Tiskovina, poštnina placana pri pošti 2322 Majšperk Majšpercan December – gruden 2021 127 polno lepih trenutkov in novih izzivov. Županja z obcinskim svetom in obcinsko upravo ter uredniški odbor Pojedina (Društvo gospodinj Stoperce) Miklavž je obiskal vsako hišo v Sestržah. Športni dan Fantje so popravili brv na Otroci iz vrtca so barvali kamencke Sestrškem jezeru. ob mednarodnem dnevu prijaznosti. Naredili smo kolesarski izpit in se odpeljali na Saša Furek: Plakat miru Sestrško jezero. NAGOVOR ŽUPANJE Spoštovani obcani in obcanke! December je. To je po pravilu mesec številnih praznovanj, cas posebnega carobnega vzdušja, ki ga preživljamo v krogu svojih najbližjih in prijateljev, v soju luci in posebnih priprav na najlepši praznik v letu, to je božic. Tudi letos bo tako, ceprav bo krog ljudi, s katerimi se bomo lahko družili in praznovali, ponovno zelo omejen, saj je korona še vedno naša vsakodnevna spremljevalka. Žal se niso uresnicile naše lanskoletne želje, da bi bilo drugo leto že vse drugace in da bi korono v tem casu uspešno prema­gali. Zato je še vedno treba upoštevati vse ukrepe, paziti nase in na svoje najbližje, predvsem pa je pomembno, da se vsi tisti, ki se lahko, cepimo in s tem prispevamo k boljši varnosti nas vseh in družbe nasploh. Verjamem, da smo vsi navelicani vsakodnevnih besed in pogovorov o virusu, a ce ga želimo premagati, se bomo morali še malce potruditi in samo upamo lahko, da bo vstop v na­slednje leto le prinesel nekoliko boljše razmere. Ce kaj pogrešamo v tem casu, so to prav gotovo šte­vilne prireditve in druženja, ki so se v preteklosti kar vr­stila in so jih pripravljala naša društva. To je prav gotovo lahko cas, v katerem razmišljamo, kaj bomo delali, ko se razmere normalizirajo, žal pa ta cas razmišljanja traja že kar dolgo. Razumem posamezna društva, ki bi že­lela obicajen najem športnih objektov in se jim zdi, da prevec kompliciramo in jim s svojimi ukrepi preprecuje-mo posamezne aktivnosti. Žal dobivamo vsakodnevna sporocila NIJZ in prošnje, naj pomagamo, saj sistem ne bo vzdržal, in ko gledamo številke o širjenju epidemije v naši obcini, ne moremo biti posebej optimisticni, saj je bil november pri nas res zaskrbljujoc. A kljub težkim razmeram gre življenje naprej in vecina gospodarskih dejavnosti je potekala dokaj normalno. To velja tudi za naše investicije, ceprav se na trgu cuti pred­vsem pomanjkanje izvajalcev. S tem se tudi cene zelo zvišujejo in realizacija je bistveno pocasnejša, kot bi si želeli. Pa vendar smo uspeli realizirati kar nekaj investicij. To je predvsem podrocje cestne infrastrukture, obnova in posodobitev pokopališca na Ptujski Gori in v Majšperku, dokoncanje obnove doma krajanov v Sestržah, uspe­šno se gradi plocnik s kolesarsko stezo med Vrhami in Ptujsko Goro, podpisani sta pogodbi za obnovo vežice v Stopercah in za izgradnjo kolesarske poti med Bregom in Podložami, kjer se naš del prikljuci kolesarski poti v obcini Kidricevo, sprejet je OPPN za podrocje med bencinsko crpalko in trgovino Jager, kjer bomo priceli z aktivnost-mi in prodajo parcel za individualno in skupinsko gradnjo stanovanj ter izdelali nacrte za CIDO (Center integrirane dolgotrajne oskrbe), in še bi lahko naštevala. V tem casu smo pripravili in sprejeli proracuna za leti 2022 in 2023, opravili številne razprave na naših obcin­skih odborih, na svetih KS in na obcinskem svetu. Gre za proracuna, ki vsebujeta vrsto pomembnih investicij. Dveletni proracun smo sprejeli, ceprav nas v tem casu cakajo še volitve. Pomembno je, da se investicije izvajajo nemoteno, saj so za dolocene projekte pridobljena tudi EU-sredstva in so roki dokoncanja zelo pomembni. Naj na kratko povzamem samo glavne investicije v letu 2022, katerih skupna vrednost je skoraj 4 milijone evrov. To je ponovno modernizacija cestne infrastrukture (kar 13 od­sekov cest), nadaljevanje gradnje plocnika in kolesarske poti, gradnja kompetencnega centra na Bregu in obnova muzeja ter parkirišca na mestu 'ležecega neboticnika', upamo tudi na pricetek gradnje plocnika v Stopercah in na izdelavo projektov za plocnik v Preši. V Majšperku, kjer Majšpercan je glasilo Obcine Majšperk, Uredniški odbor: Peter Kitak, Marjan Kokot, Branka Vedlin, Suzana Vuk, Barbara Rodošek – odgovorna urednica ki je tudi izdajatelj glasila. Lektorica: Barbara Rodošek Vpisan v razvid medijev pod zaporedno št. 94. Avtorica naslovne fotografije: Barbara Vedlin Naslov: Obcina Majšperk, Majšperk 39, 2323 Oblikovanje in tisk: Grafex d.o.o., Izlake Majšperk, tel.: 02 795 08 30, Naklada: 1600 izvodov; lokalno informacijsko glasilo Majšpercan prejme vsako gospodinjstvo v obcini brezplacno. e-naslov: obcina.majsperk@majsperk.si. Izdajatelj placuje 9,5% DDV (Ur. list RS, št. 89/98). smo sprejeli OPPN, bomo priceli s prodajo individualnih parcel in parcel za izgradnjo vecstanovanjskih objektov ter pripadajoce infrastrukture. Pripravili bomo tudi pro-jekte za gradnjo CIDO, vendar je realizacija odvisna od sprejema zakonodaje in razpisa na državni ravni. Veliko bomo vlagali v cestno razsvetljavo, upamo tudi, da se bo koncno pricela gradnja širokopasovnega omrežja, na kar pa žal nimamo posebnega vpliva, saj obcina pri tem projektu financno ne sodeluje. Prav tako bomo nameni­li sredstva za nabavo potrebnega materiala in opreme v naši osnovni šoli in vrtcu, zaceli bomo graditi športni park na Ptujski Gori; v tem letu pa nabavljamo še štiri zip-line za športne parke. Seveda bomo kot vsako leto financno pomagali našim društvom. Na podrocju gasilskih društev bomo v skladu z nacrtom GZ Majšperk zagotovili sred­stva za delovanje, izobraževanje in investicijo v nakup avtomobila PGD Majšperk - Breg ter projekte za dom v Stopercah. Prav gotovo je še veliko manjših zadev, si­cer pa je proracun objavljen na naši spletni strani, kjer ga lahko natancno pregledate, saj je v uvodniku nemogoce povedati vse, kar je pomembno. Spoštovani! Resnicno upam, da nam bo novo leto 2022 prineslo vsaj do poletja bolj sprošceno življenje, predvsem pa vsem vam želim, da bi se med temi prazniki pocutili lepo, da bi bili srecni in zdravi. Vsem našim otrokom želim, naj z ve­seljem pricakajo in sprejmejo Božicka, ki ga tokrat skupaj z našimi prostovoljnimi gasilskimi društvi organizira obci­na. Želimo namrec, da bi bilo vzdušje vsaj nekoliko bolj praznicno. Naše najmlajše pa je k sebi že povabil Miklavž. Pred nami je še državni praznik dan samostojnosti in eno­tnosti. Tokrat bo prireditev v organizaciji KUD Majšperk in ostalih društev ter nastopajocih posneta in si jo lahko ogledate na SIP TV. Naj vam tako božicni vecer ob okrašenem drevescu in jaslicah prinese miru in srece. Preživite ta praznik v krogu svojih najbližjih in tistih, ki jih imate radi, ki vam dajejo moc za življenje, v novem letu pa vam želim veliko dobrega in veliko zdravja; naj vas spremljajo tudi sreca ter pravi prijatelji. Dr. Darinka Fakin, vaša županja POZDRAV UREDNICE Drage bralke, cenjeni bralci! Miklavžev vecer je in zunaj naletava sneg. Res je sicer, da ga kar hitro »pobira«, a nocoj si dovolim sanjati in si želim, da bi snežilo tako kot vcasih in da bi bil božic spet bel. Malo romanticnega sanjarjenja ne škodi. Upam, da se stri­njate s tem. Dolgo sem razmišljala, kaj naj zapišem v uvodnik tokratne­ga casopisa. Ne spadam namrec med tiste, ki navdihujoc govor stresejo iz rokava. Potem pa so mi vzgojiteljice iz vrtca poslale fotografijo obnovljene slike na procelju stav-be (hvala!). Res je bolj pomladna, a nic ne de. Ko sem jo ugledala, me je nagovorila njena razigranost, nagovorile so me barve, predvsem pa njeno sporocilo. Pri obnovi slike so namrec sodelovali številni: slikar Gregor Samastur, va­rovanci VDC Dornava, otroci in vzgojiteljice iz vrtca. Mar ni prav to sodelovanje nekaj najbolj pomembnega? En dan so preživeli skupaj, naredili so nekaj dobrega, poveselili so se, iskali so to, kar jih združuje. Najbrž nihce ni iskal napak pri drugem. V tokratnih prispevkih boste lahko našli vec sledi takšnih dobrohotnih dejanj. Verjamem, da mnoga od takih dejanj niti niso zabeležena. Vsa pa so seme za boljši jutri. Takšna dejanja potrebujemo, ce želimo rešiti to našo skupnost: družino, širšo skupnost, narod, svet … V obdobju, v ka­terem smo (zdi se, da prevladujejo katastroficne novice, negativizem, cinizem, nesramnost in nervoznost), potrebu­jemo dobra dejanja, dobrohotne misli, vesele trenutke, razumevanje in mir. Tega vam želim, spoštovani vsi, ki prebirate Majšpercana. Na koncu leta se želim zahvaliti clanom uredniškega odbo­ra za sodelovanje pri izdajanju casopisa ter piscem, ki nas POSLANSKI KOTICEK Spoštovane obcanke, spoštovani obcani obcine Majšperk! Leto 2021 gre pocasi h koncu. Tudi letošnje leto je bilo v vec pogledih drugacno, polno preizkušenj in novih izzivov. Konec leta je ponavadi cas, ko se ozremo nazaj in razmi­slimo, kaj je bilo v preteklem letu dobrega in kaj bi vendarle lahko naredili drugace, ter se z novim upanjem zazremo v prihodnost. Konec leta je zelo aktiven tudi v državnem zboru, na šte­vilnih rednih in izrednih sejah. V jesenskem casu smo po­slanci najvec casa namenili obravnavi sprememb proracuna za leto 2022 in potrjevanju novega proracuna za leto 2023. Oba proracunska dokumenta sta bila pripravljena v precej nepredvidljivih okolišcinah, a sta kljub temu zelo razvojno naravnana, saj se z njima krepijo investicije, ki se bodo v prihodnjih letih izvajale povsod po državi. Skupno se bo za investicije namenilo kar 2,3 milijarde evrov. Za leti 2022 in 2023 je z dvigom povprecnin v potrjenih proracunskih do-kumentih tudi tokrat omogoceno, da se bodo lahko izvedle potrebne investicije v obcinah. S tega naslova bo tako ob­cina Majšperk v prihodnjem letu v svoj proracun prejela še dodatnih 61.400 evrov financnih sredstev, ki se bodo lahko namenila za dodatna vlaganja. Vesela sem, da se številne investicije, podprte s strani države, izvajajo tudi v našem lo-kalnem okolju. Že v zacetku leta se bo zacel graditi urgentni center Ptuj, ki smo ga v Spodnjem Podravju predolgo caka­li in ga koncno pod aktualno vlado le docakali. Enkrat vec sredstev je v proracunu namenjenih za sanacijo plazov, kar je za celotno obmocje Haloz izjemno pomembno, tudi za ob­cino Majšperk. Sanirajo se državne ceste, gradnja kolesar­ske poti Ptuj–Hajdina–Kidricevo–Majšperk bo kmalu stekla, rešuje se problematika protipoplavne zašcite. Za obmejna problemska obmocja, kamor spada tudi obcina Majšperk, se pripravlja program razvojnih spodbud za leta 2022–2025, ki bo usmerjen v spodbujanje investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na teh obmocjih. Poleg proracunskih dokumentov so bili na sejah v jesen­skem casu obravnavani še številni drugi zakoni, ki bodo vplivali na naše vsakodnevno življenje, in sicer zakon o debi­rokratizaciji, zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o dohodnini, gradbeni zakon, zakona o organiziranosti in delu v policiji, kazenski zakonik … Kot najpomembnejša zakona v tem na­boru lahko izpostavim predvsem zakon o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga po vec letih pricakovanj vendarle docakali, in za­kon o dohodnini, ki bo, ce bo sprejet tudi v zadnji obravnavi sredi decembra, prinesel višje neto place za vse. V predlogu zakona o dohodnini je namrec postopna sprememba dviga splošne olajšave s 3500 evrov na 7500 evrov, kar poenosta­vljeno pomeni, da bo vsak na letni ravni prejel eno neto placo vec. Predlog zakona prinaša še druge pomembne novosti: znižuje se davcna stopnja v petem dohodninskem razredu s 50 na 45 %, znižuje se stopnja dohodnine od dohodka iz oddaje premoženja v najem s 27,5 % na 15 %, znižuje se stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala iz 27,5 % na 25 %, prinaša oprostitev placila dohodnine z naslova dru­žinske pokojnine in dohodkov, izplacanih iz šolskih skladov, uvaja se seniorska olajšava, na podlagi katere bodo preje­mniki pokojnin neobdavceni do dohodka v višini 1433 evrov, uvaja se olajšava za vlaganje v digitalno preobrazbo, dviguje se olajšava za podjetja, ki sprejmejo vajenca, dijaka, študen­ta po ucni pogodbi, in sicer s trenutnih 20 % na 80 % pov­precne place, za samostojne podjetnike pa se dviguje tudi olajšava za deficitarne poklice. Spoštovani, pred nami je tisti poseben, caroben cas leta. Naj bodo decembrski dnevi obdani z vonjem dobrot iz do­mace peci. Vzemite si cas zase in za svoje najdražje. Želim vam mirne in blagoslovljene božicne praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Leto, ki je pred nami, naj bo radodarno z zdravjem, ljubeznijo in z vsem tistim, kar vam je v življenju drago. Vse dobro! Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS OBCINSKI SVET OBCINE MAJŠPERK Delovanje obcinskega sveta Clani obcinskega sveta so na 13. dopisni seji 10. avgu­sta 2021 obravnavali dve tocki dnevnega reda. Najprej so potrdili Sklep o dopolnitvi osnutka Odloka o ob­cinskem podrobnem prostorskem nacrtu za enoto urejanja prostora MA9 in del enot urejanja prostora MA8, MA11 in MA17 – Majšperk v prvi obravnavi. V nadaljevanju pa je bil sprejet Sklep o dolocitvi uporabnine za izposojo e-kolesa, in sicer: -dnevna izposoja za obcane obcine 10,00 €, za ostale 15,00 €; -dvodnevna ali vikend izposoja za obcane obcine 20,00 €, za ostale 30,00 €; -sedemdnevna izposoja za obcane obcine 40,00 €, za ostale 50,00 €. Na 23. redni seji so se clani obcinskega sveta sestali 25. avgusta 2021 in obravnavali osem tock dnevnega reda. Po sprejemu dnevnega reda so clani obcinskega sveta najprej potrdili zapisnike 22. redne ter 12. in 13. dopisne seje obcinskega sveta, nato pa je predsednica nadzorne­ga odbora ga. Slavica Vuk predstavila porocilo o zakljuc­nem racunu proracuna Obcine Majšperk za leto 2020. Clani obcinskega sveta so sprejeli sklep o seznanitvi z navedenim porocilom. V nadaljevanju je ga. županja dr. Darinka Fakin predstavila porocilo o izvrševanju proracu­na Obcine Majšperk za prvo polletje leto 2021. Clani ob­cinskega sveta so sprejeli sklep o seznanitvi z navedenim porocilom. Obcinski svet je v nadaljevanju sprejel Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra ter Sklep o dopolnitvi nacrta ravnanja s stvarnim premoženjem Obcine Majšperk za leto 2021. Na predlog komisije za priznanja in odlikovanja so sprejeli sklep o podelitvi dveh plaket in treh priznanj ob 25. obcinskem prazniku obcine Majšperk, o cemer smo pisali v prejšnji številki Majšpercana. Sledila je tocka Pobude in vprašanja, pri cemer so svetniki in svetnice postavljali vpra­šanja oz. podajali pobude, ga. županja pa je podala odgo­vore. Pod tocko Razno pa je bil sprejet Sklep o soglašanju s financiranjem locenega poucevanja na podružnicni šoli Ptujska Gora za šolsko leto 2021/22. Clani obcinskega sveta so se 3. novembra 2021 se­stali na svoji 24. redni seji. Obravnavali so deset tock dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika 23. redne seje obcinskega sveta so sprejeli Odlok o obcinskem podrobnem prostorskem na-crtu za enoto urejanja prostora MA9 in del enot urejanja prostora MA8, MA11 in MA17 – Majšperk v drugi obrav­navi. Prav tako so sprejeli Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj. V nadaljevanju je ga. županja dr. Darinka Fakin predstavila proracun Obcine Majšperk za leti 2022 in 2023. Po razpra-vi je obcinski svet sprejel sklep, da javna razprava o pre­dlogu Odloka o proracunu Obcine Majšperk za leto 2022 in leto 2023 traja od 3. 11. do vkljucno 19. 11. 2021 ter da se proracuna objavita na spletni strani obcine. V nadaljeva­nju sta bila sprejeta Sklep o ugotovitvi javne koristi za vpis pridobitve služnostne pravice ter Sklep o znižanju subven­cije omrežnine za odvajanje in cišcenje odpadnih voda. Na predlog Javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj in na podlagi sprejete prijave na razpis je obcinski svet podal soglasje k imenovanju direktorja javnega lekarniškega za­voda Lekarne Ptuj g. Miroslavu Mihalicu. Sledila je še tocka Pobude in vprašanja, kjer so svetniki in svetnice postavljali vprašanja oz. podajali pobude, ga. županja pa je posre­dovala odgovore. Pod tocko Razno je bil sprejet Sklep o ceniku vstopnic za muzej na Bregu, in sicer za posamezne in za skupinske oglede. Višina vstopnice za ogled znaša za odrasle 4,00 €, za študente, dijake, upokojence in in-valide 2,00 €, za osnovnošolce in predšolske otroke 1,00 €. Višina vstopnice za skupinske oglede znaša za odrasle 2,00 €, za študente, dijake, upokojence in invalide 1,50 €, za osnovnošolce in predšolske otroke 1,00 €. Za družinski ogled muzeja na Bregu (2 odrasla + otroci) pa boste od­šteli 8,00 €. Ga. županja je podala informacije o nakupu elektricnega avtomobila Renault Zoe, ki ga bo uporabljala obcinska uprava, namenjen pa bo tudi za prevoze starejših oseb. Posredovala je tudi informacijo o zacetku gradnje širokopasovnega omrežja s postajo v Stopercah ter poda­tek, da bodo v parku v Majšperku posajene stare jablane, namenjene obcanom. Gradivo in zapisniki posameznih sej so dostopni na spletni strani obcine Majšperk www.majsperk.si. Nataša Letonja NOVICE IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Nekaj živahnega v društvu Ljudje smo pac družabna bitja, zato tudi clanice Društva gospodinj Stoperce v teh koronskih casih izkoristimo vsa­ko dovoljeno priložnost, da pridemo skupaj. Restavracijo PAN smo zaprosili za strokovno pomoc. Naš septembrski kuharski tecaj je bil res nekaj posebnega. Najprej nas je s svojo sprošceno pojavo presenetil mlad, nasmejan kuhar. Celo opraviceval se je, ker je po svoji pre­soji nakupil cenejša živila (ceprav ni šlo za njegov denar!). Potem nas je tolažil, ceš, saj vas ne bom prevec obreme­njeval. On bi kar vse sam naredil in pogostil starejše gospe! Seveda smo protestirale, saj se vendarle moramo kaj na-uciti tudi s prakticnim delom. Mimogrede je zamesil kruh s semeni, da bo imel cas rasti in se peci, ko delamo drugo. Dobra organizacija dela mladega kuharja nas je kar pone-sla v aktivno skupinsko delo. Naš »piknik« tecaj, ceprav v kuhinji, je bil poln smeha, radovednosti, dobrih nasvetov in sprošcenega klepeta. Perutnickam BBQ nismo pozabili dodati medu, mesni polpeti so dišali po timijanu, zelenjav­ne ražnjice smo pomakali v majonezo s curryjem, svinjski in pišcancji file sta dobila oblekice iz zelenih drobtin, okus polnjenih buck je obogatila pomaranca, zraven se je lepo podal korenckov pomfri, v pisani solati so se kotalile kro­glice cicerike, ceznjo pa smo prelili dresing – cudo mnogih sestavin z osnovo jogurta. Kaj pa kruh? Pred pecenjem smo ga navajene pobožati z vlažno roko, naš mojster pa je kar zajel prgišce vode: »Saj mora biti socen!« In res je bil cudovit. Ob lepo pripravljeni mizi, zgledno naloženih jedeh in prisrcnem vzdušju je bil ta naš mojster eden zelo redkih, ki si je vzel cas in posedel z nami, pokomentiral in dodal lep delež k našemu sprošcenemu dnevu s kuharskim tecajem. V oktobru smo imele strokovno ekskurzijo; ceprav je bila zelo blizu, je bila še kako poucna in zanimiva. Organizira-la nam jo je svetovalka Slavica Strelec. V Cirkovcah smo obiskale kmetijo. Mlada lastnica nam je predstavila razvoj njihove dejavnosti in proizvodnjo. Pridelujejo hladno stiska-no bucno olje in predelujejo bucna semena. Vse to smo lahko tudi pokusile na predstavitvi v svojevrstno opremlje­nem prostoru. V njihovi trgovinici v sklopu gospodarskega poslopja pa lahko nakupite njihove raznovrstne proizvode. Te prodajajo tudi na ljubljanski tržnici. Z okusom po bucni potici smo odšle na kmetijo, kjer sejejo in predelujejo sojo. Ker iz svoje moke pecejo piškote za prodajo, so si omislili svoje kokošje družine in jih naselili v domiselne kokošnjake sredi travnika, kjer se kokoši gibljejo in pasejo. Tudi pri njih smo bile postrežene z njihovimi dobrotami in izvirnim ca­jem. Pa še malo duhovne hrane smo bile deležne. V cerkvi v Kidricevem nam je župnik predstavil župnijo in gradnjo te novejše cerkve. Pripovedoval nam je tudi o izkušnjah v misijonih in boju z malarijo v daljnih afriških vaseh. Kosilo v restavraciji Atila je seveda prijalo, pa ne le zato, ker nam ta dan ni bilo treba kuhati. Bile smo zelo zadovoljne. Clovek bi rekel: Samo po en dan v mesecu, pa toliko le­pih spominov! Bodimo skromni, da bi nam v tem cudnem casu vsaj to ostalo! Vera Planinc Dvajseta obletnica kegljanja Na letošnjem kostanjevem pikniku smo se clani Dru-štva upokojencev Ptujska Gora spomnili dogodka iz­pred dvajsetih let. Takrat so clani upravnega odbora in takratni predsednik društva Zvonko Jager, Ignac Dre-venšek, Feliks Gojkovic, Franc Karneža, Ciril Mohorko in Slavko Erbus podali pobudo za postavitev ruskega kegljišca. Na upravnem odboru so ta predlog sprejeli, zaprosili na obcini za dovoljenje in po pridobitvi le-tega so predlagano tudi realizirali. Pobudnikom se je pridružil še Štefan Mally. Kegljišce je bilo sprva nepokrito in namenjeno predvsem druženju clanov, zato se je na jesenskem kostanjevem pikniku 8. septembra 2001 organizirala tudi otvoritev in prva tekma clanov. Prvi met na novopridobljenem objektu je pripadel takrat najstarejši clanici Julki Gajser. Ker je bilo zanimanje med clani za kegljanje zelo veliko, nepokrito kegljišce pa je dopušcalo druženje samo ob lepem vremenu, smo kmalu zaceli razmišljati, da bi ke­gljišce pokrili; obcino smo zaprosili za dovoljenje in ga tudi dobili. Z delom smo zaceli jeseni 2005. Naši clani so prispevali les za gradnjo, skupaj pa smo porabili 631 delovnih ur. Poleti 2006 smo na kegljišcu zaceli trenira-ti, otvoritev pa smo organizirali v septembru, v sklopu prireditev ob obcinskem prazniku. Seveda so nas posnemala tudi sosednja društva upo­kojencev, zato smo organizirali ligo v kegljanju. Pridružili so se nam iz društev Lovrenc na Dravskem polju, Kidri-cevo, Hajdina in Ptuj, kasneje pa še Cirkovce, Majšperk in Žetale. Za treninge in tekme je postalo samo eno kegljišce premalo, zato smo se leta 2008 odlocili in po istem postopku postavili še eno pokrito kegljišce, za kar smo porabili 422 delovnih ur, dokoncali pa smo ga v letu 2009. Pohvaliti moramo izredno delovno vnemo naših clanov, saj nihce ni odklonil nobene pomoci. Zacetek gradnje Pol dela je opravljenega. Ekipa v letu 2021 V tem casu smo pridno trenirali, se zelo uspešno ude­leževali raznih turnirjev, jih tudi organizirali, tekmovali v naši ligi in se z zmagami na regijskem prvenstvu Zve­ze društev upokojencev uvršcali na državna prvenstva, kjer je bila naša moška ekipa dvakrat druga, enkrat tre­tja in enkrat cetrta, ženska ekipa pa je bila enkrat tretja in enkrat cetrta. Letos smo se dogodka izpred dvajsetih let spomnili na kostanjevem pikniku. Tudi letos smo organizirali tek­movanje, in sicer dve tekmi: eno za vse clane društva (zaradi enakosti clanov, ki ne kegljajo) in moštveno. Nagrade za prva tri mesta sta nam prijazno podarili tr-govina Jager in Picerija Špajza. Naše najboljše clanice so bile: prva Anica Vuk, druga Marija Klajderic in tretja Vera Šerbak; pri moških pa prvi Alojz Bogme, drugi Edi Karneža in tretji Vito Krapež. V ekipni tekmi pa je bila najboljša Terezija Drevenšek, druga Marjana Goj­kovic in tretja Silva Plajnšek. Pri moških je bil najboljši Stanislav Bruncic, drugi Daniel Uran in tretji Gabriel Pogacar. Glede na zanimanje naših clanov upam, da s keglja­njem na Ptujski Gori v naslednjih dvajsetih letih ne bomo prenehali, saj je to poleg druženja, tekmovanja tudi rekreacija za naše clane, ki jo v našem starostnem obdobju gotovo zelo potrebujemo. Daniel Uran Jesen v ŠKD Sestrže Na prelepo soncno oktobrsko nedeljo smo se clani ŠKD Sestrže in drugi zbrali pod koco na Bocu in odšli na pohod. Razdelili smo se v dve skupinici: bolj vzdržljivi so se odpravili po strmejši poti, tisti drugi pa smo šli po malce lažji poti na vrh. Na koncu sta obe skupinici dosegli cilj – vrh Boca. Kljub jeseni smo lahko na vrhu zacutili soncne žarke in imeli pre-cudovit razgled na pokrajino. Lahko smo videli naše precu­dovito Sestrško jezero in našo majhno vas. Bilo nas je malo, a smo se imeli lepo in prijetno. Upamo in želimo si, da nas bo na naslednjem pohodu vsaj enkrat vec. ;) Po spustu v dolino pa smo se odpeljali do kozolca, kjer smo imeli kostanjev piknik. Manjkala nista niti kuhano vino in topel caj. Ocitno je bil vonj po sveže pecenih kostanjih zelo vabljiv, saj se nam je pridružilo še kar nekaj ljudi. Ko­šara s kostanji se je hitro praznila in tudi termovke so bile na koncu prazne. Veseli smo bili vsakega, ki se je udeležil našega pohoda in kostanjevega piknika. Obljubimo vam, da bomo to še ponovili. ŠKD Sestrže Strelsko društvo Naraplje Trgatev modre kavcine na Ptujski Gori V torek, 12. oktobra 2021, smo na Ptujski Gori potrgali grozdje modre kavcine, potomke Stare trte z mariborske­ga Lenta. V primerjavi z lanskim letom, ko se je zaradi epi­demije grozdje trgalo v »komorni zasedbi«, so bili letošnji organizatorji (Obcina Majšperk, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Majšperk, Društvo žena Tisa Ptujska Gora in Tu­risticno društvo Ptujska Gora) lahko bolj veseli: na trgatvi se je namrec lahko zbralo vec ljudi. Kratek kulturni program so pripravili ucenci OŠ Ptujska Gora: na harmoniko je zaigral Anej Verbancic, Alja Goršek in Pija Polajžar pa sta recitirali pesem Špela carovnica. Tr-gatev je s pesmijo popestril tudi KUD Majšperk. Vse prisotne so pozdravili županja dr. Darinka Fakin, pred­sednik vinogradniškega društva Zvonko Marcic, ki je hkra-ti predstavil tudi zapisnik lanske trgatve, ter skrbnik trte Rado Rodošek. Ker je pri tako majhni kolicini grozdja res dragocena vsaka jagoda, so trgaci previdno potrgali in stehtali grozdje. Mo-dra kavcina zdaj že lepo zori v kleti in najbrž bo kaj kmalu našla pot v steklenice, in sicer kot protokolarno vino. Kot se spodobi, se je trgatev zakljucila ob dobri hrani, pijaci in kostanjih, za kar so poskrbeli clanice in clani Društva žena Tisa in Turisticnega društva Ptujska Gora. Barbara Rodošek Analiza in pokušina mladega vina v Stopercah V cetrtek, 18. 11. 2021, ob 13. uri smo v domu krajanov Stoperce v organizaciji Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce opravili tradicionalno analizo in pokušino mlade­ga vina. Dogodek je tokrat potekal nekoliko drugace, kot smo navajeni. Dan pred analizo sta clana društva sprejela in oznacila vzorce. Kljub spremenjenemu programu je bilo analiziranih 39 vzorcev. Na dan dogodka sta v domu opravila kemijsko analizo in organolepticno pokušnjo predstavnika Kmetijsko gozdar­skega zavoda Ptuj Miran Reberc in Darja Artenjak. Vsem vzorcem sta najprej z analizo ugotovila naslednje pa-rametre: kolicino nepovretega sladkorja, kolicino prostega žvepla in kolicino skupnih kislin. Po analizi je bila opravljena še organolepticna pokušnja. Za vsak vzorec je bilo napisa-no porocilo o izmerjenih podatkih in strokovno priporocilo za nego vina, ki je bilo analizirano. Te zapisnike so dobili lastniki vzorcev, tako da bodo lahko donegovali vino, ce je analiza pokazala potrebe po kakšnem ukrepu. Letnik 2021 zaznamujejo povišane kisline. Visoke kisline lahko reguliramo z dvojno soljo. Sam postopek pa poteka tako, da 1/3 vina popolnoma razkisamo in ga nato prime-šamo k ostalemu vinu. Pred pretokom vinogradnikom sve­tujemo, da izmerijo kolicino žvepla in glede na ta podatek vino ustrezno dožveplajo. V pregled prineseni vzorci so bili letos zelo dobri, saj nismo zaznali drugih napak. Ker gre za mlada vina, lahko prica­kujemo dobro letino, ki potrebuje še nekaj nege in casa, da bodo vina ustrezno dozorela. Darja Artenjak, kmetijska svetovalka KGZS Ptuj Obnovljena prva brv na poti na Sestrško jezero Pred leti je bila na tem mestu le deska, vendar jo je ob vsakem vecjem nalivu odneslo. Zatem sem naredil brv iz smrekovih sušic, ki pa so dokaj hitro strohnele. Letos jeseni smo se odlocili, da skupaj z mladimi naredimo bolj vzdržljivo brv iz kostanjevih brun. Pripravil sem potre­ben material, nato pa smo se Andraž Trantura, Urban Haj­šek in »moja malenkost« lotili dela. Do vecera smo koncali, tik preden se je vreme ohladilo in skisalo. Izredno lepo je delati z mladimi, ki imajo voljo in energijo ter želijo narediti nekaj dobrega in koristnega za dobrobit kraja in krajanov. Lansko leto je bila obnovljena brv pred jezerom, tako da je zdaj krožna pohodna pot, dolga pet kilometrov (od ko­zolca do Polskave ter ob Polskavi do jezera in nazaj skozi spominski drevored do kozolca), sklenjena. Smo v nekih cudnih »koronskih« casih, ko druženja niso mogoca in je nadvse dobrodošlo in zdravo gibanje v naravi. Zato bi mo-rali izkoristiti dane možnosti, ki jih imamo v našem kraju. Branko Gajšt Do doma odslej po lepi asfaltni poti V sredo, 13. 