LISTEK. Vojni spomini. (Januš Goleo). (Dalje.) DospevšeiriU v bolnico, so me slekli do kože-; ker je bila vsa obleka okrvavljera in povaljao?, bo jo zavrgli. Nisem posedcl diuzega kakor prav kratko srajco, katero mi je posodila bolnica V sami srajo paC ni bilo misliti na polet v cddal jeni Manbor. Tckrat prvič v življenju zaželje"i denar nni je izročil po 2 tednih že omenjeni ž;d narednik radosrtno smehljajoCega obraza, čtš: Sedaj ste pa preskrbljeni za na pot po moji zaslugi ter prizadevaDJu. N^gradilsem ga hvaležnega srca, da bo poninil usmiljeni Abr»hamovec; kn stjan ne plačuje življenskih u?lug po vinarjib Vsled dobrega plaCila je bil naredcik še takr: prijazen, da se mi je sam ponudil: on mi pre skrbi za potovanje potrebno obleko v 12 urah. Ni lagal, izpolnil je obljubo do minute nat?nko. Obleka je bila za tedaj še sicer pretirano draga pa kaj, če le človek lahko ubeži iz neljubega kraja. Oblekli so me in poslovil sem se menda za Tedno cd Miskolcza, kjer sem proučil mažarsko erce tudi v zaledju. Vozil sem se v lepo opremljeoem sanitetnem | vlaka od Miskolcza do Budimpešte. Na tej vožnji se mi je pač postreglo, da sem se enkrat po dveh mesecih Dajedel do sitega. Samo hlače, ki mi jih je bil priskrbel žid v 12 urah, so mi odrekle na tej poli. Ker sem ležal ter se potil, so popustile vse zaplate Hlače namreč niso bi!e  zašite, ampak zalepljene, kjer bi jih bil moral  sklepati sukanec. Da me je krojač tako pretkano  o-nnuknil, se nisem hudoval, ampak se smejal  saj žid je računal za gotovo, da se ne srečava  vfč V Budmpešti na kolodvoru sem počaka!  tako dogo, da so mi pošili hlače za silo Iz  Osir^ke prestolice do Maribora sern se vozil v  ovilnem vlaku. Gotovo nikoli nisem zapustil že leznice tako oveseljen nego tok^at, ko sem pozdfavi: znani mi manborski kolodvor. V boJnici so me sprejeli post^ežljivo Ijabeznivo. Dovolili so mi celo, da sem samo spai v bolnišnici ter hodil k prevezatn, na hrani in  po dnevu sem pa b val pod gosto'jubno streht deškega semenišča. Do groba ostanem doižnik vsern onim go^podom, ki so me povabili po vec kot dvoletnem bivanju na bojnem polju v svojo sredo. Tukaj sem oživel, se pokrepil na potrti duši in rolamanem telesu. Le tisti Clovek, ki se je piazil skozi leta po jarkih krutasti, boja, krvi m smrti, zna cenitf, kaj je mirna družba. Po cete daeve sem preseiel v rajsko mirnem seoieniškem vrtu, kjer mi je dah nemoteno plaval po prijazai gladini — miru .., Teh trenutkov miru in oddiha, ki sem jih užval v dobi dveh mesecev, ne zabim nikdar. Z nežao rahloču'nostjo so me gladili dnevni cbiski prečast. g ravnatelja ia dragih gosoodov in ljabko kramljanj?, ki ni ropotalo po grabah bojnega polja, ampak komaj slišao suštelo po stezah in livadah aaše mUe — slovenske domoviae. Ti nad vse drago semenišče! Vrnilo si mi n^kdanjo veselo dušo, katero sem posedal kot remšniški kaplan. Po' sladko prijetni dobi dveh mesecev so se mi zaceliie *vse raae. Seveda, roka je ostala hroma. Da mo^oče venlarle natirajo v njo vsaj nekaj živijenja, so me premestili iz Maribora v ortopedični zavod v R;gaško Slatiao. Stanoval sem tukaj po grofovsko ; pač pa me je premestitev iz Manbora porinila v vojalko družbo, katere s^m bil navel.čan do grla, Čadil sem se skraja na Slatiui, da se je mulilo tuitaj več oficirskiti dam nego častnikov sarnih. 2e vsak kadet je šetal boiiai s s^ojo zaročeako, nevesto, da celo z — žeao ! Ta razaobojni žeaskt spol je obedoval ter večerjal pri naših mizah ia v naši družbi. Po večioi 80 bile te nežiospolske c/etke ljubiteljice psoy, paičkov ter kužkov V3eh vrat in pasena. {D.alje prihodnjiS.l