. Ta naloga predvideva manj sprememb smeri in je gi- balno manj zahtevna, zato zmanjšuje mo- žnosti za padce in poškodbe. To se je poka- zalo tudi na naslednjih meritvah, ki smo jih izvedli septembra 2021. Pri izvedbi Sorensenovega testa smo za- znali, da precej merjencev kljub ustrezni moči ne zazna spremembe položaja telesa (čeprav smo za ta namen uporabljali vrvico, ki je prikazovala odmik trupa od tal), in ob rigoroznem upoštevanju navodil so merilci prekinili meritev. Predvidevamo, da bi pri terenskih meritvah drugih izvajalcev pre- več pogosto prihajalo do tega, da bi mer- jencem omogočali nadaljnjo izvedbo, kar pa bi pripeljalo do neustrezne primerjave z rezultati pravilne izvedbe. Skratka, zaznali smo težave z zagotavljanjem zanesljivosti merjenja pri tem merskem postopku, zato smo se odločili, da mersko nalogo zame- njamo z drugo. Pri iskanju nove merske naloge smo gledali predvsem vidik izvedlji- vosti na terenskih meritvah in ustrezno za- nesljivost meritev. Po temeljiti razpravi smo se odločili za delni upogib trupa, ki meri število pravilno izvedenih delnih upogibov trupa v predpisanem ritmu. Merjenec leži na hrbtu, kolena ima pokrčena za približno 90°, stopala so plosko na tleh. V predpisa- nem ritmu 50 udarcev/minuto izvaja delne upogibe trupa tako, da dvigne glavo in z iztegnjenimi rokami ter konicami prstov drsi med dvema trakovoma, ki sta med seboj oddaljena 10 centimetrov. Merjenec izvaja delne upogibe trupa glede na ritem metronoma, in sicer se s prvim udarcem metronoma dviguje/upogiba trup, z nasle- dnjim se spušča. Ena ponovitev vključuje dvig in spust trupa. Če merjenec izvaja na- logo 120 sekund, se izvajanje naloge preki- ne in zapiše najboljši možni rezultat, tj. 50 delnih upogibov trupa. Omeniti je treba še to, da so pilotni rezultati naloge 6-minutni test hoje pokazali slabšo občutljivost pri telesno zmogljivih posame- znikih. Zato smo se odločili, da v prihodnje telesno bolj zmogljivim posameznikom na- mesto te naloge ponudimo tek na 600 me- trov. O tej nalogi smo v skupini razmišljali že prvotno, saj omogoča tudi neposredno primerjavo surovih vrednosti iz obdobja šolanja, saj je ta naloga v ŠVK. Primerjava organizacijskega modela SLO- fit odrasli z nekaterimi drugimi merskimi sklopi V Tabeli 3 je prikazana primerjava med merskim sklopom SLOfit odrasli in drugimi uveljavljenimi merskimi sklopi po svetu in pri nas. V nadaljevanju predstavljamo pred- nosti in slabosti merskega sklopa SLOfit od- rasli v primerjavi z drugimi. Prva prednost merskega sklopa SLOfit odrasli je, da ima zelo dodelan presejalni sklop, ki poleg vprašalnika in meritev vital- nih funkcij obsega tudi individualen posvet pri vodji meritev. Kljub dodelanosti je pre- sejalni sklop tudi s časovnega vidika zelo učinkovit, saj je izveden v 5 minutah. Drugi merski sklopi sicer imajo presajanje, vendar v to ni vključen posvet pri vodji meritev, in so večinoma vsebinsko nekoliko okrnjeni. Druga prednost merskega sklopa SLOfit odrasli je ogrevanje pred izvedbo gibal- nih merskih nalog, ki je prilagojeno posa- mezniku. Ogrevanje je v ta merski sklop vključeno z vidika preprečevanja poškodb. Merska sklopa ALPHA-FIT in UKK kljub ne- katerim enakim merskim nalogam kot pri SLOfit odrasli ogrevanja nimata predvide- nega v priročniku. Vsi merski sklopi imajo določen vrstni red izvajanja merskih nalog. Čeprav ima merski sklop SLOfit odrasli dva sklopa (z zdravjem povezana telesna zmogljivost in z gibalno učinkovitostjo povezana telesna zmoglji- vost), so merske naloge organizirane tako, da se izvajata prepleteno. To omogoča nemoteno izvedbo meritev ne glede na heterogenost skupine. Po drugi strani mer- ski sklop European Fitness Badge (Bös