10. 2021, je potekala svecana otvoritev nove ceste Kupcinji Vrh–Rebenice. To je bil za nas res praznicen dan. Po dolgih letih cakanja, prošenj in obljub smo tudi mi docakali asfalt, ki se ob neurjih ne bo izpiral, kot se je gra­moz z naše stare, strme, že prav razdrapane ceste. Strmi­na je sicer ostala, kolesa avtomobilov pa zdaj prav gladko tecejo, cesta je lepa in varna ter nam je zares izboljšala kvaliteto življenja. Iz srca bi želeli, da bi prav vsi krajani s težje dostopnih terenov imeli možnost takšne posodobi­tve, sem zakljucila tudi v svojem govoru vsem prisotnim. Gospa županja dr. Darinka Fakin pa je nato v svojem na­govoru razkrila vrednost investicije, ki ni bila mala, je pa tudi izrazila razumevanje, da smo asfalt zares potrebovali. Z razrezom traku, pri cemer sta se gospe županji pridružila še izvajalec del g. Jože Žolger in tukaj stanujoca ga. Silva Vodušek, je bila cesta uradno odprta. Da bi varno služila namenu, jo je blagoslovil g. župnik Ciril Cuš, pevec in pev­ke iz Stoperc pa so program popestrili s svojim petjem. Sledila je pogostitev, da smo se tudi na tak nacin zahvalili številnim povabljenim in obiskovalcem, ki so se prišli po­veselit z nami. Za novo pridobitev naj se še enkrat javno zahvalimo vsem, ki so zaslužni zanjo: vsem, ki so odstopili svoja zemljišca ob poti v javno dobro; županji obcine Majšperk dr. Darinki Fakin, direktorju obcinske uprave g. Maticu Šinkovcu, g. Darku Rejcu, odgovornemu za infrastrukturo, obcinskim svetnikom in clanom KS, da so našim težavam prisluhnili in projekt financno podprli, ter izvajalcema Jožefu Žolgerju s.p. in Podjetju Asfalt Kovac za kvalitetno opravljeno delo. Vsi, ki to cesto redno uporabljamo, jo bomo zaradi vseh preteklih težav zagotovo znali ceniti. Barbara Pucko Planinski koticek Pozdravljeni, bralke in bralci našega glasila. Leto se pocasi poslavlja, prihaja pa cas decembrskih dobrih mož. Planinci nimamo nekih posebnih želja, saj smo vecino naših aktiv­nosti opravili med letom. Letošnje aktivnosti so bile zaradi omejitev v posameznih mesecih nekoliko okrnjene. Kljub vsemu pa smo uspeli uresniciti vsaj del naših nacrtov. O pomladni in poletni planinski sezoni smo vas obširno se­znanili v prejšnji številki Majšpercana. Kaj pa smo poceli jeseni? Z otroki iz osnovne šole smo v oktobru opravili pohod na Celjsko koco. Kljub nekoliko slabšemu vremenu se je pohoda udeležilo rekordno število otrok. Vzpon do koce je opravilo preko 50 otrok in vodni­kov spremljevalcev. Zaradi obcasnega dežja se sicer ni­smo spustili po poletnem sankališcu, ampak smo namesto tega obiskali Celjski grad. Kljub obcasnim dežnim kapljam je bilo otrokom prijetno in zanimivo. Odrasli clani smo jeseni na pohodih dvakrat opazovali luno, veliko pa nas je v sredini oktobra osvojilo našo priljubljeno Donacko goro. Ob tej priložnosti smo ob našem zavetišcu pripravili še tradicionalno jesensko druženje ob golažu in kostanjih. V ambientu obnovljene koce je bilo druženje še lepše in prijetnejše. Jeseni smo opravili še zadnjo košnjo in koco pripravili na zimo. V koci se pohodniki od letošnje jeseni v primeru slabšega vremena lahko tudi ogrejemo. Vsem pohodnikom ob koncu planinske sezone cestitam za osvojene vrhove, organizatorjem, to je vodnikom in nji­hovim pomocnikom, pa hvala za njihov trud pri izvedbi po­hodov. Še enkrat posebej hvala vsem, ki ste se v letošnjem letu trudili z obnovo naše koce. Upam, da kljub nekoliko okrnjenim vsebinam v letu 2021 ostanete zvesti clani na­šega društva tudi v prihodnjem letu. Potrudili se bomo, da bo pohodniška sezona bogatejša kot letošnja, in upam, da nas pri tem ne bo vec ovirala epidemija korone. Želim, da v decembru lepo preživite praznicne dni, v letu 2022 pa ostanite zdravi in se nam cim veckrat pridružite na naših pohodih. Predsednik Planinskega društva Majšperk Miran Smolej Župnijska Karitas na Ptujski Gori »Ljubezen se kaže v majhnih stvareh, v pozornosti do vsak­danjih malenkosti, zaradi katerih se pocutimo domace. Vera raste, ko živi ljubezen in jo ta oblikuje. Zato so naše družine, naši domovi, resnicne domace cerkve. Tu je naj­primernejši prostor, da vera zaživi in da naše življenje raste v veri.« (papež Francišek) Teden Karitas je letos potekal od 22. 11. 2021 do 28. 11. 2021. Njegovo geslo je bilo Srce, ki sprejema. Nagovarja-lo nas je, da ob razdeljevanju pomoci najbolj potrebnim po­mislimo tudi na vkljucevanje v skupnost vseh pozabljenih, zavrženih, odrinjenih in drugacnih. Ko govorimo o srcu, ki sprejema, ne mislimo le na revne in ljudi v stiski, marvec na vse medsebojne odnose. Veliko ljudi danes živi osamljeno, brez družine in nikomur ni mar zanje. Izkljucenost je pri­sotna v vseh starostnih skupinah. Vsak, ki je izkljucen, ki ne sodi nikamor, je vendarle tudi clovek s srcem, ki bije. V tem casu negotovosti in strahu išce nekoga, ki bi ga slišal in kateremu bi lahko zaupal svoje težave. Vse te razmere so velik izziv za sodelavce Karitas in za celotne župnije, da ohranjajo in spodbujajo clovecnost, dobronamernost in sprejetost vsakega posameznika, potreb­nega pomoci. V tednu Karitas in tudi med letom smo se sodelavci ŽK Ptujska Gora odzivali z raz- licnimi oblikami pomoci: s placilom položnic socialno šib­kim družinam in posameznikom, s pogovori s starejšimi po telefonu in z razdeljevanjem hrane. Z razdeljevanjem hrane pomagamo številnim posameznikom in družinam. Ob tem se zavedamo, da bi brez dobrote darovalcev in brez njiho­vih darov tudi prostovoljci Karitasa mnogokrat ostali brez moci. Hvaležni smo za vse, kar nam je podarjeno, da lahko pomagamo. Hvala vsem, da imate odprto srce in vidite cloveka v stiski. V imenu ŽK Ptujska Gora, predvsem pa v imenu vseh, ki ste jim pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Sodelavci Župnijske Karitas Ptujska Gora vsem obcanom in obcankam želimo blagoslovljene božicno-novoletne praznike in vse dobro v novem letu 2022; želimo, da bi po svojih moceh zmogli s srcem sprejemati druge ljudi, jim prisluhniti, jih poskušali razumeti in jim pomagati. Sodelavci Župnijske Karitas Ptujska Gora Miklavževanje starejših nad 80 let na Ptujski Gori Lepote na Krasu Lep jesenski dan. Strmim skozi okno in obcu­dujem naravo, se zamislim. Jesen je, drevesa, okrašena z barvitim listjem, sladko grozdje, tr-gatve ter nepozaben vonj po pecenem kosta­nju in mladem vinu. Tako kot upokojenci in invalidi smo tudi v Dru-štvu Celiakija rekli: Privošcimo si izlet, gremo na Kras. Morda se nam prihodnjic pridruži še kdo iz mojega kraja, torej iz Haloz. Z avtobu­som smo se odpeljali do gradu Socerb, ki je dobil ime po svetniku. Ogledali smo si kra­ško jamo, ki jo imenujejo Sveta jama. Znana je po tem, da se v njej skriva edina podzemna cerkev v Sloveniji. Po legendi naj bi v njej kot pušcavnik dve leti prebival mladi sveti Socerb, potem ko je prestopil v kršcansko vero. Za-res, posebna je, kot je posebna njena zgodo­vina. V prekrasnem soncnem dnevu se nam je na terasi gradu odprl cudovit razgled na Trst, Tržaški zaliv in morje. Vožnjo smo nadaljevali proti vasi Lokev, kjer smo obiskali muzejsko trgovino z »mešanim blagom«, edino v celoti ohranjeno v Sloveniji. V nostalgicni trgovini prepoznaš zgodbe naših dedkov in babic. Naziv: Fabianijeva muzejska trgovina! Zakaj Fabia­nijeva? Zato, ker v Lokvi družino vsi poznajo, samo zato. Trgovina je delovala od leta 1869 do druge svetovne voj­ne. Po skoraj 60 letih je 2007. leta ponovno odprla svoja vrata za širšo javnost. Na njih piše: Velecenjena gospa, spoštovano blagorodje, cenjeni obiskovalci, dobrodošli v Fabianijevi muzejski trgovini. Veliko lepega smo doživeli ta dan; pred koncem smo obi-skali še Prvacino. Najprej smo si ogledali predstavo ale-ksandrink, nato pa stopili še v njihov muzej. Prisluhnili smo zgodbam o ženskah z Goriškega, ki so od leta 1870 do druge svetovne vojne odhajale na delo k premožnim druži­nam v Egipt. Društvo v »Hiši na placu« ohranja njihovo bo­gato kulturno dedišcino v sliki, besedi in številnih ohranje­nih predmetih. Zakaj aleksandrinke? Najvec žena in deklet je odšlo prav v Aleksandrijo, dalec na sever Egipta. Skoraj smo zakljucili naše potepanje po prelepem Krasu in Vipavski dolini, zacutili smo »žgeckanje« v naših trebušc­kih. Torej, hajd na izletniško-turisticno kmetijo Malovšce­vo v Šempasu. Postregli so nam z dobro brezglutensko vecerjo, na koncu pa je sledilo še vabilo gospodarja na pokušino mladega vina. Pridružite se nam prihodnjic in z nami delite lepote krajev, prijateljstva in brezglutenske hrane. Naša podružnica Celi­akije organizira veliko predavanj o zdravi brezglutenski pre­hrani, prireja kuharske delavnice, druženja in izlete. Vcasih so rekli: vec znaš, vec veljaš. Mira Trifunac Devetdeset let Terezije Sluga Tako kot vsako življenjsko obdobje ima tudi starost svojo vre­dnost in car. Prinaša izkušnje, preudarnost in modrost. Vsak sam lahko marsikaj naredi, da so tudi zrela leta polna, boga­ta in lepa. Tudi naša jubilantka Terezija Sluga se je po svojih moceh trudila, da je docakala svojih castitljivih 90 let. Njeno radost in veselje ob jubileju smo z njo želele deliti tudi clanice Župnijske Karitas in Rdecega križa Ptujska Gora, zato smo jo obiskale na domu. Celo dopoldne je bila v pricakovanju sre-canja z nami. Pricakala nas je z velikim nasmehom in žarom na obrazu ter nam pripovedovala zgodbe iz mladosti. Rodila se je v Apacah, v veliki kmecki družini, kjer je bilo se­dem otrok. Danes so poleg nje živi še dve sestri. Oce je bil znan kovac, zato so jo poimenovali kar Kovaceva Trezika. Njeno otroštvo ni bilo ravno lahko, ni bilo casa za igre, zelo zgodaj je okusila, kaj je trdo kmecko delo. Kljub temu pa je bila gospa Terezija zelo rada v naravi, tako da ji delo na polju ni bilo težko. Zelo rada je zahajala v gozd, kjer je nabirala gozdne sadeže in gobe. Kot mlado dekle si je izbrala življenjskega sopotnika Antona Sluga, se z njim porocila ter se preselila na Podlože, kjer sta si ustvarila družino. Rodila sta se jima sin in hcerka, pri kateri tudi danes živi. Celo življenje je bila gospodinja, delala na po­lju ter pazila vnuke. Ima štiri vnuke in šest pravnukov. To so njeni bisercki, ki ji polepšajo jesen življenja. Zelo je vesela nji­hovega obiska, posebej še sedaj, ko je težje pokretna. Zaradi bolezni vecji del dneva preživi v postelji. Ko je bila gospa Terezija še pri moceh, je rada hodila k ne­deljski maši, se srecevala s prijateljicami, malo poklepetala ter si nabrala moci za naprej. Rada se je udeleževala razlicnih srecanj, ki so se odvijala v Društvu upokojencev Lovrenc na Dravskem polju (obcni zbori, martinovanje, silvestrovanje, iz­leti). Rada pa je prihajala tudi na srecanje starejših krajanov na Ptujsko Goro, ki so ga pripravljali župnija, Karitas in Rdeci križ. Prihajala je nasmejana in dobre volje. Videlo se je, da se je na srecanju dobro pocutila. Do pred kratkim, dokler si ni zlomila kolka, je živela sama v svoji hiši. Po operaciji in okrevanju pa se je preselila k hcerki Silvi in vnukinji Sandri, ki zanjo zelo lepo skrbita. Ima prekra­sno sobico z vsemi pripomocki, ki jih potrebuje. Želi si, da bi ji zdravje služilo ter da bi jo cim veckrat obiskali vnuki, na katere je zelo ponosna, in pa sin Marjan z Ireno, ki ju ima zelo rada. Naš klepet se je zategnil v pozno popoldne, tako da smo se po prijetnem druženju pocasi poslovile in se dogovorile, da se kaj kmalu srecamo. Emica Rodošek Sestrško božicno vošcilo Upravni odbor ŠKD Sestrže je v novembru dobil idejo, da božicno vošcilo prejmejo vsi obcani. Ker številka božicnega Majšpercana izide prej kot naše božicno vošcilo, ga boste lahko prebrali prej, kot ga boste videli. V videoizvedbi si ga boste lahko ogledali od 24. 12. naprej na našem youtube kanalu, FB-profilu ŠKD Sestrže in instagramu skd.sestrze. Oh, kako rada imam ta cas, ki je namenjen za vse nas. Takrat se življenje na vasi malce umiri in pozabimo na vse skrbi. Najlepše pa je, da se ženske vkup dobimo, klepetamo, se smejimo in si izkušnje delimo. Sreco pa pomnožimo, ko vnuke v narocju držimo. Tudi na Sestrško jezero se ti splaca it, s prijatelji plezat, skrivat in lovit :) Spomin se na kozolcu igramo in se lepo imamo. Vcasih kdo osamljen je, nesrecen, daj z obiskom ga preseneti, da za praznike bo zopet srecen. To pa je tudi cas obdarovanj in pricakovanja. Letos na Sestržah je vsak krajan prihod Miklavža doživel in to samo zato, ker pomocnikov veliko je imel :) Pa poglejte vi to, a ni Sestrže res en lep kraj, pravi mali raj :) Vsako leto cakamo na sneg, da bi šli se sankat na breg. Letos smo ga koncno našli in se na sankah znašli. Ceprav so stiki omejeni in smo malce razdvojeni, ne pozabimo na besede rad te imam, ki jih lahko kljub omejitvam izrekamo vsak dan. Bodite z najbližjimi obdani, do ušes nasmejani in malce razigrani. Srecen božic in blagoslovljene praznicne dni vam ŠKD Sestrže iz srca želi. Devetdeset let gospe Slavice Kokol V ulici na Vrhah, kjer živi gospa Slavica Kokol, smo v zadnjih letih praznovali kar nekaj 90-letnic. Nekaterih ni vec. Tisti, ki so ostali, pa so vec kot ocitno odloceni praznovati trimestno rojstnodnevno številko. Naj jim dobri Bog nakloni še veliko zdravih in krepostnih let! Meseca junija je svoj 90. rojstni dan praznovala gospa Slavica Kokol z Vrh na Ptujski Gori. Ko je nacrtovala svoj dan, se je na tiho spraševala, ali bodo tudi k njej prišli. Še zadnji detajli namizne dekoracije in … pozvonilo je. Clanice Župnijske Ka­ritas Ptujska Gora in Rdecega križa Ptujska Gora so prijetno presenetile gospo Slavico na njen veliki dan. Pricakala jih je z razprtimi rokami in nasmehom na ustih ter jih povabila za bogato obloženo mizo, za katero sva se jima pridružila tudi moja malenkost in sin Iztok. Stekel je sprošcen klepet, pa tudi smeha ni manjkalo. Gospa Slavica Kokol, rojena Cancar, se je rodila 18. junija 1931 tik pod Marijino cerkvijo na Ptujski Gori. Veliko zanimivih anekdot ima povedati iz svojega pestrega otroštva, ki ga je preživljala s svojimi 10 brati in sestrami. Nedalec stran je živel gospod Jurij Kokol, ki je leta 1951 postal njen mož. Mlademu paru se je rodil sin Marjan, cez 11 let pa še Iztok. Zaposlena je bila v tovarni obutve Planika na Bregu. Pridna in delavna sta si ob službah na Vrhah zgradila hišo. Predana delu in skrbi za družino je gospa Slavica docakala jesen svojega življenja. Lani je izgubila moža in ostala je sama s sinom Iztokom. Ob­casno jo obišce tudi vnuk Nejc. Rada poklepeta s sosedi, skrbi za rože in vrt, prebira novice in gleda nadaljevanke. Kot skrbna mati še kljub svojim letom z ljubeznijo skuha kosilo za svoje najdražje. Ce razmere dopušcajo, se s sestro Dragico veckrat udeležita svete maše na Ptujski Gori. Kljub temu da je korak že malce upocasnjen, je drža še vedno pokoncna. Ob prijetnem klepetu cas hitro mine in gostje so se zacele poslavljati. Pred tem pa so gospo Slavico še bogato obdarile in obljubile, da bodo še prišle. Naj ji kozarcev zven obudi le prijetne spomine na prehojeno pot ter podari Božjega miru in krepkega zdravja, da bo lahko še dolgo brezskrbno živela v hišici na Vrhah. Še na mnoga leta!!! Marija Klaric Miklavž je obiskal Sestrže Miklavž je res že star mož, a letos smo imeli Sestržani to cast, da nas je obiskal. Verjetno mislite, da je obiskal samo sestr­ške otroke, ampak ne, potrkal je na cisto vsako hišo v Sestr­žah. Da si boste lažje predstavljali: v Sestržah imamo 100 hiš. Spremljali pa so ga tudi parklji in angelcka. Darilca, ki jih je Mi-klavž delil, pa so mu pomagali izdelovati Miklavževi pomagaci iz ŠKD Sestrže. Bilo jih je veliko, tako mladih kot tudi tistih, ki so mladi po srcu. Eno soboto zvecer so Miklavževi pomagaci izdelovali škatlice iz papirja, kamor so kasneje zložili pecivo. V soboto pred obiskom Miklavža pa je bilo na nebu zelo jasno in vroce, saj so pomagaci pekli pecivo. Zelo je dišalo in kar malce so se jim cedile sline, a spekli so dovolj, tako da je ostalo tudi za Sestržane. Miklavž se iz srca zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je bil njegov obisk resnicno cudovita in nepozabna izkušnja. Povedal je: »Hvala, dragi po­magaci, in hvala vam, Sestržani, ki ste mi odprli vrata in spre­jeli moje darilo. Lepo vas je bilo zopet srecati po dolgih letih.« ŠKD Sestrže Prišel je sveti Miklavž Kljub cudnim casom in razmeram, v katere nas je pripe­ljal ta nesrecni virus, ki se je naselil med nami, se je letos sv. Miklavž spet v živo srecal s predšolskimi otroki obcine Majšperk. Tokrat je prireditev potekala zunaj, pred obcinsko stavbo, in sicer v nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri. Otroke in starše sta s pesmijo najprej pozdravili Ajda in Branka ter nato skupaj z otroki s pesmijo »Pridi, pridi, sveti Miklavž« priklicali še svetega Miklavža z angelcki in parklji. Miklavž je otroke nagovoril, skupaj so zmolili, potem pa je le prišlo na vrsto težko pricakovano obdarovanje. Miklavž je majhno darilce pripravil tudi za gospo županjo in se zahvalil vsem dobrim ljudem iz naše obcine, ki so mu pomagali ku­piti letošnja darila. Tudi v imenu Kulturno-umetniškega društva Majšperk hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji letošnjega miklavže­vanja. Posebna zahvala gre vsem donatorjem prireditve; to so bili Obcina Majšperk, Trgovine Jager – Jagros d.o.o., RDPOT d.o.o., Prevozništvo Karl Pajnkiher s.p., ACD DE­CIAL zastopanje zavarovanj d.o.o., Zasebna zobna ambu­lanta Trifunac Velemir s.p., Zasebna zobna ambulanta Tošic Zorica s.p., Dolina Winettu Valerija Lampret s.p., Zakljucna gradbena dela Avguštin Marjan s.p., Prevozništvo Žnidarko Drago s.p., Okrepcevalnica Gajser Ravko s.p., KONPRES d.o.o., SCHMELZER & PIŠEK d.o.o., SITT, Unuk Aleksan­dra s.p., Racunovodstvo Šilovinac Mateo s.p., SVIT-ZOLAR d.o.o., LILIMED d.o.o., Gradbena mehanizacija Jožef Žolger s.p., ALMA STEP d.o.o., Veterinarska ambulanta Majšperk d.o.o. in Pošta Slovenije d.o.o. Hvala vam. Dragi otroci, vi pa bodite pridni tudi v tem letu, ki je pred nami, ker – saj veste – sveti Miklavž vse vidi in vse ve! Branka Vedlin, KUD MAJŠPERK V SPOMIN Julijana Korošec (1925–2021) Šestnajstega novembra je v 97. letu za vedno zaprla oci najstarejša ob­canka obcine Majšperk, gospa Julijana Korošec iz Majšperka. Gospa Julijana se je rodila 16. 7. 1925 v Gomilcih v Prekmurju. Svoje otroštvo je preživljala v kmecki družini z dvema sestrama in dvema bratoma. Kot mlada žena je odšla iskat delo. Prvo delo si je našla v takratnem Kme­tijskem kombinatu v Majšperku, od tam pa je nadaljevala svojo poklicno pot v TVI v Majšperku. Tam je spoznala tudi svojega bodocega moža Maksa Korošca. V zakonu se jima je rodila hcerka Julcka. Moževa smrt je bila zanjo zelo velik udarec, pri cemer ji je pomagala hcerka Julcka s svojo družino. V veliko pomoc sta ji bila tudi vnuka Robert in Andrej, kasneje pa še šest pravnukov Kaja, Taja, Tim, Ema, Skaj in Aiša, ki jih je imela neizmerno rada, kar je dokazovala na vsakem svojem koraku in z dejanji. Gospa Julijana je bila skromna oseba, ki se je razdajala tako za svojo družino kot svoje sokrajane. Nataša Letonja Milka Žlaus (1948–2021) V lepem jesenskem popoldnevu smo se poslovili od naše krajanke, clani­ce Rdecega križa in ustanovne clanice Karitas Ptujska Gora Milke Žlaus. Med Milko in nami so se desetletja tkale trdne vezi, ki se ob njeni smrti niso pretrgale, le umaknile so se v spomine. Milka Žlaus se je rodila septembra 1948 na Podložah. Med petimi otroki je bila najbolj trdoživa in zvedava. V zibelko so ji bili položeni razlicni talenti, a jih zaradi slabega gmotnega položaja družine ni mogla razvijati. Odlocila se je za frizerski poklic, ki ga je z velikim veseljem opravljala v frizerskem salonu na Ptuju. Kot je sama veckrat povedala, je bila zadovoljna z malimi stvarmi. Bila je optimisticna, vesela, dobrovoljna. Z možem Francem sta si na Podložah zgradila svoj dom in ustvarila dru­žino. Rodila sta se jima dva otroka. Zaradi slabo urejenega otroškega varstva se je odlocila ostati doma. Tako je lahko skrbela za svojo družino. Ob vecerih in pozno v noc je slikala in pisala pesmi. Zelo rada je kvackala in pletla. Pozabila pa ni niti na svoje krajane in prijatelje. Ce je le mogla, jim je priskocila na pomoc v stiski. Dolga leta je delovala na humanitarnem podrocju, bila je clanica Karitasa in Rdecega križa ter clanica pastoral-nega sveta v župniji. Rada je obiskovala starejše ob praznikih, žene ob dnevu žena. Za velikonocne praznike je izdelala vošcilnice, ki smo jih po­slali starejšim. Na vsakoletnem srecanju zakoncev in starejših je s svojim humorjem ter glasbenim talentom pripravila prijetno vzdušje. Zelo je bila aktivna pri razdeljevanju hrane, ki prihaja iz Evropske unije; vsakemu, ki mu je bila takšna pomoc namenjena in ni imel lastnega prevoza, sta z možem odpeljala paket na dom. Za zavzeto delo na humanitarnem podrocju je leta 2010 prejela obcinsko priznanje. Z veseljem je sodelovala tudi z Društvom žena Tisa Ptujska Gora in s svojimi unikatnimi izdelki obogatila razstavo ob veliki noci. V adventnem casu je z velikim veseljem pletla adventne vencke, izdelala velik venec, ki je vsako leto krasil baziliko na Ptujski Gori, kamor je zelo rada zahajala. Kljub svoji težki bolezni nikoli ni tarnala. Radi smo jo poslušali, kajti s svojimi šalami nas je znala nasmejati ter nas odvrniti od vsakodnevnih skrbi. Hvaležni smo ji za vse, kar je dobrega storila, hkrati pa smo veseli, da smo jo poznali. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Župnijska Karitas Ptujska Gora in Rdeci križ Ptujska Gora ŠOLA Ob koncu leta Še eno turbulentno leto se nezadržno bliža koncu. Verja­mem, da je to leto, tako kot leto pred tem, prineslo mar-sikaj, kar bi radi pozabili. Prav tako pa je iztekajoce se leto prineslo veliko lepega, za kar moramo biti hvaležni. Nekdo je dejal, da je hvaležnost, ko je spomin shranjen v srcu in ne v umu. Ti pozitivni spomini, shranjeni v naših srcih, naj bodo vodilo našega življenja v prihajajocem letu. V našem vrtcu in šolah smo si zaposleni vse leto src­no prizadevali, da bi naši najmlajši cim manj obcutili te­gobe modernega casa. Vem, da nam je to v veliki meri uspelo, za kar se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem staršem za razumevanje slede­nja ukrepom za zajezitev epidemije in obcini Majšperk na celu z županjo dr. Darinko Fakin, ki nam je vedno stala ob strani. Ni bilo vedno lahko, a skupaj smo in bomo zmogli tudi v prihodnje. Pred vrati so božicni in novoletni prazniki. Pozabimo na vse slabo in zakorakajmo v praznike pozitivni in pripravljeni, da te praznicne dni naredimo najboljše v našem življenju. Naj bo cas, ko se prijatelji in družina zberemo in širimo sreco drug z drugim, tudi cas, ko si postavimo nove pozitivne cilje z upanjem in željo po dobrem. Še enkrat se vam vsem zahvaljujem za izkazano zaupanje in vam želim vse dobro v prihajajocem praznicnem casu. Vesele božicne praznike in srecno novo leto vam želim! Evelin Kocevar, ravnateljica OŠ Majšperk Jesen v 1. a Septembra je šolski prag prvic prestopilo 19 ucenk in ucencev maticne šole. Po zacetnem vznemirjenju so se pricele plesti prijateljske vezi in s tem dobro pocutje, kar ucenci vsako jutro znova izkažejo s pomocjo »smajlijev« in s stene vedno znova zasijejo vecinoma nasmejani obrazki. Kaj kmalu po dobrem zacetku so se naši prvošolci že sre-cali s šolanjem na daljavo. Ob pomoci staršev jim je to delo odlicno uspelo. Vrnitve v šolo smo bili vsi veseli. Najprej smo obnovili in utrdili prometna pravila, vezana na pešce in vso prometno varnost. Sledila sta jesenski pohod z opazo­vanjem spreminjanja narave in obisk kino predstave. Težko pricakovan je bil tudi sprejem prvošolcev v skupnost ucen­cev šole, pri cemer so starejši ucenci pripravili kratek kul­turni program in zaprisego za prvošolce. Izveden je bil tudi igriv in gibalno zelo aktiven športni dan »Rad imam šport«, na katerem so bili ucencem predstavljeni razlicni športi, ki jih v domacem kraju lahko obiskujejo kot obšolsko dejav­nost. V mesecu požarne varnosti so gasilci pripravili prijet-no predstavitev dela in opreme, s katero rokujejo. Ucenci so bili nad opremo zelo navdušeni in gasilci so izkoristili priložnost ter jih vljudno povabili v svoje vrste. Svojo vedoželjnost in spretnosti so ucenci pridobivali tudi v razredu. Radi imajo likovno in glasbeno ustvarjanje ter uživajo ob spoznavanju novih zgodb. Znajo že racunati do pet, komaj pa cakajo, da zacnejo spoznavati crke. Zadovoljni in pripravljeni za delo se ucenci vsakodnevno radi vracajo v razred, kar nas uciteljice najbolj veseli. Vesna Korže, Andreja Zupanic, Jelka Rakovec Ucenci 2. razreda porocajo … Dan požarne varnosti spretno ciljala na tarco. Potem smo pokazali, ce znamo za-Zjutraj smo prišli v šolo. V šoli smo se usedli v jutranji krog. vezati vozle. Nato smo šli nazaj v šolo. Ogledali smo si Ga-Uciteljica nam je povedala, da gremo izvajat gasilske vaje. silca Samota. Risanka je bila zelo zanimiva. V risanki je Nejc Vsi smo se prav veselili. Potem smo odšli v gasilski dom. padel v luknjo. Lev Potocnik, 2. a Gasilci so nam pokazali gasilske avtomobile. Bili so ogro­mni. Potem sta nas gasilca povabila na gasilske vaje. Armin Zjutraj smo šli v gasilski dom. Ucili smo se vezati vozle. Ke-in Matija sta spretno pokazala, kaj zmoreta, Brina pa je res vin in Armin sta nosila vedro. Brina je odvila cev. Fanta sta crpala vodo iz gasilnega aparata. Ko smo prišli nazaj v šolo, smo narisali risbice. Med ustvarjanjem so nas obvestili, da v šoli gori. Šli smo ven. Bila je samo vaja. Mia Šoba, 2. a Zjutraj smo šli h gasilcem. Gasilca sta nam povedala, da moramo v primeru požara ostati mirni. Varno moramo za­pustiti hišo ali pa šolo. Ko je požar v hiši, moramo poklicati najbližjega soseda ali pa gasilce. V gasilskem domu smo videli gasilske avtomobile. Tamara Juric, 2. a Zjutraj smo bili v gasilskem domu. Obiskali smo gasilce. Všec mi je bilo, ko smo risali gasilski dom in ko smo imeli gasilsko vajo. Všec mi je bilo, ko smo gledali risanko Gasilec Samo. Gasilec Samo je reševal Nejca, ki je padel v jamo. Kevin Drevenšek, 2. a Zjutraj smo z uciteljico odšli v gasilski dom. Imeli smo gasil­ske vaje. Potem smo šli nazaj v šolo. Uciteljica je rekla, da v telovadnici