idr., 2017) izvaja vsak sklop meritev posebej (presejalna meritev, splošna meritev, napre- dna meritev). Zaradi tega je ta organizacija meritev bolj zapletena in časovno zahtev- na. Merjencu, ki je telesno zelo zmogljiv, omogoči izvedbo napredne meritve samo, če je prej opravil presejalne in splošne me- ritve. Verjetno največja prednost meritev SLOfit odrasli je kompetentnost kadra, kar vpliva zlasti na varnost meritev. Vodja meritev, ki tudi preverja zdravstveno tveganje mer- jenca za izvedbo gibalnih nalog, je namreč lahko samo ustrezno izobražen kader (naj- manj prva stopnja univerzitetne izobrazbe kineziolog, učitelj športne vzgoje ali viso- košolske izobrazbe fizioterapevt), ki ima opravljeno usposabljanje in pridobljeno licenco za SLOfit meritve (Jurak idr., 2021). Merilci pa morajo biti ustrezno strokovno izobraženi ali usposobljeni (učitelj 1 po sistemu strokovnega usposabljanja v špor- tu) in morajo imeti pridobljeno licenco za meritve SLOfit. Z izjemo ŽIRFIT morajo pri drugih merskih sklopih imeti merilci ustrezno strokovno usposobljenost. Kljub temu, da so merilci izobraženi in dodatno usposobljeni, pri nekaterih gibalnih nalo- gah kot pomočniki merjencev sodelujejo kar merilci (npr. 6-minutni test hoje – štetje krogov, test stopanja na klop – samostojno računanje srčne frekvence). Zato lahko pri teh merskih nalogah prihaja do napak in problema zanesljivosti. SLOfit odrasli je edini merski sklop za od- rasle na svetu, ki omogoča vseživljenjsko spremljanje telesne zmogljivosti. Podprt je tudi z brezplačnim spletnim mestom Moj SLOfit, prek katerega registrirani uporab- niki dostopajo do svojih rezultatov, hkrati lahko te podatke povežejo s podatki ŠVK iz šolskega obdobja (če v šolskem obdobju niso bili uporabniki, lahko naknadno vpiše- jo podatke, če imajo shranjen karton). Moj SLOfit omogoča tudi izdelavo poročila o posameznih meritvah (v primerjavi s kate- rokoli prejšnjo) ter trenda vseživljenjskega telesnega in gibalnega razvoja. Omogoča pa tudi, da posameznik vpogled v svoje re- zultate omogoči komurkoli, npr. osebnemu zdravniku ali kineziologu. Slabost in hkrati tudi priložnost merskega sklopa SLOfit odrasli je v tem, da trenutno še ni uveljavljen in sprejet med različnimi izvajalci meritev telesne zmogljivosti v Sloveniji. Trenutno je najmanj izvajalcev s področja zdravstva. Druga trenutna sla- bost so normativne vrednosti za merske naloge, saj so te oblikovane na vzorcu z določenimi omejitvami. Pilotnih meritev so se namreč udeležili v povprečju bolj zmo- gljivi ljudje. Da bi zmanjšali vpliv takšnega vzorca, smo normativne vrednosti pripravili z uteževanjem. To smo izvedli na podlagi reprezentativnega vzorca NIJZ (Nacional- ni inštitut za javno zdravje idr., 2018), na katerem so bile izvedene meritve telesne višine in mase. Ko bomo imeli izmerjenih nekaj tisoč merjencev, bomo ponovno iz- delali normativne vrednosti, v prihodnje pa 136 bomo poskušali izvesti meritve tudi na re- prezentativnem vzorcu odrasle populacije. Omejitve študije Vzorec merjencev je priložnosten, saj so se meritev večinoma udeležili le tisti, ki so jih meritve zanimale. Poleg tega je bila veči- na merjencev iz osrednjeslovenske regije. Kljub temu pa ni nujno, da je to vplivalo na vrednotenje organizacije meritev. „ Zaključek Na podlagi analize vrednotenja organiza- cije meritev SLOfit odrasli in primerjave z organizacijo drugih merskih sklopov za spremljanje telesne zmogljivosti odraslih menimo, da je organizacijski model SLO- fit odrasli s spremembo merskih nalog za moč trupa in agilnost dober in pripra- vljen za množično uporabo. Merjenci so vse ključne komponente, pomembne za organizacijski model, ocenili zelo dobro, primerjava