gori. Postavili smo se v kolono. Takoj smo za­pustili šolo. Ko je bilo varno, smo se lahko vrnili nazaj v šolo. Niko Letonja, 2. a Zjutraj smo prišli v šolo. Šli smo v gasilski dom. Tam sta nas pricakala gasilca. Pokazala sta nam gasilske avtomobile. Potem smo se preizkusili v vezanju vozlov. Matija Leskovar, 2. a Lipko. Pri plezanju sem se imela super. Splezala sem na vrh stene. Pri atletiki smo preskakovali ovire. Pri nogometu smo brcali na gol. Brina Žnidarko, 2. a Boštjan Gorenc - Pižama nam je narisal strip ob tednu otroka. Knjižnicar nam je prebral zgodbo, ki je imela naslov Obisk za medveda. Drugi dan nam je hišnik spekel kostanje. V cetrtek smo imeli športni dan. Pri košarki nam je nagajal Lipko. Pri plezanju smo lahko vsi poskusili plezati po plezalni steni. Pri atletiki smo preskakovali ovire. Pri nogometu smo premagovali razlicne ovire. V tednu otroka sem se pocutila prijetno. Sara Vuk, 2. a Naše jesenske pocitnice Pri babici Pri babici sem brala knjigo, racunala in reševala otroško kri­žanko. Potem smo pekli kostanje. Bili so zelo dobri. Pojedla sem jih veliko. Proti veceru sem se igrala z Galom in sesta­vljala lego kocke. Ko se je znocilo, me je poklicala babica k vecerji. Laura Petrovic, 2. a Moje jesenske pocitnice na morju Sedli smo v avto. Nato smo se zaceli voziti. Peljali smo se na morje. Ko smo prišli v apartma, smo odložili prtljago in odšli na sprehod. Videli smo ribice in galebe. Ko se je znocilo, smo šli spat. Drugi dan smo šli na pohod. Šli smo do svetil­nika. Ko smo prišli nazaj, je Jakob odšel na ribolov. Midve z mamico sva šli v mesto. Šli sva na grad in popili sva pijaco. Ko sva prišli domov, je domov prišel tudi Jakob. Drugi dan smo zložili prtljago in odšli domov. Hana Cuš, 2. a Rojstni dan v bolnišnici Ob polnoci smo prišli v bolnišnico. V bolnišnici me je zdrav­nica pretipala. Z mamico sem ostal v bolnišnici. Zjutraj sva dobila zajtrk. Potem je prišel zdravnik. Povedal je, da moram dati kri. Bilo je strašno. Po kosilu je prišel ati. Z njim sem se pogovarjal skozi okno. Prinesel mi je darila. Imel sem rojstni dan. Potem sva se ulegla v posteljo in si ogledala risanko. Zvecer sva se stuširala in si umila zobke. Tega rojstnega dne ne bom pozabil, saj sem ga preživel v bolnišnici. Vid Vrdela, 2. a Noc carovnic Letos za noc carovnic nismo imeli pravih buc, zato smo jih izrezovali iz papirja. Izrezali smo buce, duhce in netopirje. Iz kozarca smo naredili mumijo. V kozarec smo dali sveco. Moja sestra Zoja je spekla mafine. Mafine je okrasila z duhci in mumijami. Zvecer smo prižgali svecke in se posladkali. Izak Stojnšek, 2. a Med pocitnicami je bila noc carovnic. Kupili smo buco in jo prinesli domov. Pripravili smo se, da jo izrežemo. Vzeli smo nož in izrezali oci, nos in usta. V ustih smo izrezali zobe. Jaz sem buco nesla na balkon. V buco sem nastavila prižgano sveco. Naslednji dan sem buco pospravila v smeti. Valerija Ivancic, 2. a Naša šola v naravi (Debeli Rtic, 4. razred) Prišli smo v šolo v naravi in zdaj nam vse leti po glavi. Po glavi nam letijo sanje in veliko znanje. Plavamo in hodimo na sprehode, spoznavamo nove plodove. Peš smo šli v Ankaran in potem z ladjico v Piran. Imeli smo lov na zaklad, a tam ni bil noben pirat. Imamo velika igrala, a jaz bi raje plesala. Takrat, ko je bil cas za spanje, so se odprle velike sanje. Vcasih je padel prepir, a potem je bil hitro mir. A kmalu spet v šolo bo treba, vedeti, kaj je potreba. V Majšperk prinesli bomo soncek, ker je oranžna lepotica tak bombon-cek. Lana Adam, Eva Dolenc, Pia No­vak, Lia Taciga, Tiana Vek Športni dan – šli smo na pohod Športni dan smo izvedli v petek, 24. 9. 2021. Vsak razred je prehodil svojo pot: • 1. razred (Majšperk–Vrhe–Stanecka vas–Majšperk); • 2. razred (Majšperk–Lešje); • 3. razred (Majšperk–Ptujska Gora); • 4. razred (Majšperk–Koritno); • 6. razred (Dolena–Janški Vrh–Majšperk); • 7. razred (Stogovci–Jelovice–Grdina); • 8. razred (Kupcinji Vrh–Donacka gora); • 9. razred (Poljcane–Boc–planinski dom); • OŠ Ptujska Gora (šola–Vrhe–Podlože–ob Polskavi–Go­mile–Sevce–šola) in • OŠ Stoperce (Stara graba–Rudijev dom in cez Kupcinji Vrh nazaj v šolo). Sandra Pišek, prof. ŠVZ Pohod na Boc V petek, 24. 9. 2021, smo se ucenci 9. razreda odpravili na Boc. Avtobus nas je odpeljal do Poljcan, kjer se je nahajalo naše izhodišce. Oprtali smo si nahrbtnike in se zaceli vzpenjati proti vrhu. Pot je potekala po gozdu in je bila dokaj strma. S sošolci smo se pogovarjali in sme­jali, uciteljice pa so nas priganjale po poti naprej. Med strmo hojo v hrib smo bili vsi po vrsti zadihani, vendar smo si kljub temu prepevali. Zelo smo se zabavali. Ko smo koncno zagledali vrh Boca in na njem stolp, smo se razveselili in pospešili korak, saj smo si vsi želeli cim prej do cilja. Koncno smo prilezli do konca. Z uciteljico smo se povzpeli na 20 metrov visok stolp. Odprli so se nam lepi razgledi in v daljavi smo videli gore. Spustili smo se s stolpa in pomalicali, nato pa nadaljevali pohod do koce pod Bocem. Tam nas je pobral avtobus in odpeljal nazaj v Majšperk. Bil je super dan! Lana Založnik Kolesarski izpit na OŠ Majšperk Kolo je eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev, ki pa ga cedalje pogosteje uporabljamo ne le za prevoz, temvec tudi za rekreacijo. Pri kolesarjenju moramo dobro poskr­beti za svojo varnost, saj so kolesarji poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Temu nacelu so sledili tudi naši petošolci in dva šestošolca, ki so že v lanskem šolskem letu uspešno opravili teoreticni del kolesarskega izpita, v prakticni vožnji na poligonu in v prometu, kjer je vsak kolesar potreboval kolesarsko celado in varno opremljeno kolo, pa so se preizkusili v mesecu septembru in nato v ponedeljek, 4. 10. 2021, vsi uspešno opravili kolesarski izpit. Izpitna vožnja je potekala pod nadzorom policista Stanka Vinka iz PU Podlehnik in nadzornih uciteljic, ki so na nad­zornih tockah ocenjevali vkljucevanje ucencev v promet, pravilno razvršcanje, nakazovanje smeri z roko, vkljuceva­nje v križišce in iz njega, upoštevanje prometnih znakov in pravil ter drugih udeležencev v prometu. Ceprav je bilo kar nekaj treme in manjših napak ob prvem poizkusu, so ucenci pokazali veliko mero prometnega znanja in spre­tnosti s kolesom. Kljub opravljenemu kolesarskemu izpitu staršem priporo-camo, da z otroki kolesarijo po bližnji in daljni okolici in jim tako pomagajo pridobiti veliko prevoženih varnih kolesar­skih kilometrov, da bodo v prometu zares suvereni, odgo­vorni in pripravljeni na najrazlicnejše prometne situacije na naših cestah. Cestitke našim »novim« kolesarjem! Petra Dolenc, mentorica kolesarskega krožka Projekt Davcno opismenjevanje mladih V mesecu oktobru in novembru so na OŠ Majšperk (s po­družnicama) potekale delavnice in predavanja v okviru pro-jekta Davcno opismenjevanje mladih. Projekt Davcno opismenjevanje mladih je usmerjen k otrokom in mladostnikom, ki se na najrazlicnejše nacine soocajo z aktualnimi temami, tudi s podrocjem davkov. Osnovni namen projekta je ozavešcanje mladih o pome-nu placevanja davkov za zagotavljanje javnih dobrin in storitev vsem prebivalcem in povecanje davcne pisme­nosti mladih. V projekt so bili vkljuceni ucenci 3., 7., 8. in 9. razredov. V 3. razredih so se izvedle delavnice, v razredih predmetne stopnje pa so se izvedla predavanja. Delavnica je v vsakem razredu trajala eno šolsko uro, medtem ko je predavanje za ucence predmetne stopnje trajalo dve šolski uri. Delavnice in predavanja so izvedli zaposleni Financne uprave Repu­blike Slovenije. Vsebine s podrocja davkov so bile pred­stavljene na zanimiv, slikovit, sodoben in starostni stopnji prilagojen nacin, ustrezno povezan z vsebinami obstojecih ucnih nacrtov ter s prakticno usmerjenim pristopom. Mlajši ucenci so spoznavali, kaj so davki ter zakaj, kdaj, kako in koliko jih je treba placati. Ucenci so si ogledali kratke filmcke, se igrali, barvali in se ob teh dejavnostih tudi kaj naucili. Starejši ucenci so na predavanjih spoznavali, kaj so davki in kaj prispevki, zgodovino davkov, vrste davkov in prispevkov v sodobni državi, pomen placevanja davkov in posledice neplacevanja le-teh ter kaj je siva ekonomija in kakšne so njene posledice. Ucitelji, drugi strokovni delavci šole in ucenci smo bili nad izvedbo delavnic in predavanj navdušeni. Kljub na videz neprivlacni temi so delavnice in predavanja pritegnili našo pozornost, prav tako smo se vsi skupaj kaj novega naucili oz. obnovili obstojece znanje s podrocja davkov. Andreja Strajnšak, svetovalna delavka Projekt Dobro sem V mesecu oktobru smo se nekateri ucitelji in drugi strokovni delavci šole udeležili usposabljanja za trenerje Dobro sem. Program Dobro sem vodi Zveza prijateljev mladine Lju­bljana Moste-Polje in je za vse udeležence brezplacen. Projekt je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje programov va­rovanja in krepitve zdravja do leta 2022. Gre za preven­tivni program za krepitev duševnega zdravja; zasnovan je tako, da usposobi trenerje (prostovoljce), ki nato z ucen­ci izvajajo delavnice z naslovom Dobro sem. Program je namenjen ucencem od 6. do 12. leta. Cilji programa so spodbujanje vešcin reševanja konfliktov, ucenje pri­lagajanja na spremembe, sprejemanja odlocitev, razvija­nje pozitivnega odnosa do vrstnikov, povecanje socialne vkljucenosti, razvijanje sposobnosti empatije in custvene inteligence, krepitev sposobnosti obvladovanja težav in zahtev itd. Cilj programa je tudi, da se ucenci med sode­lovanjem s skupino naucijo prožnosti v vedenju, mislih in custvih ter pridobijo znanje za varovanje lastnega dušev­nega zdravja. Namen programa je, da se posameznikom omogoci pridobitev kompetenc za soocanje z izzivi, ki jih prinese življenje, in da pridobljeno znanje iz delavnic vpeljujejo v svoj vsakdan. Za namen izvajanja programa izvajalci delavnic dobijo tudi brezplacni prirocnik za tre­nerje, ucenci pa dobijo brezplacne zbirke vaj. Na ta nacin posamezniki pridobljeno znanje lahko preizkusijo na kon­kretnih primerih, vodila pa jim ostanejo v pomoc za vse življenje. Delavnice Dobro sem smo nekateri usposobljeni ucitelji in drugi strokovni delavci šole z ucenci zaceli izvajati v mesecu novembru, nekateri bodo z izvajanjem delavnic zaceli takoj po prejetju gradiv. Program je zasnovan kot sklop 10 delav­nic; vsaka traja približno eno uro. Delavnice izvajamo v casu razrednih ur, podaljšanega bivanja ... v manjših skupinah. Delavnice se lahko prilagodijo starostni stopnji ucencev, prav tako lahko eno delavnico razdelimo na vec delov. Po prvih izvedenih delavnicah so ucenci izrazili nekaj pozitivnih obcutij. Tudi izvajalci delavnic se dobro pocutimo in že opa­žamo pozitivne ucinke le-teh. Lahko recemo, da smo vsi udeleženci že kaj spoznali drug o drugem in zaceli na dolo-cene stvari gledati nekoliko drugace. Andreja Strajnšak, svetovalna delavka Kolesarski izlet V petek, 5. 11. 2021, smo se s petošolci OŠ Majšperk, ki so v letošnjem šolskem letu opravili kolesarski izpit, s kolesom odpravili na 18 kilometrov dolgo kolesarsko pot. Kolesarska trasa nas je peljala izpred osnovne šole, preko Savinskega do kozolca ob Sestrškem jezeru. Tam se nam je pridružil g. Branko Gajšt, ki je s kolesarji nadaljeval pot do Sestrškega jezera. Po ogledu jezera, predstavitvi njego­ve flore in favne smo pot nadaljevali nazaj do Sestrškega kozolca, kjer smo pomalicali in se posladkali s kostanji. Na povabilo našega gostitelja, svobodnega slikarja, po­budnika izgradnje Sestrškega kozolca in skrbnika ucne poti do Sestrškega jezera g. Branka Gajšta smo si z ucenci ogledali tudi njegovo domaco galerijo slik, s kate­rimi žanje odlicne uspehe v bližnji in daljni okolici. Sedemindvajset navdušenih kolesarjev se je tik pred mra­kom varno vrnilo na izhodišcno tocko pred našo oranžno lepotico, kjer smo se dogovorili, da kolesarsko popoldne zagotovo še ponovimo. Velika zahvala velja g. Branku Gajštu, ki je kolesarski izlet kozolcu si zasluži veliko pohvalo in je vredna vsakega popestril z zanimivostmi iz kulturne dedišcine naših pred-ogleda. nikov, ki so živeli prav na tleh, po katerih se sprehajamo Petra Dolenc, mentorica kolesarskega krožka in kolesarimo še danes. Etnološka zbirka na Sestrškem Foto: Kocevar Izlet na Celjsko koco V soboto, 23. 10. 2021, so se mladi planinci OŠ Maj-šperk povzpeli na Celjsko koco. Pot jih je vodila deloma po cesti, deloma po gozdni poti, na nadmorski višini med 240 m in 652 m. Med potjo smo se odpocili, osvežili in pomalicali pri Tro­biševi bukvi. Na pobocju nad tem mogocnim drevesom so vodni izviri, katerih osvežujoca voda je domiselno spe­ljana »skozi« deblo drevesa, zato ta bukev prav gotovo spada med cudovitejše stvaritve narave na Slovenskem. Med sestopom v dolino smo se ustavili še na Starem gra­du v Celju, kjer so se odvijale viteške igre. Ogledali smo si streljanje z lokom, mecevanje, se spogledovali z grajskimi princesami, si ogledali postopek tiskanja knjig v grajski tiskarni in se sprehodili po viteškem taboru. Kljub ne naj­ugodnejšemu vremenu nam je planinski izlet na Celjsko koco pod okriljem Planinskega društva Majšperk pustil nepozabne spomine. Petra Dolenc, mentorica mladih planincev Reci nasilju ne! V ponedeljek, 15. 11. 2021, nas je na šoli obiskal policist g. Damjan Bracic iz PU Podlehnik. Prišel je z namenom, da nam pove nekaj vec o nasilju, katere vrste nasilja poznamo in kako ga preprecimo. Naucili smo se, da poznamo psihicno, fizicno, verbalno in spolno nasilje. Psihicno nasilje je nasilje, ki vpliva na clove­kovo psihicno stanje (zmerjanje, žaljenje, norcevanje …). Posledice niso vidne na zunanjosti. Fizicno nasilje se ob­cuti na telesu (pretepanje). Posledice so modrice, zlomi in še veliko drugih. Verbalno nasilje – uporaba grobih besed, vpitje … Spolno nasilje so razlicna otipavanja in posilstva. Vse te vrste nasilja pri žrtvi pustijo psihicne posledice, ki so lahko tudi tako velike, da žrtev naredi samomor. Nobenega nasilja ne smemo podcenjevati. Ko opazimo, da se nad komerkoli izvaja nasilje, smo ga dolžni takoj prijaviti. Lahko poklicemo TOM telefon (116 111), policijo ali pa povemo ucitelju. Ne smemo pa pustiti, da žrtev trpi. Ce pa smo nasilja deležni tudi sami, ga ne smemo vracati, saj lahko pride do neskoncnih spopadov. Mladoletnik, ki izvaja hujše oblike nasilja, je poslan v po­boljševalni dom. Hvaležni smo policistu, ki nam je predstavil številne oblike nasilja, ki se dogajajo okrog nas, a jih ne opazimo ali pa jih ne znamo opredeliti kot nasilje. Mislim, da bom odslej bolj pozoren na ljudi okrog sebe in opazil morebitne spremem-be vedenja, ki so posledica nasilja. RECI NASILJU NE! Martin Kropec, 9. b Da bi lažje razumeli pomen nasilja, nam je g. policist pred­stavil razlicne primere. Eden izmed njih je bil ta, ko se je v eno izmed haloških šol pridružil mestni otrok in ga novi sošolci niso sprejeli v svojo družbo. Pocutil se je žalostne­ga in osamljenega. Ob tem je poudaril, kako pomembno je svojo stisko zaupati odrasli osebi, s pomocjo katere se lahko nastala neprijetna situacija razreši. Ta primer se me je najbolj dotaknil, saj bi se tudi sama ob tem slabo pocutila in si tega ne bi želela. Ob predavanju sem se naucila, da je vsako informacijo o nasilju treba jemati zelo resno in ob njej pravilno odreagirati, saj lahko s tem preprecimo nadaljnje izvajanje ali stopnje­vanje nasilja. Prav tako je zelo pomembno, da imamo vsaj eno zaupno osebo (starši, uciteljica, svetovalna delavka v šoli, prijatelji …), ki se ji v podobnih primerih lahko zaupamo. Kaja Adam, 6. b Likovno ustvarjanje Likovni krožek je namenjen dodatnemu likovnemu ustvar­janju med šolskim letom. Predstavljamo vam plakate, na-stale za natecaj Lions kluba Slovenija. Letošnji 34. natecaj (na svetovni ravni) je znan pod naslovom Vsi smo poveza­ni. Mladi so razmišljali o stvareh, ki nas navkljub pandemiji povezujejo med seboj in z razlicni skupnostmi. Prvo letošnjo delavnico za nadarjene smo namenili najsta­rejšemu tipu gledališca, to je sencnemu gledališcu. Ogle-dali smo si predstavitveni video profesionalcev pri ustvar­janju likov in igri, nato pa se v vlogi lutkarjev preizkusili tudi sami. Vsak je izdelal svoje sencno gledališce ter si zamislil like predstave. Na koncu smo vsi skupaj uživali v improvi-zirani izvedbi posamezne predstave. Dodobra nasmejani in podkrepljeni z novo izkušnjo smo odšli domov v poznih popoldanskih urah. V novembru smo na šoli izvedli tudi likovno delavnico kle­sanja v siporeks. Ucenci so v roke vzeli kladiva, dleta in pile ter po lastnih željah oblikovali kiparske izdelke. Majda Crešnik, prof. likovne umetnosti Na šolska vrata je potrkala jesen Spet prišla je k nam jesen, vsa v škrlat odeta, bogata s svojimi darovi in naznanila, da je pocitnic konec. Vsak konec ima nov zacetek. Pocitnice so se poslo-vile. Soncni dnevi se pocasi umikajo in dajo prostor jesenskim. Tako je 1. septembra jesen tiho potrkala na šolska vrata. Vsa vesela, da je pocitnic konec, da ne bo vec sama, je šola na široko odprla svoja vrata in jesen ter mlade ucenjake povabila v svoje prostore. V novo šolsko leto smo zakorakali pogumno in veselo, predvsem pa z željo in upanjem, da nam ne bo treba delati od doma, in upoštevajoc vse ustrezne ukrepe za preprecevanje širjenja virusa, ki nam preprecuje brez­skrbno otroštvo. Že prvi šolski dan smo odgovorno zaceli z delom. Imeli smo dan dejavnosti in se seznanili z delom. Pripravili smo dobrodošlico ucencem, ki so prišli v prvi razred. Zaželeli smo jim veliko uspehov in prijetno pocutje na naši šoli. Delo se je zacelo zares. Na zacetku smo najprej teme­ljito ponovili in utrdil snov prejšnjega razreda. Kaj kmalu pa smo zaceli spoznavati in usvajati nova znanja. Veli­ko smo se ucili v naravi, kjer lahko opazuješ, poslušaš, raziskuješ, urejaš, primerjaš in sodeluješ s sošolci. Poleg pouka potekajo na šoli še mnoge druge dejav­nosti. Vsi ucenci so imeli 15. 9. naravoslovni dan Jaz in digitalni svet, kjer so med drugim spoznavali tudi varno uporabo interneta in se seznanili z 10 pravili za varno uporabo spleta. Na športnem dnevu smo 24. 9. prehodili del Stoperške planinske poti. Ucenci 3. in 4. razreda so 23. 9. pokazali znanje na šolskem tekmo­vanju iz logike. Dosegli so lepe rezultate. Zadnji dan v septembru smo bili v kinu Maribox. Ucenci od 1. do 3. razreda so si ogledali risani film Viking Viki, ucenci 4. in 5. razreda pa risani film Krudovi. In že je bil tu mesec oktober. Veselo in pogumno smo prihajali v šolo in se veselili novih izzivov. Od 4. do 8. oktobra je bil teden otroka. Ta teden smo posvetili prija­teljstvu, igri, pa tudi resnemu delu. Mentorica skupno­sti ucencev uciteljica Janja je 6. 10. pripravila sprejem prvošolcev v skupnost ucencev. 12. 10. smo izvedli športni dan Rad imam šport. Športni dan smo imeli na šolskem igrišcu, kjer smo imeli igre po postajah. Špor­tni dan smo zakljucili s kostanjevim piknikom. Obiskala sta nas tudi dva clana atletskega kluba iz Slovenske Bistrice in nam predstavila atletiko. Nogomet pa nam je predstavil clan Nogometnega kluba Majšperk. Bilo je zelo zanimivo, poucno in zabavno. Vsem trem šport­nikom se iz srca zahvaljujemo za obisk in zanimivo predstavitev. Pred prazniki in jesenskim pocitnicami smo obiskali spominska obeležja, prižgali svecke in se poklonili uciteljici Elizabeti Kukovec. Ni kaj, že so bile tu jesenske pocitnice, ki pa se jih za spremembo nismo prevec veselili, saj nismo vedeli, kako bo s poukom po pocitnicah. Koronavirus se je ponovno zacel širiti. Na našo veliko sreco smo se po pocitnicah vrnili v šolske klopi. Ucenci so 5. 11. tek­movali na šolskem tekmovanju Matemcek, 9. 11. pa so ucenci od 4. razreda dalje tekmovali za Cankarjevo priznanje. Ucenci 4. razredov so 8. 11. odšli v LŠN na Debeli Rtic. Imeli so se zelo lepo in nepozabno. Cas tece in nic ne rece. In že je pred nami december. Zima in prazniki že trkajo na vrata. Izdelali bomo okra-ske, krasili in skušali preživeti cim lepše praznicne dni. Zadnji dan pouka v tem letu bo praznicno obarvan. Srcno si želimo, da ga preživimo v šoli. Bliža se torej cas radosti, veselja, želja. Cas, ko se ozremo nazaj in naprej v prihodnost. Cas za lepe misli in želje. Cas, ko se zahvalimo za vsa dobra dela in pomoc. Ob tej priložnosti se ucenci in uciteljice po­ družnicne šole Stoperce zahvaljujemo KORK Stoperce. Našim ucencem so podarili denarno pomoc za šolo v naravi in plavalni tecaj v vrednosti 20 evrov za vsakega ucenca. To pa še ni vse. Po-darili so nam tudi 350 evrov za nabavo novega prenosnega racunalnika. Iz vse­ga srca se jim iskreno zahvaljujemo. Za­hvaljujemo se vsem, ki nas spodbujate in nam pomagate. Ucenci in kolektiv podružnicne šole Sto­perce za bližnje praznike vošcimo vsem vse dobro. Želimo veliko zdravja, srece, miru, zadovoljstva in lepih dni. Naj vam novo leto prinese cim vec lepih stvari. Lahko je prijazen pogled, lahko je stisk roke, lahko je bežen nasmeh in upanje, da se vam uresnicijo vse plemenite že­lje. Uspeh naj vam povsod sledi, sreca, veselje, ljubezen naj med vami tli. Milena Širec, vodja podružnicne šole Stoperce Pisana jesen na podružnici Ptujska Gora Je botra jesen v deželo prišla, z dežjem in vetrom nas obdarila. V polje in gozd bila urno zavila, barve jesenske povsod nam razlila. Kot je jesen obogatila naše kraje s pisanimi barvami in svojimi darovi, tako je tudi ucencem prinesla lepe spo-mine na preživet cas v šoli. Veliko smo doživeli, izkusili, se prav lepo imeli. Izvedli smo razlicne dneve dejavno­sti in realizirali razlicne ideje. Za ucence prvošolce smo pripravili kratko prireditev in jih sprejeli v šolsko sku­pnost. Okušali smo slastne pecene kostanje. V Mari-boru smo si z ucenci od 1. do 5. razreda ogledali kino predstavo in doživeli lepo izkušnjo v drugacni kulturni ustanovi. V tednu otroka so nas na šoli obiskali cla­ni razlicnih športnih društev in nam predstavili izbrane športe. Tega dne smo se resnicno razgibali in poskrbeli za svoje zdravje. Škoda samo, da nam še vreme ni bilo naklonjeno. Tretji petek v novembru smo bili del vseslovenske akcije – tradicionalnega slovenskega zajtrka, s katerim smo zaceli naš dan. V nadaljevanju smo se preizkusili v peki in smo po razredih iz jabolk pripravili zdrave in okusne sladice. Mamljive vonjave iz šolske jedilnice so zagotovo dosegle tudi kakšnega našega soseda ali sosedo … Ce smo se v preteklem letu »izmazali« brez karantene na šoli, se to jesen to žal ni zgodilo. Z ucenci 1. in 2. razreda smo nekaj casa (pred jesenskimi pocitni­cami in po njih) izvajali delo na daljavo. Ker je bilo to za nekatere prvo srecanje z izobraževanjem na dalja­vo, moram zapisati, da nam je šlo odlicno. Lepo smo sodelovali, se videvali na videosrecanjih, kjer smo si imeli veliko povedati in precej za postoriti. Naloge in aktivnosti so ucenci vecinoma sproti opravljali in bili pri tem tudi uspešni. Žal so vmes v karanteno odšli še »ta veliki« ucenci, zato je bilo nekaj casa v okolici šole precej mirno. A se je otroški živžav hitro vrnil. V sredini novembra smo bili postavljeni pred nov izziv – samotestiranje v šoli. Ucenci to nalogo opravljajo su­vereno, odgovorno, brez težav, za kar se zahvaljujemo vam, dragi starši, ker ste jih tudi vi doma pripravili na to. Ko smo v šoli, z ucenci izkoristimo ugodno vreme, in ce le ne piha prevec, se podamo na rekreativni spre-hod v okolico šole. Z rekreativnim sprehodom mimo­grede utrjujemo cilje vzgojno-izobraževalnega dela. Tako smo lahko uživali v cudovitih barvah jeseni, opa­zovali spremembe v okoliških življenjskih prostorih in si seveda prezracili glavice za nadaljnje šolsko delo. Ker se bliža cas praznikov, bomo praznicno vzdušje prenesli tudi v šolo in razrede, sodelovali bomo pa tudi pri okrasitvi smrekice na trgu Ptujske Gore. To je tudi cas, ko se ljudje ozremo v preteklost in z upanjem po­gledujemo v prihodnost. Ucenci in zaposleni na POŠ Ptujska Gora se zato iskreno zahvaljujemo vsem, ki nam stojite ob strani in hodite z nami. Želimo si, da bodo naši skupni koraki tudi v prihodnosti tako ubrani. Ostanite zdravi! Majhni in veliki vam iz srca želimo, da najdete tiste drobne poti, ki vodijo od srca do srca. In tiste, ki peljejo k uspehu, sreci, zdravju in zadovoljstvu. Vse najlepše v prihajajocem letu vam želijo ucenci in zaposleni POŠ Ptujska Gora. Barbara Rajh, vodja podružnice VRTEC Pomežik jeseni Prvi jesenski dan, 23. september, smo obeležili z množic­nim tekom otrok ob dnevu slovenskega športa in sadnim piknikom. Z otroki smo se pogovarjali o pomenu zdravega nacina življenja, jih oblekli v doloceno barvo majcke in se z njimi odpravili na igrišce Breg. Vsaka skupina je poiskala svojo barvo in se pripravila na skupinski tek. Vodja Niko je z vsako skupino odtekel po oznaceni progi množicni tek (100 ali 200 metrov). Vsi otroci so drug drugega spodbu­jali in navijali v tekmovalnem duhu. Po koncanem teku je vodja teka podelil vsaki skupini priznanje »Zacni mlad, tek­muj pošteno«. Priznanje smo ob vrnitvi v vrtec izobesili na oglasno desko pred svojo igralnico. Lep jesenski dan se je nadaljeval s sadnim piknikom. Vsaka skupina je ob pladnju razlicnega sadja spoznavala in uživala v okusih sadja, ki pomaga ohranjati zdravje. Veselo rajanje ob otroški glasbi so popestrili varovanci društva Soncek. Skupaj z nami so prisostvovali najbolj množicnemu otroškemu tekaškemu dogodku v Sloveniji. Vzgojiteljica Tatjana Bele Obnovljena stenska poslikava v vrtcu Oktobra leta 2014 je v tednu otroka na procelju vrt-go in Rajko). Na stenski poslikavi so bile narisane živali ca nastala velika stenska poslikava (2,5 m x 5 m), ki takratnih šestih skupin: Polžki, Cebelice, Žabice, Muce, jo je naslikal Gregor Samastur. Poslikavo so s skupnimi Pikapolonice in Metulji. V šolskem letu 2015/2016 smo mocmi po sistemu pobarvanke pobarvali otroci vrtca z dobili sedmo skupino Ježki in takrat nam je slikar narisal vzgojiteljicami in uporabniki VDC Dornava (Milan, Dra-še ježka. Slika je izpostavljena vsakodnevnim vremenskim raz­meram in je bila potrebna obnove. Obnovo slike smo nacrtovali spomladi v šolskem letu 2019/2020, v okviru projekta Korak k soncku, vendar obnove nismo izvedli, ker je prišlo do zaprtja vrtca zaradi epidemije. V leto­šnjem šolskem letu smo dobili novo skupino, zato smo se odlocili, da ce bo le mogoce, uresnicimo obnovo in dopolnimo sliko. V tednu otroka smo imeli v vrtcu slikarski dan – slikanje s slikarjem Gregorjem Samasturjem in obnovo slike na procelju fasade. V cudovitem soncnem vremenu smo okrog vrtca postavili slikarska stojala in na ograjo pritrdili kartone, na katere so otroci vseh skupin risali s kredami in vošcenkami. Otroci starejših skupin so pod vodstvom slikarja in vzgojiteljev barvali sliko na fasadi vrtca. Bar-ve za obnovo fasade sta prispevala Gregor Samastur in Sašo Gajšt. Pri delu so nam pomagali tudi uporabniki Zavoda Dornava. Na stenski poslikavi našega vrtca so naslikani: polžek, cebelici, žabici, muci, ježek, pikapolo­nica, metulja in nova gosenica. Hvala slikarju Gregorju Samasturju in uporabnikom Za­voda Dornava, da so obnovili sliko. Tudi v prihodnje si želimo še vec takšnih druženj in sodelovanja. Barbara Vedlin, pomocnica ravnateljice za vrtec Teden otroka: »Razigran uživaj dan!« Teden otroka je projekt Zveze prijateljev mladine Slo­venije, ki se zacne vsak prvi ponedeljek v mesecu ok­tobru in traja sedem dni. Teden otroka vsako leto pra­znujemo tudi v vrtcu. Vodilo letošnjega tedna otroka je bilo »Razigran uživaj dan!