z drugimi merskimi sklopi pa je pokazala kar nekaj prednosti organi- zacijskega modela SLOfit odrasli. Sistem je popolnoma brezplačen in kot edini na svetu omogoča vseživljenjsko spremljanje telesne zmogljivosti odraslih. Za meritve ni potrebne veliko opreme in so lahko izve- dene v srednje veliki telovadnici. Ima jasno določen organizacijski model, zato je upo- rabniško prijazen in varen tako za izvajalce kot merjence. Zaradi svoje zasnove dobi vsak merjenec individualno obravnavo. Vsi izvajalci meritev lahko pridobijo ustrezne kompetence brezplačno. Kljub navede- nim prednostim bo raziskovalna skupina še naprej vrednotila organizacijski model meritev SLOfit odrasli in si prizadevala za njegove izboljšave. Zahvala Zahvaljujemo se celotni raziskovalni sku- pini SLOfit za izvedbo pilotnih meritev in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) za anonimizirane podatke vzorca iz raziskave EU Menu Slovenija (SI.Menu 2017/18), ki je bila del Nacionalne prehran- ske študije v skladu z metodologijo EFSA EU Menu (SI.Menu 2017/18), koordinirana na NIJZ in finančno podprta s strani Evrop- ske agencije za varnost hrane (Pogodbi OC/EFSA/DATA/2014/02-LOT1-CT02, OC/ EFSA/DATA/2014/02-LOT2-CT03), Ministr- stva za zdravje in Javne agencije za razisko- valno dejavnost Republike Slovenije. Pilotna študija SLOfit odrasli je nastala v okviru raziskovalnega projekta SLOfit vse- življenje (J5-1797), sofinanciranega s strani ARRS. „ Literatura 1. American College of Sports Medicine. (2013). ACSM‘s guidelines for exercise testing and pre- scription. Lippincott Williams & Wilkins. 2. Arena, R., Guazzi, M., Lianov, L., Whitsel, L., Berra, K., Lavie, C. J., … Cherie Franklin, N. (2015). Healthy lifestyle interventions to combat noncommunicable disease—a no- vel nonhierarchical connectivity model for key stakeholders: a policy statement from the American Heart Association, European Society of Cardiology, European Associati- on for Cardiovascu. European heart journal, 36(31), 2097–2109. 3. Biswas, A., Oh, P. I., Faulkner, G. E., Bajaj, R. R., Silver, M. A., Mitchell, M. S. in Alter, D. A. (2015). Sedentary time and its association with risk for disease incidence, mortality, and hospitalization in adults: a systematic review and meta-analysis. Annals of internal medici- ne, 162(2), 123–132. 4. Blair, S., Cheng, Y. in Holder, J. S. (2001). Is physical activity or physical fitness more im- portant in defining health benefits? Medicine and science in sports and exercise, 33(6). 5. Bös, K., Brehm, W., Klemm, K., Schreck, M. in Pauly, P. (2017). European Fitness Badge: Han- dbook for Instructors. Deutscher Turner-Bund eV (DTB). 6. Clark, J. E. (2015). Diet, exercise or diet with exercise: comparing the effectiveness of tre- atment options for weight-loss and changes in fitness for adults (18–65 years old) who are overfat, or obese; systematic review and meta-analysis. Journal of Diabetes & Metabolic Disorders, 14(1), 1–28. 7. Clarke, H. H. (1971). Basic Understanding of Physical Fitness. Physical Fitness Research Digest, series 1, no 1. President’s Council on Physical Fitness and Sports: Washington, DC. 8. Corbin, C. B., Pangrazi, R. P. in Franks, B. D. (2000). Definitions: Health, fitness, and physi- cal activity. President’s Council on Physical Fi- tness and Sports Research Digest. 9. García-Hermoso, A., Ramírez-Campillo, R. in Izquierdo, M. (2019). Is muscular fitness asso- ciated with future health benefits in children and adolescents? A systematic review and meta-analysis of longitudinal studies. Sports Medicine, 1–16. 10. García-Hermoso, A., Ramírez-Vélez, R., Gar- cía-Alonso, Y., Alonso-Martínez, A. M. in Izquierdo, M. (2020). Association of cardio- respiratory fitness levels during youth with health risk later in life: A systematic review and meta-analysis. JAMA pediatrics, 174(10), 952–960. 11. Istenič, N. (2019). Žirfit karton: Analiza testne baterije za diagnostiko in spremljanje telesne pripravljenosti odraslih. Univerza v Ljubljani. 12. Jakovljević, M., Knific, T. in Petrič, M. (2017). Testiranje telesne pripravljenosti odraslih oseb: priročnik za preiskovalce. Nacionalni inštitut za javno zdravje. 13. Johns, D. J., Hartmann-Boyce, J., Jebb, S. A., Aveyard, P. in Group, B. W. M. R. (2014). Diet or exercise interventions vs combined be- havioral weight management programs: a systematic review and meta-analysis of di- rect comparisons. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 1 14(10), 1557–1568. 14. Juonala, M., Magnussen, C. G., Berenson, G. S., Venn, A., Burns, T. L., Sabin, M. A., … Chen, W. (2011). Childhood adiposity, adult adipo- sity, and cardiovascular risk factors. N Engl J Med, 365, 1876–1885. 15. Jurak, G., Kovač, M., Starc, G., Leskošek, B., So- rić, M., Strel, J., Strojnik, V., Golja, P., Hadžić, V., Đurić, S., Sember, V., Markelj, N., Morrison, S. A., Meh, K., Potočnik, Ž. L., Ocvirk, T. in Kra- maršič, J. (2021). (2021). Priročnik za izvajalce: SLOfit odrasli. Pridobljeno s https://www.slo- fit.org/SLOfit-odrasli/navodila-za-izpeljavo- -administracije 16. Jurak, G., Leskošek, B., Kovač, M., Pajek, M. B., Sorić, M., Sember, V., … Starc, G. (2017). SLOfit študent-pilotni projekt diagnostike telesne- ga in gibalnega razvoja študentske popula- cije v Sloveniji. Sport: Revija Za Teoreticna in Prakticna Vprasanja Sporta, 65. 17. Kaminsky, L. A., Arena, R. in Myers, J. (2015). Reference standards for cardiorespiratory fitness measured with cardiopulmonary exercise testing: data from the Fitness Regi- stry and the Importance of Exercise National Database. V Mayo Clinic Proceedings (Let. 90, str. 1515–1523). Elsevier. 18. Kemmler, W., Von Stengel, S., Schoene, D. in Kohl, M. (2018). Changes of Maximum Leg Strength Indices During Adulthood a Cross- -Sectional Study With Non-athletic Men Aged 19–91. Frontiers in physiology, 9, 1524. 19. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2017). SLOfit ali športnovzgojni karton skozi zgodo- vinsko perspektivo SLOfit. Šport: revija za te- oretična in praktična vprašanja športa, 65(3/4), 152–166. 20. Kovač, M. in Jurak, G. (2017). SLOfit ali špor- tnovzgojni karton skozi zgodovinsko per- spektivo. Sport: Revija Za Teoreticna in Praktic- na Vprasanja Sporta, 65. 21. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). Športnovzgojni karton: diagno- stika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji. Fakulteta za šport. 22. Mintjens, S., Menting, M. D., Daams, J. G., Poppel, M. N. M. Van in Roseboom, T. J. (2018). Cardiorespiratory Fitness in Child- hood and Adolescence Affects Future raziskovalna dejavnost 137 Cardiovascular Risk Factors : A Systematic Review of Longitudinal Studies. Sports Me- dicine, (0123456789). https://doi.org/10.1007/ s40279-018-0974-5 23. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut Jožef Stefan, Pediatrična klinika, Biotehniška fakulteta, Inštitut za nutricionistko, Peda- goška fakulteta, F. za vede o zdravju in F. za zdravstvene vede. (b. d.). EU menu Slovenija. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/eu-me- nu-slovenija 24. Ortega, F. B., Ruiz, J. R., Castillo, M. J. in Sjö- ström, M. (2008). Physical fitness in childho- od and adolescence: a powerful marker of health. International journal of obesity, 32(1), 1–11. 25. Pozuelo-Carrascosa, D. P., García-Hermoso, A., Álvarez-Bueno, C., Sánchez-López, M. in Martinez-Vizcaino, V. (2018). Effectiveness of school-based physical activity programmes on cardiorespiratory fitness in children: a meta-analysis of randomised controlled tri- als. British journal of sports medicine, 52(19), 1234–1240. 26. Rollo, S., Antsygina, O. in Tremblay, M. S. (2020). The whole day matters: understan- ding 24-hour movement guideline adheren- ce and relationships with health indicators across the lifespan. Journal of sport and he- alth science. 27. Ross, R., Chaput, J.-P., Giangregorio, L. M., Janssen, I., Saunders, T. J., Kho, M. E., … McLa- ughlin, E. C. (2020). Canadian 24-Hour Move- ment Guidelines for Adults aged 18–64 years and Adults aged 65 years or older: an inte- gration of physical activity, sedentary beha- viour, and sleep. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 45(10), S57–S102. 28. Smith, J. J., Eather, N., Morgan, P. J., Plotni- koff, R. C., Faigenbaum, A. D. in Lubans, D. R. (2014). The health benefits of muscular fitness for children and adolescents: a syste- matic review and meta-analysis. Sports medi- cine, 44(9), 1209–1223. 29. Suni, J. (2014). Health-related fitness test battery for middle-aged adults with empha- sis on musculoskeletal and motor tests. Pri- dobljeno s https://ukkinstituutti.fi/en/ research-development/monitoring-the- -physical-activity-sedentary-behaviour-and- -fitness-of-the-population/health-related-fi- tness-test-battery/ 30. Suni, J., Husu, P . in Rinne, M. (2009). Fitness for health: the ALPHA-FIT test battery for adults aged 18–69. Tester’s Manual. Tampare, Fin- land: Published by European Union DS, and the UKK Institute for Health Promotion Research. 31. Virani, S. S., Alonso, A., Benjamin, E. J., Bit- tencourt, M. S., Callaway, C. W., Carson, A. P., … Delling, F. N. (2020). American Heart Association Council on Epidemiology and Prevention Statistics Committee and Stroke Statistics Subcommittee. Heart disease and stroke statistics-2020 update: a report from the American Heart Association. Circulation, 141(9), e139–e596. 32. World Health Organization. (2013). Global action plan for the prevention and control of noncommunicable diseases 2013-2020. World Health Organization. 33. World Health Organization. (2020). WHO gu- idelines on physical activity and sedentary behaviour: at a glance. Jaka Kramaršič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Gortanova 22, 1000 Ljubljana jaka.kramarsic@fsp.uni-lj.si „ PRILOGA 1 Pozdravljeni! Pred vami je vprašalnik (tabela 4), s katerim želimo pridobiti povratne informacije o vaših izkušnjah na meritvah SLOfit odrasli. Pri vsaki trditvi označite samo en odgovor (1–7 stopenjska lestvica; 1 nikakor se ne strinjam, 7 popolnoma se strinjam). Če imate težave pri razu- mevanju posameznega vprašanja se posvetujete z merilci. Tabela 4 Prikaz vprašalnika za vrednotenje organizacijskega modela meritev SLOfit odrasli Nikakor se ne strinjam Popolnoma se strinjam 1 2 3 4 5 6 7 1. Prijava v aplikacijo Moj SLOfit je bila preprosta. o o o o o o o 2. Po prijavi na meritve sem dobil vse potrebne informacije, vezane na meritve (na strani SLOfit in preko e-pošte ali preko telefona). o o o o o o o 3. Ob sprejemu na fakulteti sem od merilcev dobil vsa potrebna navodila za izvedbo meritev SLOfit odrasli. o o o o o o o 4. Merilci so vsako mersko nalogo natančno razložili in prikazali, tako da sem razumel, kako se naloga izvede. o o o o o o o 5. Na meritvah je bilo poskrbljeno za mojo varnost pri gibalnih nalogah. o o o o o o o 6. Na meritvah sem se počutil sprejetega in dobrodošlega. o o o o o o o 7. Meritev se bom udeležil tudi septembra. o o o o o o o 8. Zadovoljen sem s povratnimi informacijami o svojih rezultatih meritev. o o o o o o o