«. Tako se zacne tudi vsak dan v našem vrtcu. Nikoli nam ni dolgcas, vedno je pestro, zanimivo in vsak dan zelo razigrano. V tednu otroka se je zvrstilo zelo veliko razlicnih dejavnosti. Kako se je zacel naš dan? Zacel se je z jutranjim razgi­bavanjem ob glasbi in se nadaljeval po zajtrku. Kaj vse smo poceli, pa lahko preberete v nadaljevanju. V ponedeljek smo imeli slikarski dan s slikarjem Gre­gorjem Samasturjem in uporabniki VDC Dornava. Vzgojiteljice smo otrokom pripravile prava slikarska stojala, na katerih so lahko slikali s kredami. Zelo so uživali, kajti veliko se jih je prvic srecalo s slikarskimi stojali. Obnovili smo tudi veliko stensko sliko, ki si jo lahko ogledate, ce se sprehodite mimo našega vrtca. V torek in sredo smo nadaljevali dan z dramatizacijo Jabolko in poustvarjanjem po dramatizaciji. Rezali smo iz barvnega papirja, lepili, slikali in na veliko ustvarjali. Nastalo je veliko lepih in zanimivih izdelkov. V cetrtek smo si privošcili nabodalca iz jabolk. Otroci iz starejših skupin so si nabodalca pripravili sami in jih z velikim veseljem tudi pojedli. Otrokom iz mlajših skupin pa so na pomoc pri pripravi nabodalc priskocile vzgo­jiteljice. Ker v vrtcu ne manjka glasbe, smo rajali ob pesmi Mojce Robic 5 jabolk. Ves teden smo pridno nabirali kostanje in petek je bil namenjen kostanjevemu pikniku. Kljub slabemu vre-menu smo se celo dopoldne sladkali s pecenimi ko­stanji. Teden je minil, kot bi mignil s prstom. Otroci so vsak dan uživali in z veseljem sodelovali v razlicnih de­javnostih, kar je najbolj pomembno. Doroteja Drevenšek, vodja dejavnosti v tednu otroka Jesenski cici planinski izlet Leto je naokoli in cici planinci zopet hodimo na izlete, opa­zujemo naravo in se sprehajamo po naši lepi obcini. Otroci spoznavajo in neposredno opazujejo spremembe v naravi. Na izlete gremo v vsakem letnem casu, spoznamo pa tudi plezanje in plezalno steno. Prvi jesenski cici planinski izlet je že za nami. Ob upošte­vanju predpisov in priporocil smo ga izvedli brez težav. Na sveže, malo megleno jesensko jutro smo se odpravili na pot. Udobno obleceni in obuti smo krenili proti lovskemu domu. Pot nas je peljala po nasipu do Majšperka. Tam smo zavili proti Stanecki vasi in nato v hrib do ribnika in lovske koce. Hodili smo skozi gozd in med potjo opazo­vali drevesa, poslušali razlicne glasove živali in ugotavljali, kateri glas pripada kateri živali. Pod nogami so šumeli listi, ki so popadali z dreves. Zelo prijetno je bilo hoditi po listju, ki so ga otroci pobirali in metali v zrak. Pri tem so uživali in se na ves glas smejali. Ko smo prispeli do lovskega doma, smo imeli malico. Odprli smo nahrbtnike in se posladkali ter odžejali. Otroci so še malo tekali in se zabavali, nato Dobrodelnost se zacne v vrtcu Prijaznost, dobrodelnost in medsebojno sodelovanje so vrednote, ki vodijo v lepši jutri, zato jih velja razvijati že pri najmlajših. Tako smo se v vrtcu odlocili, da bomo v letošnjem šolskem letu sodelovali v nekaterih projektih, ki otroke ucijo dobrodelnosti, hkrati pa bomo oziroma smo s tem nekaterim polepšali dan in morda podarili upanje na boljši jutri. V okviru mednarodnega dneva prijaznosti, ki ga obele­žujemo 13. novembra, smo v vrtcu barvali kamencke. Ambasador tega dne v Sloveniji je društvo Humanitar-cek, ki je že leta 2018 zacelo s kampanjo barvanja ka­menckov. Njihova ideja je, da z 10.000 kamencki po­lepšajo Slovenijo z nasmehom. Letos smo se odlocili, da bomo del te kampanje tudi mi. Vsak otrok v vrtcu je pobarval ali porisal kamencek, ki ga je podaril naprej. Siv, neugleden kamencek, oblecen v barve, je tako na­risal nasmeh na obraz vsakemu, ki ga je dobil. Otroci so spoznali, da nas prijaznost nic ne stane, ko pa jo delimo z drugimi, postane neprecenljiva. Prav tako smo se v vrtcu odlocili, da bomo podprli pro-jekt g. Denisa Opatica »Otroci za otroke«, ki v mesecu decembru podarja otrokom rabljene plišaste igrace in jim tako polepša praznike. K sodelovanju smo spod­budili tako otroke kot tudi njihove starše in tako zbra­li veliko kolicino igrac, ki se jih bodo lahko razveselili drugi otroci. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri projektu in v vrtec prinesli igrace, ki bodo zagotovo na­šle topel drugi dom. Pri tem se zahvaljujemo tudi PGD Majšperk, ki nas je podprlo in nam omogocilo, da smo igrace lahko varno pripeljali na zbirno mesto. S tema dvema akcijama naša dobrodelnost še ni za­kljucena. Odlocili smo se, da bomo podprli tudi projekt društva UP-ornik »6.000.000 ladjic za 6.000.000 žrtev«. Projekt je nastal v spomin na žrtve genocidov ter da­našnje žrtve cloveške ignorance najranljivejših v družbi. V okviru projekta bomo izdelovali ladjice iz odpadnega papirja, ki jih bodo v društvu pozneje razstavili, nato pa ladjice poslali v reciklažo in zbrani denar namenili ljudem v stiski. Ker za to potrebujemo le nekaj casa in kancek spretnosti, vas na tem mestu vabimo, da se nam pridru­žite. Zbiranje bo potekalo do aprila. K sodelovanju lahko pristopite tako društva ali organizacije kot tudi družine ali posamezniki. Ce se odlocite za sodelovanje, stopite v stik z nami, saj bomo veseli vsakršnega sodelovanja. Ne pozabimo, da lahko z majhnimi dejanji delamo velike stvari. Že samo prijazen pogled ali topel nasmeh lahko delata cudeže. Kaja Valand, vodja dejavnosti Carobni gozd V mesecu oktobru smo za otroke vrtca Majšperk pripra­vili dejavnost Carobni gozd. Lani je zaradi razmer ta de­javnost odpadla. Letos pa smo se odlocili, da jo izvede-mo, seveda ob upoštevanju vseh predpisov in priporocil. Dan pred obiskom carobnega gozda so vzgojiteljice v vrtcu izvedle carobne dejavnosti in otroke pripravile na obisk prijaznih carovnic v njihovem gozdu. Otroci so iz­delovali crne macke in izrezovali pajke, ki so jih prilepili na mrežo. Pri tem so uživali in se že veselili naslednjega dne. Naslednji dan so se v dopoldanskem casu otroci obuli in oblekli ter se podali do gozda v bližini vrtca. Tam so jih pricakale prijazne carovnice. Prebrale so jim zgod­bico, se z njimi pogovarjale in jih pogostile z jabolki, piškoti in sokom. Z zanimanjem so poslušali zgodbi-co in sodelovali v pogovoru. Otroci se niso bali, bili so radovedni, vedoželjni ter so z zanimanjem poslušali in opazovali. Veliko je bilo smeha. Otroke oddelka Ježki sta dve carovnici obiskali kar v šoli, saj je njihova pot do gozda daljša, poleg tega pa je bilo še vreme nepredvi­dljivo. Zaradi trenutnih razmer so otroci prihajali v gozd po skupinah. Vodja dejavnosti vzgojiteljica Vlasta Leskovar KULTURA Predstavitev knjige Kronika rodbin Frangež in Mesaric Življenje v Dragonji vasi 22 pod Ptujsko Goro pred 350 leti je bilo in bo ostalo zavito v tancico skrivnosti, ceprav se je 89-letni Leon Mesaric, avtor knjige »Kronika rodbin Fran-gež in Mesaric«, zaradi svojega nemirnega raziskovalnega duha in še predvsem na pobudo bratranca, ki je bil rojen in živi v daljnih Združenih državah Amerike, odlocil pred tremi desetletji, da se bo lotil odgovoriti na vecno vpraša­nje: »Kdo sem?« Pri njegovem 20 let trajajocem raziskova­nju in zbiranju podatkov (vmes je za daljše obdobje zaradi službenih obveznosti in bolezni raziskovanje odložil) sta mu izdatno pomagali hci Lea, ki je knjigo tudi oblikovala, in so-proga Mira, glasbena pedagoginja, ki mu je dajala moralno podporo in ga velikokrat spremljala na poteh. »Raziskovanje rodbinskih korenin prednikov je bilo napor-no, po svoje pa tudi zanimivo. Podatki so bili nemalokrat zapisani v gotici, latinšcini in nemšcini. Dokopal sem se do podatkov vse tja do leta 1663. V teh letih se je koncala 30-letna vojna na tleh Evrope, kmetje so se upirali zatiranju plemstva, pismenost je bila le 2-odstotna, po slovenskem ozemlju pa je v tem obdobju potoval Janez Vajkard Val-vasor. Pri zbiranju podatkov sem se posluževal maticnih knjig, pripovedovanj še živecih sorodnikov, pricevanj s starih fotografij in iz shranjenih porumenelih pisem … Da­nes pa so že na voljo maticne knjige v škofijskem arhivu v Ljubljani in Mariboru, podatki pa digitalizirani. Pa vendar je danes knjiga tu, ki je zgodba o zmagovalcih – moških potomcih, ki so imeli sreco, da so preživeli nekaj vojn na ozemlju današnje Evrope, in mocnih ženah, ki so cuvale kmetije, vzgajale otroke ne glede na to, ali so bile vojne, lakota, bolezni,« je bilo moc povzeti iz nagovora oblikoval­ke Lee in Leona Mesarica, ki mu je uspelo opraviti izjemno delo – razvozlati kar osem generacij ocetovega in mamine­ga družinskega drevesa. In kdo je Leon Mesaric s turbulentnim življenjskim slo­gom? Bili so težki casi; casi, ko so številni Slovenci odhajali s trebu­hom za kruhom, veliko jih je odšlo tudi preko luže. Tudi Me­sariceva starša, ki sta se spoznala v Zagrebu, sta iskala tam boljše življenje. Tako se je Leon Mesaric kot prvi od štirih otrok rodil 15. junija 1933 v Zagrebu. Mama Katarina, roj. Frangež, iz Peck pri Makolah je bila zaposlena kot hišna pomocnica pri bogati zagrebški družini, oce Lenart iz Mostecnega pa je delo knjigoveza v Zagrebu kmalu opustil in se izšolal v Beogradu za financarja. Mlada družina se je zaradi ocetove službe in sprico 2. svetovne vojne na naših tleh veckrat selila: iz Zagre­ba v Podravino, v Prekmurje, nato še na Hajdino in Ptuj. Leon je zelo rad zahajal k babici v Haloze, pa tudi sicer se je po­gosto vracal h koreninam na Dravskem polju. Kot najstarejši otrok je prvi zapustil domace mamino ognjišce. Osnovno šolo je obiskoval v tistih viharnih in izjemno tež­kih casih v Rogaševcih in Hajdini. Pouk je sprva potekal v slovenšcini, po okupaciji pa tudi v nemšcini. Na Ptuju je leta 1948 koncal nižjo gimnazijo, nato pa se vpisal na Sre­dnjo tehnicno šolo v Ljubljani in tam maturiral leta 1951. Po maturi je zacel svojo poklicno pot v TAM-u kot metalurški tehnik (1951 do 1954). Leta 1954 je odšel na študij v Lju­bljano. Želel je postati pilot, vendar se je zapletlo pri vpisu, zato je vpisal študij na Metalurški fakulteti, ki jo je koncal leta 1960 in postal diplomirani inženir metalurgije. Del rodbine, ki se je zbrala v Majšperku na predstavitvi knjige (foto: Anita Kirbiš). Po odsluženi vojašcini se je kot štipendist in dipl. inženir zaposlil v Železarni Jesenice, v letih 1972–1974 je bil vodja nove livarne Belt v Crnomlju ter strokovni delavec razisko­valnega oddelka Železarne Jesenice. Nazadnje je bil vodja TOZD Žebljarne v Železarni Jesenice, kjer se je leta 1991 zaradi bolezni tudi upokojil. V tem casu je bil avtor in so-avtor vec tehnoloških inovacij. Bil je tudi politicno aktiven. Med letoma 1955 in 1959 je Leon Mesaric obiskoval Sre­dnjo baletno šolo v Ljubljani. Dve leti je bil baletni plesalec v baletnem ansamblu operne hiše v Ljubljani. Svojo športno pot je zacel pri Železnicarju v Mariboru. Bil je jugoslovan-ski državni prvak 1. razreda clanov v športni gimnastiki ter clan slovenske reprezentance (1952). 60 let je bil trener športne gimnastike, bil je tudi trener jugoslovanske in slo­venske ženske reprezentance. Še vedno pa je trener gim­nastike v TVD Partizanu na Jesenicah. Veliko vešcin se je naucil tudi od olimpijca Josipa Primožica - Toše. Štiri desetletja je bil jadralni letalec, trinajst let predsednik Letalske šole ALC Lesce ter dvanajst let podpredsednik Le-talske zveze Slovenije (ZLOS). Bil je tudi mednarodni sodnik za tekmovanja v jadralnem letenju ter vodja jugoslovanske reprezentance na Svetovnem prvenstvu v padalstvu na Švedskem (1988) ter v Lescah (1990). Njegov športni do-sežek v jadralnem letenju je Zlati C z dvema diamantoma. Leon Mesaric je deloval tudi kot fotograf. V reviji Krila je v petnajstih letih objavil vec sto fotografij z letalskih tekmo­vanj v Jugoslaviji. Kot clan Fotografskega društva Jesenice je sodeloval na številnih fotografskih razstavah v Sloveniji. Danes izdaja knjige in še vedno opravlja delo športnega Za izid »Kronike« sta zaslužni poleg avtorja L. Mesarica tudi hci Lea in žena Mira (foto: Anita Kirbiš). trenerja. Ja, to je kleni Leon izpod Ptujske Gore, ki živi v Smokucu na Gorenjskem, kjer se je ustalil s svojo 4-clan­sko družino in kjer uživa velik ugled. Leon, za katerega še kako drži: »Vedno te ostane nekaj tam, kjer si se rodil.« Porocna dvorana v Majšperku je bila v soboto, 9. oktobra, prav posebej svecano pripravljena. Ko so bili vsi zbrani – avtor knjige Kronika rodbin Frangež in Mesaric Leon Me­saric, oblikovalka – njegova hci Lea, ki je bila prav tako kot oce izjemno uspešna v športni gimnastiki, ob tem pa še lutkarka, pesnica in likovnica; županja obcine Majšperk dr. Darinka Fakin in rodbina – se je list za listom razgrinjala neverjetna zgodba. Županja je bila izjemno pocašcena, da se je predstavitev knjige zgodila v obcini Majšperk, torej v avtorjevih domacih logih. Kot prva je cestitala Mesaricu ter mu predala proto­kolarno darilo. Izjemno se je razveselil steklenicke »modre kavcine«, prve trgatve potomke Stare trte z Lenta, ki je obrodila tudi v Majšperku. Da je dogodek res dobil svecano noto, ima zasluge mo-deratorka in vsestranska kulturnica Silvestra Brodnjak iz Skorbe, ki je prav tako pognala korenine iz tega družin­skega debla. Še vroco izdajo bogate knjižne zapušcine s posvetili, ki je izšla na 225 straneh in jo krasi cudovita stara fotografija iz leta 1915, je Mesaric ta dan podelil družinam iz obeh rodbin oz. štirih še živecih generacij, ki so z velikim spoštovanjem obracale stran za stranjo. In tik pred izidom je Mesariceva nova knjiga – avtobiografija, ki bo zagotovo tudi zanimivo branje. Anita Kirbiš VARNOST Pešci v prometu Pešci spadajo med ranljivejše udeležence v cestnem pro-metu, zato je zagotavljanje njihove varnosti v cestnem prometu ena izmed prioritet policije. V sklopu tega policisti posvecamo posebno pozornost uporabi odsevnih pred­metov, pravilnemu ravnanju v cestnem prometu, upošte­vanju omejitev hitrosti v naseljih in odstopanju prednosti pešcem pred oznacenimi prehodi. Glavni vzroki prometnih nesrec z udeležbo pešcev so: • neupoštevanje in odvzem prednosti, • neprilagojena oz. prehitra vožnja voznikov, • nepravilnosti pešca. Zaradi krajših dni in slabše vidljivosti so pešci še posebej ogroženi v jesenskem in zimskem casu. Najbolj ogroženi starostni skupini pešcev sta skupini otrok in starejših. Otro­ ci zaradi svoje razposajenosti in nezavedanja nevarnosti, ki preti na njih v cestnem prometu, pri starejših pa prihaja do nesrec zaradi poslabšanja psihofizicnih sposobnosti, slabše sposobnosti za oceno hitrosti in oddaljenosti vozil, pogosto pa tudi zaradi neustrezne barve oblacil in neupo­rabe odsevnih predmetov. Za varnejšo udeležbo v prometu vam podajamo nekaj na­svetov. Pešci: • poskrbite, da boste v prometu vidni: nosite svetla obla-cila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešca (odsevne trakove, kresnicke); • upoštevajte prometne predpise: preckajte cesto na oznacenih prehodih za pešce, hodite po plocnikih (ce obstajajo) oziroma ob levem robu v smeri hoje; • poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu. Vozniki: • upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost; • hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve; Petarda lahko vzame tudi roko Policisti v predpraznicnih in praznicnih dneh že obravnava-mo prijave motenja javnega reda zaradi uporabe pirotehnic­nih izdelkov. Vnovic opozarjamo, da je prodaja pirotehnicnih izdelkov dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa le od 26. decembra do 1. januarja. Uporaba petard je pre­povedana. Dovoljena je samo prodaja pirotehnicnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni ucinek je pok, v to kategorijo pa spadajo ognjemetni izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost in povzrocajo zanemarljivo raven hrupa. Te izdelke je prepove­dano uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih. Prav tako je njihova uporaba pre­povedana v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in jav­ne prireditve. Kot še opozarjajo na Policiji, lahko mladoletniki do 14. leta starosti te izdelke uporabljajo le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prodaja, posest in uporaba pirotehnicnih izdelkov kategorije F2 in F3, katerih glavni ucinek je pok in med katere spadajo tudi petarde, pa je prepovedana. Izjema so tisti ognjemetni izdelki kategorije F2, ki predstavljajo majhno nevarnost, pov­zrocajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na ome­jenih obmocjih na prostem. Tipicni izdelki te vrste so rimske svecke, majhna ognjemetna kolesa, bengalicne bakle, bateri­je, rakete in podobno. Te izdelke lahko mladoletniki do 16. leta starosti uporabljajo le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Policisti opozarjamo, da lahko nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehnicnih izdelkov povzroci tudi telesne poškodbe, kot so opekline, raztrganine rok, poškodbe oci in podobno. Prav tako pirotehnicni izdelki ne motijo le mnogih ljudi, temvec tudi živali in onesnažujejo okolje. Zato svetujemo, naj se pirotehnika ne uporablja, ce pa se tej izkušnji ne morete upreti, uporabljajte pirotehnicne izdelke pravilno in tako, da s tem ne motite in ogrožate drugih. Za kršitev dolocbe o upora-bi pirotehnicnih izdelkov je za posameznike predvidena globa od 400 do 1200 evrov. Zašcita pred hrupom: kmalu bo pokalo – prepoved gor ali dol December je cas obdarovanja, praznikov, druženja s prijatelji, zadnji veseli mesec, preden stopimo v novo leto polni zaob­ljub in novih dogodivšcin. Magicni zadnji mesec leta je prav tako cas radosti in veselja, obenem pa je v tem casu pod do-locenimi pogoji dovoljena uporaba pirotehnicnih sredstev. Da decembrskih praznovanj ne bi skalili neljubi dogodki, bodimo pri uporabi eksplozivnih sredstev previdni in skrbni. V praznicnih dneh se ponavadi poveca uporaba pirotehnicnih izdelkov. Policisti vsako leto znova opozarjamo na previdnost pri ravnanju z njimi. Po splošnem mnenju je uporaba piroteh­nike v zabavo le posameznikom, ostalim pa je takšno pocetje neprijetno, prav tako pogosto zbuja strah in obcutek nelagod­ja. Nepremišljena in neprevidna uporaba pirotehnicnih izdel­kov lahko povzroci številne telesne poškodbe, po preteklih izkušnjah pa nesrecam botrujeta predvsem nestrokovno rav­nanje in opustitev nadzorstva polnoletne osebe nad mladole­tniki in otroki, ki pri pokanju uporabljajo razlicne pripomocke (smodnik, petarde, vecje kose karbida, kovinske posode z jeklenimi pokrovi, bencin …). Vsako leto prihajajo z urgentnih blokov klinicnih centrov po­datki o poškodbah, ki so posledice nespametnega ravnanja s pirotehnicnimi sredstvi, pa naj gre za manjše poškodbe, kot so opekline, ali obsežnejše, kompleksne poškodbe, ki imajo funkcionalne in estetske posledice, saj gre za poškodbe kosti in mehkih tkiv (žile, živci, kite, mišice), tkiva lahko propade­jo tudi pozneje, zaradi umazanosti ran pa obstaja nevarnost okužb. Najhujše so visokoenergijske poškodbe, pri katerih funkcionalnosti žal ni vec mogoce povrniti; sem sodita tudi izguba sluha in vida. Dve tretjini poškodovanih zaradi pirotehnicnih izdelkov je sta­rih od deset do dvajset let. Najstniki so torej izjemno ogrožena skupina. Vecinoma gre za poškodbe rok in obraza, nekateri ponesrecenci, dva do trije na leto, bodo posledice cutili vse življenje. Preventivno delovanje se zagotovo izplaca. Od za-cetka tisocletja, ko se je zacelo s preventivnimi akcijami na to temo, se število poškodovanih zmanjšuje. Po podatkih z od­delka za travmatologijo ljubljanske kirurške klinike jih je sedaj od deset do petnajst na leto. Predelava pirotehnicnih izdelkov zaradi povecanega ucinka, uporaba pirotehnike v drugih predmetih, lastna izdelava in pre­prodaja so prepovedane. Prav tako so prepovedane petarde. Ce kupujete pirotehnicne izdelke, to storite pri pooblašcenih trgovcih, pri cemer bodite pozorni na oznako CE. Uporabljaj­te jih v skladu z navodili proizvajalca in tako, da ne ogrožate zdravja in premoženja. Pri uporabi pirotehnike ni prostora za alkohol, nepremišljenost in objestnost. Policija bo pozorna na kraje, kjer se pirotehnika obicajno pogosteje uporablja, in bo proti kršiteljem ukrepala. Z nadzorom se ukvarja tudi inšpekcija. Nadzore opravlja pri registriranih trgovcih s pirotehniko. Preverja morebitno proda­jo teh sredstev brez ustreznih dovoljenj in prodajo prepove­dane pirotehnike, na primer petard. Vsako leto po vsej državi opravi vecje število nadzorov, tako v vecjih trgovskih središcih kot posameznih trgovinah in tudi bolj odrocnih mestih. Med drugim posebej preverja spoštovanje starostnih omejitev pri prodaji izdelkov, dosledno preverjajo tudi vsako prejeto pri­javo. Globe za kršilce so razlicne; za podjetnike od 2000 do 20.000 evrov, za pravne osebe od 5000 do 50.000 evrov, za odgovorne osebe pravne osebe in podjetnike pa od 400 do 4000 evrov. Hud stres za živali V Društvu za zašcito živali opozarjajo na stres, ki ga zvocni in svetlobni ucinki pirotehnicnih izdelkov povzrocijo živalim, tako domacim kot divjim. Lastnikom psov svetujejo, naj jim v sta­novanju pripravijo varno zavetje, kamor se bodo lahko skrili. To velja tudi za vse domace živali, ki sicer bivajo zunaj. Živalim naj ponudijo svojo bližino, ob pokanju pa naj jih ne tolažijo, saj s tem lahko še povecajo njihov strah. Za sprehode psov naj izbirajo manj obljudene kraje in ure, ko zunaj ni veliko ljudi. Psi naj bodo na povodcih. Preveriti je treba neoporecnost po­vodcev, oprsnic in ovratnic, saj se lahko žival ob poku požene v brezglavi beg, poškodovana oprema pa lahko popusti. Ce pes ali druga hišna žival vseeno pobegne, naj cim prej ob-vestijo zavetišce, za objavo pa zaprosijo razlicna društva in medije. Psi pa še zdalec niso edini, ki trpijo v tem casu. Piro­tehnika povzroca dezorientacijo divjih ptic in sprošca strupene emisije, ki jih lahko zadušijo. Negativne posledice cutijo tudi živali na kmetijah in drugi hišni ljubljencki, zato pozivajo, da se v korist živali pirotehniki raje odrecemo. Naj bo ta praznicni cas cim lepši tudi za živali, ne samo za nas! Srecne in zadovoljne, uspehov polne ter predvsem varne praznike vam želi kolektiv Policijske postaje Podlehnik! Viri: www.policija.si, www.wikipedia.org, www.delo.si Stanko Vinko, vodja policijskega okoliša V letu 2022 vam želimo predvsem miru in solidarnosti. V letošnjem letu smo zaradi epidemije koronavirusa in sprejetih ukrepov o omejitvi gibanja ljudi zaradi preprecevanje okužb primorani prilagoditi tradicijo raznašanja gasilskih koledarjev in osebnih novoletnih vošcil obcanom. Ne glede na okolišcine vam bomo dostavili koledar v skladu s preventivnimi ukrepi. Za pomoc obcankam in obcanom smo vedno pripravljeni in se ustrezno odzovemo. Vesele božicne praznike in srecno v letu 2022. Spoštovane obcanke in obcani, želimo vam mirne, vesele božicne praznike, obilo zdravja, srece in ljubezni ter veliko osebnih in poslovnih uspehov v letu 2022. Obcinski odbor SLS Majšperk Spoštovane obcanke in obcani! Želimo vam vesele božicne praznike, veliko uspehov in zdravja v letu 2022. OO DeSUS Majšperk Vsem obcankam in obcanom želimo blagoslovljene božicne praznike ter miru, zdravja in potrpežljivosti v letu, ki prihaja. Nova Slovenija ROK ZA ODDAJO CLANKOV Vse bralke in bralce obvešcamo, da bo naslednja redna številka Majšpercana izšla pred veliko nocjo, zato je treba clanke oddati najkasneje do nedelje, 20. marca 2022, in sicer na e-naslov glasilo.majspercan@gmail.com. Clankom pripnite 2 kvalitetni fotografiji. Uredništvo si pridržuje pravico do tega, da nekvalitetnih fotografij ne objavi. Nekrolog v obcinskem casopisu je namenjen spominu na najstarejšega obcana ali obcanko obcine Majšperk in spominu na prejemnike obcinskih priznanj oziroma posameznike, ki so pomembno prispevali k razvoju kraja. Veselimo se vašega sodelovanja. Leo Gajser, dobitnik županjinega priznanja Ob letošnjem obcinskem prazniku je bil dobitnik županjine­ga priznanja tudi Leo Gajser, pokalni prvak Slovenije 2020 v motokrosu v kategoriji do 50 kubicnih centimetrov. Ker je bil v casu podelitve odsoten, ga je gospa županja dr. Darinka Fakin v sredo, 13. 10. 2021, sprejela v prostorih Obcine Majšperk. Na sprejemu mu je predala priznanje ter mu zaželela obilo uspehov tudi v prihodnje. Leo Gajser je letos osvojil že drugi naslov pokalnega prva­ka Slovenije. Leo je clan motokros akademije Sašo Kragelj. V pripravljalnem delu na letošnjo sezono si je sicer zlomil kljucnico, vendar sta mu pogum in vztrajnost pomagala, da je lahko v mesecu maju znova sedel na motor in od­peljal prvo dirko pokalnega prvenstva Slovenije, ki se je odvijala v Šentvidu pri Sticni. Tam je osvojil prvo mesto, kar se je kljub številnim oviram dogajalo tudi v nadaljevanju sezone. Udeležil se je tudi državnega tekmovanja na Hrva­škem, kjer je ugnal vse tekmece in zmagal. Osvojil je vse, kar se je dalo osvojiti. Požrtvovalnost in sodelovanje sta kljuc do koncnega uspeha. Nataša Letonja in Gordana Kojc 70-letnica skupnega življenja zakoncev Vinkler s Slap Zakonca Milena in Leopold Vinkler s Slap sta 24. novembra 2001 v dvorani Obcine Majšperk obnovila svojo zakonsko zvezo po 50 letih skupnega življenja. 26. novembra 2011 sta postala bisernoporocenca in s tem potrdila 60 let skupnega življenja. 26. novembra 2016 sta potrdila 65 let skupnega življenja. Po petih letih sta v soboto, 27. novembra, ponovno zbrala svoje najbližje, tokrat na praznovanju svojega jubileja ob 70-letnici skupnega življenja. Ceprav smo o njunem življe­nju že pisali v našem glasilu, je prav, da jima namenimo nekaj besed. Jubilantka Milena se je rodila 26. aprila 1932 v Mariboru. Svoja otroška leta je preživljala s svojima starejšima sestrama, osnovno šolo pa je obiskovala na Ptujski Gori. Po koncanem šolanju se je zaposlila v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, kjer je kot tkalka delala kar 35 let, torej vse do upokojitve. Jubilant Leopold se je rodil 4. novembra 1927 v Stanecki vasi, kot cetrti otrok. Skupaj s staršema je štela njihova družina kar dvanajst clanov. Osnovno šolo je obiskoval v Majšperku. Po šolanju je služil pri kmetu v Sveci. Po koncani 2. svetovni vojni je odslužil svojo obveznost domovini, kasneje pa se je za­poslil v takratni Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, kjer je kot mojster v pripravi delal vse do upokojitve. Njuna skupna življenjska pot se je pricela ravno na delovnem mestu. Svojo ljubezen sta okro­nala 24. novembra 1951. leta na Ptujski Gori pred maticarjem, pred Bogom pa 25. novembra 1951, prav tako na Ptujski Gori. Jubilantoma Mileni in Leopoldu sta se v zakonu rodila sinova Miran in Bogdan. Danes ju raz­veseljujejo vnuki Marko, Bo­ris, Blaž in Simon ter pravnuki Aleks, Živa, Žana in Melanni. V kratkem nagovoru ob krajši slovesnosti je gospa županja dr. Darinka Fakin s ponosom po­vedala, da je izredno vesela, da prisostvuje tudi ob tej slovesno­sti, tako kot je sodelovala pri slo­vesnosti ob 50-letnici, 60-letnici ter 65-letnici njunega skupnega življenja. Ob tem lepem jubileju je zakoncema cestitala ter jima izrocila plaketo. Zaželela jima je še veliko let skupnega življenja, predvsem pa obilo zdravja. Draga jubilanta Milena in Leo­pold Vinkler, ob 70-letnici vajine­ga skupnega življenja še enkrat iskrene cestitke. V imenu obci­ne vama želimo, naj vaju zdravje spremlja tudi na nadaljnji skupni poti. Nataša Letonja Digitalna knjiĹľnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi